J^f*TNlNA PLAČANA V GOTOVINI i ca J' Z*' NIK —1 L®fo XIII. .180 stev. TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 'UPRAVE: 25—67 In 28-67 % CELJE. Prešernova 3. tel. 260 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, sreda 9. avgusta 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 dm, tujina 30 din Cena din 1*— Mussolini priporoča zmernost Jn9|®ški pomirjevalni predlog — Važna posvetovanja nemških generalov pri Hitlerju — Mussolini ni prisostvoval manevrom, pripravlja mirovni načrt in bo posredoval pri Hitleriu — Ostra nemška polemika s Poljsko LONDON, 9. avgusta. Kakor na kraju lanskega poletja, tako se tudi letos v Sustovih dneh zapleta mednarodni položaj Evrope h kritični zaostritvi. Osred-očka je slej ko prej Nemčija, katere težnje so letos osredotočene na Gdansk. F2 čna posvetovanja generalov s Hitlerjem, posredovanje Mussolinija, pa ve-dogodki, ki se bližajo v Vzhodni Prusiji, dajejo sporedno z razprtijami za t v Španiji in z napetostjo na Daljnem vzhodu nashititi, da se bo človeštvo v [ j, Sproščanja mednarodnih sporov. 9. avgusta. Prihod vodje Sade nac‘8tov Forsterja v Berchtes-*®0cel ^6r k° sPreiel važna navodila od ^od!?1^ HitlerJa> Program, ki si ga je do j Soc*a^zem začrtal za bližnje dni TannSii meseca v proslavo zmage pri Poljit^^rgu in velike množice, ki bodo *e v teh dneh iz vse Nemčije v ne-0?emnn° ^*ino spornega gdanskega r0pJa’ vse to spravlja opazovalce ev-stvo . Napetosti v zaskrbljenost. Dej-Pravr *e gdanski senat odločno pri-z enostavno ukinitvijo meje med r.ujjaT?1 mestom in Vzhodno Prusijo v zvet!t' Priključitev k Nemčiji, spravlja dneh s Poljskimi pripravami v zadnjih zapiet!P'°^ni položaj Evrope v še večjo zadnje!10^ Zdi se, da se je Anglija v vainj j 1, en'Jtlui odločila, najti posredo-kri2e ?0{J, ki bi dovedel do popuščanja ži|8 d P'na parlamentarcev je predlo- jeseni lahko oddahnilo, če bo učakate zhno v znamenju miru in splošnega prisostvoval velikim padskim manevrom, dočim je bil doslej pri vsakih vajah navzoč. Trdijo, da se Mussolini zadnje čase trudi urediti evropski spor, posebno vprašanje Gdanska. V minulih dneh je italijanski ministrski predsednik pripravljal mirovni načrt in večkrat telefonično pozval Hitlerja ter druge nemške prvake, zagotavljajoč jih, da je Italija prepričana, da bo Nemčija na miroljuben način rešila gdanski spor. PARIZ, 9. avgusta. »Excelsior« prinaša vest o skorajšnjem sestanku Hitlerja in Mussolinija v nekem kraju blizu Bren- Poseb- en načrt šestih točk, po kate- *1 tla * k UofovjJ dobila Nemčija predvsem za-eVf0D^i5 g°sP°darske ekspanzivnosti na "ei&v !uSovzh°d. Anglija bi v primeru ne',trpf«!f^a H3?3?.3 na Nemčijo ostala nerja. Mussolini želi, da bi se v smislu dogovora o vojaški zvezi med Nemčijo in Italijo razčistila zadeva mednarodne napetosti, ter da bi spoznal Hitlerjevo mišljenje in njegove namene glede Gdanska. POLJSKA »ENFANT TERRIBLE« BERLIN, 9. avgusta. DNB. Nemška diplomatska politična korespondenca piše, da postopa Poljska tako, kakor da ji je glede Gdanska vse dopuščeno. Poljaki menijo celo, da bodo korakali pred Berlin. Pri tem pozabljajo na stvarnost, da imajo v državi zelo mešano prebivalstvo, da se preveč naslanjajo na tujo pomoč. Pozabljajo, da je Poljska »enfant ter-rible« Evrope. Ideja, da se bombardira mesto, polno bogate zgodovine, kakor je Berlin, predstavlja izraz rusovske besnosti, ki mora naleteti pri vsem civiliziranem svetu na odpor. Prijatelji miru podpihujejo Poljake, generali teh pa izzivajo nemško potrpežljivost.« raz- Pravi?!'la' Popravljena je pa tudi vjati o odstopu dela kolonii. VOJNI POSVET PRI HITLERJU je sk« N’ 5vgusta- Kancelar Hitler neg« 1 na važno P°svet°vanje vrhov-P°veljnlka nemške vojske generala nerai ’ šefa generalnega štaba ge-drug® v°n Keitela, admirala Raederja in tabelne osebnosti nemške armade. L0nS?OL,NI B0 POSREDOVAL prin^ 9. avgusta. »Daily Mail« ,e ^usJf-t,obro poučenega vira vest, da 5° ZnieT 1 večkrat opozoril Hitlerja, naj so n V z.a^evah glede Gdanska. V °d ijjj. Prepričani, da bo Forster prejel zau3 nav°dlla, naj ne bo do polj* ,av|ia J1 nepopustljiv. Dopisnik lista *a i2’ a smatrajo rimski politični krogi n Primer, da Mussolini letos ni Obnova ljudske fronte v Franciji AKCIJA ZA OBNOVITEV LJUDSKE FRONTE V FRANCIJI. — ZA JESEN NAPOVEDUJEJO LISTI GENERALNO STAVKO IN ODLOČEN NASTOP DELAVSTVA PROTI DALADIERJU. PARIZ, 9. avgusta. Politični krogi živahno razpravljajo o nameravani poživitvi ljudske fronte v Franciji, ki bi naj se obnovila najkasneje v oktobru med socialno demokratskimi skupinami' in komunistično stranko. Za jesen napovedujejo živahno aktivnost v francoskem parlamentu, kjer bodo izkoristili mednarodno napetost v okrepitev močne ljudske fronte. »Jour« navaja več poglavij iz Blu-movih govorov, v katerih je kritiziral Da-ladierjev nastop, ko je izzval razcep ljudske fronte. Francoski komunisti ostro na- stopajo proti nesocialnim ukrepom sedanje vlade, posebno pa proti samovoljnemu podaljšanju sedanjega francoskega parlamenta. Prihodnji oktober bo novi junij 1936, toda, to pot ne bo izpadel tako slabo za delavno ljudstvo, kakor zadnjič! Delavstvo si ne bo pustilo več natakniti nagobčnikov, temveč bo odločno nastopilo za svoje interese. Tako meni »Jour« in pravi, da se bo novo gibanje jeseni začelo z generalnim štrajkom. Delavstvo se na ta način nadeja, da bo prisililo Da-ladierja k popuščanju. Aktivna bilanca nemške trgovine BERLIN, 9. avgusta. DNB. Nemška zunanja trgovina v zadnjih treh mesecih izkazuje uvoza za 1285 milijonov mark, izvoza za 1459 milijonov mark. Uvoz je za 13.2 odstotka manjši, izvoz za 7.1 odstotka večji kakor v istem času lani. Trgovinska bilanca izkazuje 174.4 milijona mark aktive, lani je bila v istem ča- su za 17.2 milijona mark pasivna. Uvoz v Nemčijo se je okrepil iz Skandinavije, Bolgarije, Madžarske in Romunije, Slovaška je prišla v tem razdobju v nemški trgovini prvič v poštev. Povečan je izvoz v Italijo, trgovinsko razmerje s Poljsko, baltskimi državami in Rusijo je ostalo skoro isto, kakor lani. Veliki Angliji v - zračni manevri v „ vne »sovražnosti*1 doslej naivec ih zračnih manevrov — Sodeluje u vojnih letal, 1400 protiletalskih topov in nad 60.000 liudi civilne brambe — Pet mrtvih pod zrušenim bombnikom % 2n > avgusta. *r®Čni UFi 80 se za^eU ho fJ manevri v Angliji, dni, do petka Havas. Sinoči doslej največji Veliku Britanija '‘‘‘»ju« ■■ — 19- ure, v »vojnem Manevrska baza je »Westland«, S*«* , napadalcev pa »Eastland«. P*qu’ ~ «atere bodo težki bombniki na-H^ne«?,!102* Angliio, je strogo tajna. Prt 5eHti til sodelujejo vsi protiletalski od-Hkliu 0Pazovalnih balonov, 1400 pro-skih .^v, veliko število reflektor-ti«o(t Crii> J 300 vojnih letal in nad 60 1-OMn * civilne obrambe. % 20 : 9- avgusta, “fceuter. Sinoči Plov8f' Ur.‘ ie angleški minister za zrako-'a,1Uon,0- Vi*’ da so ot,nogajl med We$t-koj ^ 1,1 Eastlandom »zelo napeti«. Ta-™ so izbruhnile »sovražnosti«. Okrog 500 najtežjih britskih bombnikov, ki pripadajo Eastlandu, je preletelo Kanal in napadlo VVestland, pokrajino nekje ob Severnem morju. Sledila je serija bombardiranj mostov in krajev ob vsej obali Westlanda. Protiletalske prisluškovalne postaje Westlanda so takoj zasledile bombnike. V zrak se je dvignilo več letalskih eskadrilj VVestlanda, napadle so sovražnika in bombardirale Eastland. Istočasno sta sledila dva nočna napada na južni del Londona. Pri tej priliki so se izkazale najmodernejše protiletalske baterije, obsule sovražnika s šrapnell in ga pregnale. TISK O MANEVRIH. I.ONDON, 9. avgusta. Reuter. Listi pišejo, da so sinočnji letalski manevri dali impresivno sliko velike moči Anglije v zraku. To je mogočna priprava, vežoanje v miru za obrambo v primeru vojne, ne pa demonstracija. Glavni cilj zračnih manevrov je, da se izvežbajo vpoklicani rezervisti. PRVI DAN: PET MRTVIH. LONDON, 9. avgusta. Med sinočnjimi manevri se je blizu Tolertona pri Yorku zrušil na zemljo težak bombnik. Eksplodiral je bencin, letalo se je vnelo, vseh pet mož posadke je mrtvih. Nad Severnim morjem v bližini Essexa je zašel neki bombnik. Reševalne ladje In dva rušilca so odpluli na morje, da bi rešili brodolomce, ker sodijo, da je letalo padlo v morje. Zapiski Dr. Hugon Eckener Zadnje čase smo čuli, da so Nemci spet intenzivneje vzeli v račun uporabo zrakoplovov v primeru vojne. Pred dnevi je »Graf Zeppelin« napravil dolgo manevrsko plovbo nad severno Nemčijo in Severnim m onem. Prometno občilo, ki je prineslo med svetovno vojno Nemcem dokaj uspehov, prihaja spet v račun zračne vojne. Pravi utemeljitelj in kon-strukter nemških zračnih ladij je bil grof dr. Hugon Eokener. Rodil se je 10. avgusta 1868 v Plensburgu. Študiral je matematiko, narodno gospodarstvo ir. psihologijo, na podlagi psihofizične disertacije je tudi postal doktor filozofije. Leta 1908 je vstopil v Zeppelinove tvornice zrakoplovov, kjer je postal obratovodja. Leta 1911 je postal ravnatelj nemške zračne letalske družbe, med vojno pa vodja in konstrukter mornariškega zra-koplovnega oddelka. Po vojni je postal dejanski vodja Zep-pelinove družbe, v oktobru 1924 ie vodil na reparacijske stroške zgrajeni zrakoplov »ZR III.« v Ameriko. Z nabiralno akcijo vsega naroda je Eokener zgradil »Grofa Zeppelina«, ki ga je med drugimi številnimi vožnjami vodil !. 1928 preko Oceana v Ameriko in naslednje leto na poletu okrog sveta. Zakon o izselitvi juino-tirolskih Nemcev V listu »Atesa Augusta«, poluradnem glasilu v Bolcanu, pišejo, da je »čas, ko so smeli po južnem Tirolskem svobodno agitirati, spletkariti in delati zaroto, minil. Tudi čas dvoličnosti je mimo. Vsi, ki so dokazali svojo zvestobo do Italije in do režima, mirno lahko ostanejo.« — Zdaj pripravlja rimska korporacijska zbornica zakon, ki odreja izgubo državljanstva za vse italijanske državljane nemške narodnosti na južnem Tirolskem, če se oe mislijo preseliti v Nemčijo in sprejeti nemško državljanstvo. Gre za to, da nemški državljani, ki žive v pokrajini rornje Adiže, pridejo v okrilje Nemčije, kakor tudi za svoboden prevoz nemških rojakov na nemško ozemlje, ki bodo to sami od sebe hoteli. Vladi v Rimu in Berlinu sta prevzeli jamstva za gospodarske, moralne in politične koristi prebivalcev, ki bodo zapustili to zemlio. Proti pomanjkanju surovin Nemci so lan.;ko leto zbrali za odpo-moč pomanjkanju surovin 255.000 ton starega železa. Umetnost v službi patriotizma Znani operni pevec Poljak Jan Kiepu-ra prireja širom domovine koncerte, da bo za poljski letalski sklad zbral 100.000 zlotov, v našem denarju milijon din. Ponvico tega zneska je že »pripel«. Po kon certu v Varšavi je ognjevito nagovoril narod in ga pozval v skupno fronto za obrambo domovine. Tako je ta sloveči tenorist postavil svojo umetnost v službo patriotizma. Maribor, 9. avgusta. Poročali smo že, kako je Kitajska v svojem narodnem gibanju dvignila glavo in se jela prebujati. Niena duhovna voditeljica je bila organizacija Kuo Mm Tang = ljudska stranka. Leta 1894 je bila osnovana tajna organizacija kitajske buržuazije na Havajskih otokih pod imenom Sin čžun hui, a 1905. 1. na Japonskem druga kitajska zveza Tun Min hui. Pod vodstvom Sun Jat Cena so se te zve ze zedinile in 1. 1911 so na Kitajskem na revolucionaren način porušile monarhijo in fevdalni režim. Leta 1912 je formalno osnovana stranka Kuo Min Tang pod vodstvo progresivnega demokrata in nacinalnega revolucionarja Sunjatcena, ki je po smrti zapustil svojim političnim prijateljem politični testament, ki pravi, da bo KMT (Kuo Min Tang) labko izvoje-vala svojemu ljudstvu nacionalno svobodo edino v zvezi s SSSR, v zvezi s kitajsko delavsko stranko in končno samo takrat, če bo vodila takšno agrarno in delavsko politiko, ki bo zares zadovoljevala kitajske delavce in kmete. Delo za osvobojenje se je pričelo tako kot je želel Sunjatcen. KMT in kitajska ljudska vojska pod poveljstvom mladega Čang Kai Čeka, sta pričeli svoj osvobodilni pohod od Kantona proti severu. Navdušenie kitajskega ljudstva za to osvobodilno vojno je bilo nepopisno. Sledila je zmaga za zmago* in v razdobju enega leta je bila vsa južna Kitajska osvobojena. Te zmage in preobrat v Kitajskem notranjem in zunanjem političnem življeniu so silno vznemirile vso svetovno reakcijo, ki je takoj intervenirala. Japonske in angleške vojne ladje so pričele bombardirati kitajska mesta na reki Jangce-kiangu. Vendaj je ogorčenje nad temi dejanii, navdušenje za osvobojenje le še povečalo. Šanghajski delavci so pregnali angleške in japonske plačance ter predali Šanghaj osvobodilni vojski. Tu prične preobrat. Čangkajšek se je ustrašil razbojniških del imperialističnih tujcev, morda še bolj se je ustrašil sile lastnega ljudstva, ko ie videl kako je 'šanghajsko delavstvo obračunalo s svojimi pijavkami. Nastal je razcep v KMT m na čelo desnega krila je stopil Čangkajšek (1927 I.), ki je Sunjatsenov testament zatajil ter pričel s strašnim poko-Ijem svojega ljudstva. Preostalo levo krilo KMT je na čelu Vancingveja (današnjega izdajalca in japonskega plačanca) osnovalo skupno s kitajsko delavsko stranko svojo vlado v Vuhanu ob Jangcekiangu. Delavski predstavni v vuhanski vladi Tan Pin Šan (kmetijski minister) je izdelal načrt za agrarno reformo, ki je predvidevala odvzem zemlje veleposestnikom in podaritev zemlje kitajskemu kmetu, ukinitev oderuških dolgov, zmanjšanje davkov itd. Kitajski kmetje so se pričeli v ogrom nem številu organizirati v kmetske zveze, ki so izvajale agrarno reformo. To gibanje s6. je razširilo po vsej Kitajski posebno v pokrajinah Hunan in Hopej ter ie poznano pod imenom agrarna revolucija. To kmetsko gibanje je zavzelo takšne dimenzije, da je prestrašilo Vancingveja in še nekatere druge, ki so delavske ministre vrgli iz vlade ter pričeli klanje delavcev, ki so se zavzemali za kmetske pravice. Razumljivo je, da sedaj razlike med levim m desnim krilom KMT ni več. Čangkajšek in Vancingvej sta se sporazumela in skupno ubijala in preganjala kitajske kmete in delavce. Kljub temu se je agrarna revolucija nadaljevala biroki sloji kitajskega ljudstva so sma-rali, da ie samo po sebi razumljivo, da nacionalne osvoboditve ni mogoče ločiti od reševanja socialnega vprašanja. Popolnoma pravilno je bilo njihovo mišljenje, da si mora ljudstvo, ki se bori za nacionalno osvobojenje svoje domovine iz-vojevati tudi boljše pogoje življenja. Vendar niso bili istih misli tudi vladajoči burzujski krogi, ki so skušali to gibanje s Silo zadušiti. Toda to jim je le delno uspelo in se to s pomočjo tujih intervencij. \ kitajski narodni vojski so služili delavci, kmetje in mladi intelektualci, ki so bili bodisi direktno ali indirektno povezani s kmeti in nii-hovo usodo. Tako je prišlo v septembru 1927 do uspelega ustanka v vojski v mestu Nančangu. Ta revolucionarna vojska je krenila proti Kantonu, kjer je bila pri Svatanu, pomorski luki blizu Kantona, potolčena po Franco si utrjuje oblast PO ŠE NEPOTRJENIH VESTEH JE NOVA ŠPANSKA VLADA ŽE SESTAV- LJENA MADRID, 9. avgusta. Franco je pripravil nov zakon o španski vladi. Ukinjenih bo več prejšnjih in ustanovljenih nekaj uovih ministrstev. Za narodno obrambo bodo osnovana tri ministrstva, ki jim bo načeloval odbor s predsed. Francom na čelu. Državni poglavar bo imel pravico, izdajati v primeru potrebe zakone in odloke brez soglasnosti z ministrskim svetom. Generalna direkcija za kolonije in Maroko je prenesena iz podpreds. vlade v zunanje min. Vsa tri ministrstva narodne obrambe so z generalnim štabom vred podrejena direktno Francu. Novo ustanovljeno ministrstvo za dela bo imelo generalne direkcije za delo, delavsko pravo, zavarovanje in statistiko. Pristojnost teh resorov bo direktno podvržena zam strankarskim vodjem falangistov. TANGER, 9. avgusta. Havas. Nova španska vlada bo v kratkem objavljena, Predsedstvo vlade bo obdržal Franco, podpredsednik vlade B a j a m o n d u, minister brez portfelja general Gomez, notranji min. Jordana, mornariški minister S u n n e r, vojni minister S a n-c e z, zunanji minister general D a v i 1 la, finančni minister polkovnik Berbeder, trgovinski minister L a r a s, poljedelski minister Lequerica, pravni minister G o r t a r i s, prosveta Peres, minister za sindikate Martin, za tisk in propagando general Y a g u e. Serano Suner bo postal predsednik politične Junte, podpredsednik general Asencio, glavni tajnik Munjos. Samosio na obrtniška t za Slovenijo , Iz Beograda nam poročajo, 0 j, stojni minister podpisal uredPQ>> ^ obrtni odsek pri zbornici TOI v izloči ter osnuje samostojna zo° obrt. jj| Ekscesar Viljem II* 1° * V novosadskem »Dnevu« |es Manifestacija italijanske vojne moči VELIKA PARADA V TURINU — PRI PRAVLJENST ITALIJE IN NEMČIJE TURIN, 9. avgusta. Stefani. Danes zjutraj je bila velika vojaška parada. Sodelovalo je 50.000 mož in 10.000 mož motoriziranih edinic. Defile Je otvorlla fašistična mladina in albanska kraljeva garda. RIM. 9. vgusta. Diplomatski urednik agencije Stefani javlja, da so padski manevri potrdili veliko pripravljenost Italije, ki razpolaga s 75 divizijami, imela jih bo skoro nad 100. Nemčija ima 50 divizij, ki jih lahko po potrebi podvoji. Aneksija Češkoslovaške je dala Nemčiji ogromno vojnega materiala, stavila ji je na razpolago velike tovarne za izdelavo vojnega materiala in orožja. Države osi so znatno močnejše od demokratskih sil, razpolagajo z zračnimi silami, ki nimajo tekmecev. Podmorniško ladjevje Italije in Nemčije je močnejše od nasprotnega. Državi se ne bojita preizkušenj, želita mir, pripravljeni sta pa za vojno, če jima bo vsiljena. V Šanghaju groze krvavi nemiri PRED PROSLAVO DVELETNICE VOJNE SE JE ŠANGHAJ SPREMENIL V OBLEGANO MESTO. ŠANGHAJ, 9. avgusta. Reuter. Zaradi bližnje proslave druge obletnice začetka vojne med Japonsko in Kitajsko, je mobilizirano v Šanghaju, kjer so se sovražnosti začele, vse vojaštvo n orožništvo. Vse ulioe so že zabarikadirane. Posebno ostre varnostne odredbe so izdali Japonci za zahodni del mesta, kjer bivajo nižji kitajski sloji. Vse sporedne ulice tega predmestja so zagrajene z žično oviro. V francoski koncesiji vozijo po ulicah blin-dirani japonski oklopni avtomobili, polni vojaštva. V mednarodni koncesiji sta v pripravljenosti dva bataljona Angležev, en mornariški polk, francoske kolonialne čete in italijanski mornarji. Po mestu plenijo orožje, v kitajskih hotelih, nočnih lokalih in prenočiščih je uvedena stroga kontrola tujcev. Vse sumljivce so zaprli. POT KENTSKIH V ATENE BEOGRAD, 9. avgusta. Vojvodski Kentski par je včeraj opoldne potoval skozi Niš v Atene. LETALSKA NESREČA V BEOGRADU BEOGRAD, 9. avgusta. Letalski polkovnik Srbobran Stanojevič, eden izmed ponirjev našega letalstva, se je na beograjskem letališču smrtno ponesrečil. HORE BELISHA PRI DALADIERJU CANNES, 9. avgusta. Stefani javlja, da se bo angleški vojni minister Hore Be-llsha sestal v nekem kraju francoske Riviere s francoskim ministrskim predsednikom Daladierjem na važno posvetovanje. ZOGU O FRANCIJI VERSAILLES, 9. avgusta. Havas. Albanski ekskralj Zogu je izjavil novinarjem, da je vedno spoštoval demokratsko Francijo in njeno vojno silo. V Versaillesu se mudi zaradi raznih okolnosti. BANKETI V BUDIMPEŠTI BUDAPEST, 9. avgusta. DNB. Madžarski regent Horthy je priredil v Godolo banket na čast švedskemu princu Gustavu Adolfu in princesi Šibili. ROOSEVELT IMA ZVEZANE ROKE VVASHINGTON, 9. avg. Reuter. Roosevelt je izjavil novinarjem, da so mu oni člani kongresa, ki so glasovali pro'i reviziji zakona o nevtralnosti, zvezali roke. Zato ne more napraviti ničesar za svetovni mir. NEURJE V KOLUMBIJI BOGOTA, 9. avgusta. Reuter. V kanadski vasi Vileti v Kolumbiji je nevihta razrušila cerkev in 15 hiš. Promet je ustavljen. ŠPANSKI ROVI PRI GIBRALTARJU GIBRALTAR, 9. avg. Španci so začeli kopati na nevtralnem pasu, v razdalji 20 do 25 metrov od angleških rovov svoje strelske jarke. Na vzhodni in zahodni stra ni nevtralnega pasu so kopali rove že v maju. Grad'jo pa udi barikade na glavni cesti, ki pelje od G braltarja k Lasineji. španska obmejna straža je pojačena. ZVEZA NARODOV PRODAJA RADIO-ODDAJNO POSTAJO 2ENEVA, 9. avg. švicarska vlada namerava kupiti radiooddajno postajo Zveze narodov. Izdatki mednarodne institucije so večji kakor dohodki ter mora zaradi odstopanja članic zmanjšati preračun. Radiooddajna postaja Zveze narodov ima eksteritorialno pravico, zato se švicarska vlada boji, da bi izrabljali postajo v primeru vojne v druge namene. SMRT POD DEŽNIKOM LONDON, 9. avgusta. Med nevihto je udarila strela v dežnik, pod katerim sta šla oče in hči. Oba sta bila na mestu mrtva. GRANATA UBILA TRI OTROKE MADRID, 9. avg. V madridskem predmestju so izkopali otroci granato in se z njo igral*. Granata je eksplodirala, ubila tri a roke, dva pa težko ranila. Borza. Curih 9. avgusta. Beograd 10, Pariz 11.73^, London 20.73%, New York 443, Milan 2330, Berlin 177.70, Sofija 5.40, Praga 15.17 V=, Varšava 83.40, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25. Mariborska napoved. Ostalo bo še nadalje spremenljivo, oblačno, malo vetrovno in toplo vreme. Včeraj je bila najvišja toplota 28.8, danes najnižja 16.8 in opoldne pa 24.2. intervenciji angleških in japnskih vojnih ladij. < Revolucionarna vojska se je nato umaknila v notranjost dežele. Tudi v Kantonu ie prišlo 11. decembra 1927 do levičarskega ustanka. ki so ga uprizorili delavci s pomočjo nekoliko ti-sočev kantonske vojske in zttvzeli oblast. Od tu so s. pričeli širiti upori na vse strani Južne in deloma tudi Srednje Kitajske. Vstajati so začeli vaški občinski in pokrajinski sovjeti. Formirala se je rdeča armada, katere glavni poveljnik je ču De. čangkajšek je podvzel v razdobju 1930—32 večkrat vojne p- ’ ode proti sovjetskim področjem, ki pa so navadno doživljali neuspehe, ker se je zgodilo, da so se celi polki pa tudi brigade in divizije predajale rdeči vojski. V kitajsko deželos o prihaja!i dnevi težke preizkušnje. Maks Durjava. lan Budimirovič, da je v cCij: 1916. dospel v Novi Sad nernSfu ^ je spremstvu: »Srečna in bogata je *a ‘‘m -----------------• ------ --- . ... ,, MS' Viljem II. Dva do tri dni je bu ^ ^ nu in gledajoč sremsko ravnm0 •’ ^ spremstvu: »Srečna in bogata je _ lja, toda ti Srbi so nam edina prodiranja v Vzhod. Ko bomo i bomo preselili Srbe južno od ^ Donave v afriški Kamerun, osta,. ^ z drugimi Slovani v Avstro-Ogrs ^ potem z lahkoto asimilirali.« ^ je sklicuje »Dan« na nekega Hrvata, bil v Viljemovem spremstvu in se živi. »Kadar to vemo«, pravi dr. rovič, »potem lahko sodimo, kak j,, humanost in človečanstvo “llia | versailleske mirovne pogodbe.« ^ Dober glas sega v de vat®.. Univerzitetni profesor Esteban ki zastopa republiko čile v BeoStf^ jj potomec jugoslovanskih izse jim poteka rod iz Boke Kotorske*^ Ivovič, 40-letnik, je čilsko repw>u ^ v stopal že pri Mednarodnem urad11 ^ Ženevi. Ob prihodu v Beograd 1 ■ jo-novinarjem, da uživajo jugoslovat^ je. jaki v čilski republiki zaradi ^ javnosti, bistrosti in poštenost* aj8 ugled. Za vsakega čilskega držaV" x najboljše priporočilo, če so njegovi niki po rodu iz Jugoslavije. Povišanje cen papl*!*,^ V naši gozdnati državi je to vpf-. kaj žalostno poglavje narodnega darstva. Lani se je povišala cena Pej, za 25%, ko je pa celuloza postala ^ ša, je papirni kartel ostal pri stan ^ nah. Sedaj so ceno papirju ponovn0 ^ vsakega vzroka podražili od 10 • $ Brezlesen pisarniški papir stane P * 100 kg 920 din, isti papir, uvožen 12 * ^ čije, nezacarinjen franko din! Brezlesen papir za umetni ne pri nas 100 kg 1150 din, Nemčije necarinjen franko Lij* 449.50 din. Naš kartel je pristal, ^ Nemčija uvoziti 460 vagonov letn0, ^ tel je pa poskrbel da tega papirja bi posameznik, temveč kartelna Pr^ na centrala »Centropapir« d. d. v ^ bu.ln Nemci imajo kljub bolje Pla wjji> mu delavstvu še dobiček pri Pr0 nfžr pri nas pa tak pohlep po dobičku. " ;y va bo morala tu ukreniti potrebi ke. (»Nova Pravda«). Novo vodstvo Kulturbun Kakor smo poročali, tako se j® vej) zgodilo. Minilo nedeljo jebik> v Sadu glavno zborovanje Kultur . jjjl Odstopivši predsednik I.van Keks J 12 let na čelu te nemške organizac.l! zastopnik starejše, zmernejše stru^je vo, tako zvano obnovitveno gibanie> hotelo usmeritev naših Nemcev Pf. rodno socialističnih težnjah, je Avender iz Pančeva, ki je bil 193&S ^ jimi nacističnimi pristaši izključen 'xt Jf turbunda. Na minilem zborovanjuv šlo med obema skupinama do k01^' misa. Dr. Keks je bil imenovati za.V nega predsednika, predsednik oržall'ji0 je je postal odvetnik dr. Jožef JaI1%r rodu Celjan. Slednji je sicer pris^ cizma, toda zmeren. Naši konser^. % Nemci torej le nočejo pretrgati narodnim socializmom. Ne kratite splavarjem zas^* f3< Neka delavska organizacija v js du ie dobila pravico, da saneiP iav& člani te organizacije razkladati 58 ki pridejo v Beograd. Za razklada*11 ^ mora plačati tem delavcem 7 din lesa, oziroma 10 din, če se les tudi w Pri enem splavu lahko tedaj 211 stroški 80 do 150 din t. j. polovil ^ služka, ki ga ima od prodaje sPlaVi|aVe gov lastnik. Doslej so razkladali splavarji sami in dobili za to p |j3# odškodnino. Pt napornem spl»v ^0 lesa je imel splavar nekakšno n! za svoj trud v tem, da je pri T3rZ .\^ nekaj zaslužil. Zdaj mu je ta z^ jvi ugrabljen! Kdo ima srce, da to zagovarja! piše »Trgovski list«' ko* r#» Zdravke - prva in največfa dobrina naroda i: linice in higienske ustanove se smatrajo za državna gospodarska podjetja, « se vzdržujejo s svojimi lastnimi do-“Mki h katerim prispeva država le primanjkljaj. Velik del teh ustanov je prešel 1 državnega na banovinski proračun in tako financira iz banovinskih sredstev. Skupni zadevni izdatki v proračunom, letu 1935-36 so znižali nekaj nad milijonov. K terriu je država prispela 70H milijona ali 55% Država je v 6tn .letu stavila v proračun za Slovenijo • milijona, ker je ta sama krila 15.4 "»‘•. ji je država prispevala 14.3 milijona. Vidi se, da so zadevni izdatki, ki znašajo skoraj V* celotnih izdatkov, razmeroma največji in odpade na vsakega prebivalca nad 2400 din. Vzrok te visoke postavke je v naši socialni in kulturni strukturi. Po eni način udejstvovanja (razvito obrtno in industrijsko gospodarstvo s strojnim obratovanjem i. t. d.), siromaštvo in njegove posledice v delovnem ljudstvu, razmeroma večia psihološka potreba po strokovni pomoči, vse to je izzvalo večje število bolnic, kar je v poteku celotnega razvoja neizogiben pojav. A kot je skrb za našo socialno politiko in narodno zdravje na splošno, t. j. v vseh pokrajinah še daleč, daleč za resnično potrebo, tako je tudi pri nas. Tonam najlepše povedo naše prenapolnjene bolnice. Kdor tega ne veruje, naj se prepriča v naši mariborski splošni bolnici. Sosednja nova stavba ne kaže, da bi jo v doglednem času razbremenila, ker ni zanjo sredstev. Sploh trči pri nas vprašanje sredstev prav za zadeve, ki so neodložljive, vedno na težave. Kdaj bo v tem oziru bolje? Kdaj bomo končno spoznali, da je zdravje prva zadeva vsesplošnega interesa in zlasti v tej upravni ureditvi postavka le državnega proračuna. Uredba o rezervah živil .. e dni je bila v »Službenih novinah« I uredba o vojnih rezervah ži- >. ki je že stopila v veljavo. Uredba -Qea\cla se zaradi zavarovanja prehra-t » v, Vseh prilikah in zaradi reguliranja Dr . c;n žita ter drugih predmetov za v*\.rano Prebivalstva in živine ustano-dei i avne rezerve živil. Načrte bo iz-stro g0spo^arsko-f'nančni odbor mini-m- v- Za potrebe vojske predlaga voini Uhl'Ster’ za P°tre^e prebivalstva pa kme-Win! rn'n*ster v sporazumu s trgovin-zerv sJc'all1,m in vojnim ministrom. Retam6 ^'v'* iT1 žita se ustanovijo z naku- Ul C.I Id 3C UOlttllVJ V LJU L IIdI\U' % ln z vskladiščenjem. Nakup za voj &jm vojni, za prebivalstvo pa kme za v ttl’I5'ster- Nakupljene- rezerve živil odrerf'S'5° se b°do hranile v krajih, ki jih bil . 1 Vojni minister. Dredvsem v držav- rjjfj . vojni minister, predvsem v držav-vi] »- ?ato naietih zgradbah. Rezerve ži- Siv f3 Po^rebe prebivalstva zlasti za pa-zaiK lcra^e’ se bodo hrani,e v najetih ban« . Prostorih, če ne bo državnih, n°vitiskih ali pa občinskih. Rezerve ži- vil se bodo vsako leto obnavljale na ta način, da se bodo stara živila zamenjala z novimi. Za ustanovitev rezerve živil bo finančni minister ustanovil poseben »fond za državne rezerve živil«, ki bo služil kot obratni kapital za nakup živil in za gradnjo potrebnih silosov. Denarna sredstva fonda preskrbi finančni minister. Po novi uredbi morajo imeti velike mestne občine in industrijski kraji enomesečne rezerve živil. Mestno poglavarstvo v Beogradu in ostalih mest s sedežem banske uprave, mestna poglavarstva in občinske uprave onih mest? kjer je v industrijskih podjetjih zaposlenih nad 1000 delavcev, moraio nakupiti in shraniti najmanj enomesečno potrebo živil za vse prebivalstvo. Načrte odobrava pristojni ban. Vsa navedena mestna poglavarstva in občinske uprave morajo na lastne stroške zgraditi potrebna skladišča ali silose. Uredba predvideva tudi kazenske določbe proti kršiteljem nove uredbe o vojnih rezervah živil. Cesta Maribor-Fram bo urefena ‘.ieje najbolj perečih vprašani severne s® bliža uresničenju. V Beogradu sto da bodo uredili državno ce- stan " ^ram’ Hi ie še v takšnem ljej0In’se je avtomobilisti kar izogib-bodn tna dela so že oddana in kmalu b0(j0 PTl^j s pripravljalnimi deli. Cesto siPa asfa,tirali, nova podlaga pa bo na-, a z eklogitom. Ponekod bodo ovin- ke odpravili ali vsaj povečali. Cesto bodo tudi znatno razširili. Zato bodo potrebna zemljišča v občinah Fram, Slivnica, Hoče in Radvanje odkupili, deloma pa razlastili. Za ureditev 10 in pol km dolge ceste je odobren kredit 12 milijonov din. Zemeliska dela bodo najbrž že leto« dokončana, drugo leto pa bodo izvršili asfaltiranje cestišča. Cepljenje proti svinjski kugi minister je izdal uredbo o lovi *u svinj proti svinjski kugi. Po ^trolj * k°^° 'abko oblastva docela ritiarj) cr&'? cepljenje svinj in bodo vete-nje se s' inje v vseh slučajih. Svl-met0(]e , c,ePil° na P°dla*:i slmultanske ?a d0 ' *aiti ambulantno cepljenje, ki so rinarji es °pr3vljali posamezni vete-ličtlih ’ Pa. zadružni veterinarji raz-^azalo Do^ed®lskih organizacij, se je iz-morali ? ?°manjkljlvO. Veterinarji so ^ravsteePltl svinje v oddaljenih in za Veno stanje svinj povsem nezna- nih terenih. Nova uredba pa predvideva reorganizacijo teritorijev, po kateri bodo posamezni veterinarji imeli za cepljenje svoj določen delokrog. Z uredbo pa bi bilo omejeno delovanje veterinarjev na področjih zdravstvenih zadrug in drugih poljedelskih organizacij, katere imajo relativno malo število veterinarjev. Zaradi tega je poljedelski minister določil, da mo rajo veterinarji, kjer jih zaprosijo razne zadruge, prav tako cepiti svinje proti svinjski kugi. Nove kovance dobimo ■V w *ti ie Prispelo 6 vagonov no- Dfprne, ajlCev- ki bodo prišli 16. t. m. v ^VtOtnnVit ttar So vozili s tovornimi Vodn» u in transportnimi vozi do ie . banke v Knafljevi ulici, kjer se °timnogo 50 radovedno Va°va'l ogromen zaklad. D° novi„ srebrni kovanci di.i. 50dmarski kovanec je *e-m meri v premeru 31 mm. 20 dinarski pa so težki 9 gr in imajo premer 27 mm Ti kovanci imajo na eni strani upodoblje lik Nj. Vel. kralja, okoli pa napis »Peter II., kralJ Jugoslavije«. Na drugi strani je državni grb z letnico 1938. Na robu je napis »Bog: čuva Jugoslaviju«. Vsi napisi na 50 dinarskih kovancih so v cirilici, na 20 dinarskih pa v latinici. V promet pride tudi drobiž po 2 din in 50 oar. ^ Razstava v Št. Vidu bi,a v St Vidu Pri Ljuh-stava vesno odpHa 6' obrlnigka raz-', okusno okrašeni šenlviški * 80 razslavljeni visoko ^kii-, mIVnl 'Z(1elki priznanih šentvi-* luiir ki lahko lekmujejo tudi lGŽ>li ‘ otvoritve so se ude obrtni s ih k'' n' zasl°pniki oblasti in ,.i or8anizacij. Predsednik vce '“‘‘»venskih obrtnikov o. Vrho krOvHe!p-f7(i!raVi' 7-brane goste in po-ie ana 8- dr. Natlačena, ki 2 lepim nagovorom olvoril šentviško obrlno razstavo. Ta bo ponovno utrdila sloves šentviških mizarjev. o Iz državne službe. Premeščen je za davčnega kontrolorja 7. skup. na davčno upravo v Dravogradu Stanko Stabl iz Prevalj. Upokojen je višji davčni kontrolor Franc Košar iz Ptuja. V katastrski >ddelek finančnega ministrstva je premeščen katastrski pomočnik Albert Plnter iz Murske Sobote. Za sodnega pripravnika orl okrožnem sodišču v Celju je imenovan Lojze Žagar. o Nov upravni svetnik Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku je postal inž. Maks Adolf Weste, industrijalec iz Celja. o V Št. Janžu na Dravskem polju bodo v nedeljo dopoldne blagoslovili spomenik padlim vojakom. Popoldne bo koncert v prid spmenika. o Tragična vožnja po Muri. Družba fantov iz Srednje Bistrice se je odpravila na veselo vožno s čolnom po Muri. Sredi petja in razigranosti se je čoln prevrnil. pri čemer sta utonila 18-letni Andraž Horvat in 14-letni Martin Horvat. Ostali mladeniči so se komaj rešili. o Med vožnjo je padel z voza pri Št. liju 15-letni sin zidarskega pomočnika Franc Šamperl iz Selnice ob Muri. Dečka, ki si je pri padcu zlomil roko, so prepeljali v mariborsko bolnišnico. o Nesrečni padec s kolesa. Na Pragerskem je padel s kolesa in si poškodoval roko 19-letni tapetniški pomočnik Viljem Vindiš. Cel »e UBOJ V BRDIH PIU SLOVENJGRADCU Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju sta se zagovarjala včeraj 28 letni hlapec Franc Čretnik in 23 lelni hlapec Franc Pušnik iz Brd pri Slovenj-gradcu zaradi uboja. Oba obtoženca je zagovarjal dr. Juro Hrašovec. V nedeljo, 16. julija popoldne je bilo v Prednikovi gostibii v Brdih pri Slovanjgradcu več domačinov. Tja je prišel tudi Franc Sla-meršek, ki je bil znan izzivač. V veži je zaklical „Auf, Brdjani!“ odprl nož in tako čakal. K njemu je stopil Franc Pušnik, ga zgrabil za vrat in mu nagnil glavo nazaj. V tem je prihitel iz gostilniške sobe Franc Čretnik z odprtim nožem, skočil k Slameršku in mu prizadejal z nožem devet poškodb. Zabodel ga je v srce, v vrat, v pljuča, v mezinec desne roke in petkrat v hrbet. Slameršek je šel kljub težkim poškodbam še kakih 60 korakov daleč, nato pa se je zgrudil in je izdihnil. Čretnik je bil obsojen na 3 leta, Pušnik na 2 leti in pol robije, oba pa na izgubo častnih pravic za dobo dveh let. c Mestna občina celjska razpisuje dobavo 6 komadov 15 cm in 93 kom. 40 era betonskih cevi za podaljšanje kanalizacije v Tovarniški ulici. Za razširjenje kanalizacije v južnem delu Nove vasi razpisuje dobavo 100 kom. 30 cm betonskih cevi. za podaljšanje kanalizacije na Dečkovi cesti pa 45 kom. 40 cm betonskih cevi. — Za razširjenje vodovoda v Jenkovi ulici razpisuje dobavo raznega materiala. — Ponudbe je vložiti do 17. avgusta. c Nesreče. 151etnegša zidarjevega sina Karla Dragarja iz Zabukovce je neki fant, ko se je vozil s kolesom, prevrnil v jarek. Dragar se je hudo potolkel po glavi. — 61 letni dninar Karol Kukovič iz Skale pri Konjicah si je doma umival roke blizu goreče sveče z bencinom. Bencin se je vnel, Kukovič je dobil hude opekline po obeh rokah. — 18 letnega Franca Marina delavca iz Retja pri Trbovljah je v opekarni pri delu zasul plaz gline in mu zlomil desno nogo. — 571etni posestnik Martin Zalokar iz Podpeči pri Jurkloštru je padel z lestve pol metra globoko in si zlomil obe roki v zapestju. — 41 letna dninarica Marija Kunsticeva iz, Skale pri Konjicah je padla z lestve in si zlomila desno roko. — 7 letna posestnikova hči Milena Lazarjeva iz Svibnega pri Radečah je mlela sadje. Pri tem delu ji je stroj odrezal desni mezmec. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. c Celjska policija je izsledila mlado tatinsko družbo od 9. do 13. let. Fantje so se spravili na kopalce ob Savinji. Nekemu gospodu so pri kopanju ukradli 300 din gotovine, srebrno uro in srebrno dozo, drugemu kopalcu 80 din gotovine, pred gostilno Sok. dom pa so z nekega kolesa ukradli paket z raznim perilom. Ukradene stvari so okrog razprodajali. Nepridipravi zaslužijo poboljševalnico. — Po-Zhcija je aretirala tudi neko 24 letno Frido S. i!z Kočevja, ki je Fani Vcrbovškovi v Gosposki ulici, ko je pri njej preno-Zčevala, ukradla 200 din. PtUl p Ptujska bolnišnica, ki je bila nekaj časa radi popravil zaprta za lažje bolnike, že spet normalno posluje in je znova odprta vsem, ne samo najtežje bolnim. p Včeraj je bil v Ptuju velik Ožbaltov sejem, ki so ga bili za nekaj dni preložili zaradi praznovanja 700-letnice minoritskega samostana. p Požar v hiši ge. Anton Čuček je povzročil okrog 200.000 din škode. Zgorelo ie razen skladišča in stanovanjskega trakta nekaj strojev, avtomobil itd. Sumijo, da je zažgal kdo izmed ljudi, ki so prenočevali v skladišču olb priliki proslave 700-letnice minorit, samostana, in to na ta način, da Je odvrgel tleči cigaretni ogorek v slamo. Natančen vzrok bo dognala preiskava. c Pevski koncert mariborskega Jadrana" bo v Celju pod okriljem društva „So-če“ v nedeljo, 20. t. m., ob 10"30 v me-, smem parku. Moški zbor 45 pevcev bo izvajal 17 narodnih in domoljubnih pesmi c Pogreb g. Franjo Jošta bo danes ob pol 5. uri popoldne iz Razlagove ulice 8 na okoliško pokopališče in ne ob 5. uri, kakor je bilo včeraj v osmrtnici pomotoma javljeno. / c Sokolsko društvo v Vitanju ima svoj javni nastop v nedeljo, 13. t. m., ob 15. popoldne. SE — Pravkar sem ga ogledoval, ko se je naenkrat zvfl skupaj... Gasilski kongres v Ljubljani Naše gasilstvo se že več tednov vestno pripraVlja na svoj veliki praznik, na gasilski kongres v Ljubljani. Gasilski dnevi bodo od 13. do 15. t. m., v katerih bo naše vrlo gasilstvo pokazalo uspehe dolgoletnega delovanja na polju človekoljubja in ljubezni do bližnjega. Jugoslovansko gasilstvo bo na svojem drugem kongresu pokazalo, kaj zmore vztrajnost, ki je obrodila mnogo lepih in za celokupno Javnost koristnih sadov Ljubljana se že pripravlja na kongresne dnevp. Vsi kongresni odseki delajo s polno paro, tako da bodo tisoči udeležencev 11. Jugosl. gasilskega kongresa zaradi dobre organizacije m priprave na svečan praznik zadovoljni. Na stadionu urejajo vse potrebno za mogočen nastop gasilcev in gasilskih naraščajnikov. V ta namen so prirejene posebne proste vaje, ki bodo izvajane prvič na tem kongresu. V 'ičasten sprevod naših gasilskih vrst bo zadivil vsakogar Prijavljena je že udeležba najvišjih državnih predstavnikov, vojaških odličnikov in zastopnikov gasilstva iz cele države. Vse kaže, da bo Ljubljana v kongresnih dneh doživela nepozabne dogodke. Za udeležence kongresa je dovoljena četrtinska voznina. Kongresna knjižica je vsakemu udeležencu gasilskega kongresa nujno potrebna, ker daje predvsem te-le ugodnosti: 1. Znižano voznino po železnici. 2. Brezplačen vstop na Stadion v nedeljo 13. in v torek 15. avgusta. 8. Brezplačen ogled gasilske razstave. 4. Brezplačno prenočišče na skupnem ležišču na slami. 5. Znižano voznino na električni cestni železnici v Ljubljani. Na gasilski kongres v gasilskih krojih ali narodnih nottah! Pokažimo, da smo discipliniran narod! Vsak, ki ima narodno nošo, naj se kongresa udeleži v njej! Zlasti pri mimohodu pred domačimi in inozemskimi odličniki bo izredno lepo vplivala slikovitost narodnih noš iz vseh krajev naSe države ob temnih gasilskih krojih! Maribor Ali so tuji tekstilni strokovnjaki potrebni ? V mnogih tekstilnih tovarnah Slovenije so zaposleni številni tako zvani stro-kovnjaki-fnozetnci, ki so po mneniu nekaterih industriicev »neobhodno potrebni« za razvoj naše tekstilne industrije. Ker so ti strokovnjaki tujci, so seveda tudi prav mastno plačani in presegajo njihovi prejemki v mnogih primerih petkrat in še več prejemke naših odlično kvalificiranih ljudi iste stroke. Samo v Mariboru imamo več takšnih primerov, ki upravičujejo to trditev. Naše delavstvo bi vse to še z dobro voljo in nam priroieno uvidevnostjo preneslo, če bi ne bili »nenadomestljivi« tuji strokovnjaki preveč predrzni. Človek bi pričakoval, da bodo ti ljudje na zavidljivih položajih mirni in krotki, ker itak uživajo našo gostoljubnost. Zgodi pa se prav nasprotno. Tujci so tako rekoč pravi gospodarji v tovarnah, ki na vse načine šikanirajo naše ubogo delavstvo ter ga ovirajo kakor le moreio pri delu. Zavedno slovensko delavstvo se že dalje časa bori proti nepotrebnim tujim strokovnjakom. Praksa je pokazala, da imamo mi sami dovolj sposobnih in bolj strokovnjaških tehnikov ki morajo zaradi tujcev čakati na službe ali pa se jim pokoravati in garati za nesramno nizko plačo. Nekateri uvidevni delodajalci so že spoznali, da je delo naših strokovnjakov v tovarni dostikrat mnogo koristnejše. Ne morejo pa odpraviti krivice s strani tujcev, ker so se ti že preveč zagrizli v podjetje in imajo vsepovsod že preveliko oblast. So primeri, da tuji mojstri kljub gospodarjevemu naročilu noče- jo poučevan naših ljudi in jih usposabljati v tekstilni stroki, kakor to nadrejena oblast predvideva, saj so bili tujci dopuščeni le zato, ker so bili pred leti res potrebni, in pod pogojem, da bodo v doglednem času usposobili naše ljudi za svoje naslednike. Lep primer zavednosti delavstva in delodajalca nam daje podeželska industrija. Gerkmanova tekstilna tovarna »Lava «ne. zaposluje niti enega tujca. Najkompliciranejšo izdelavo blaga iz volne izvršujejo domačini in je kvaliteta blaga naravnost odlična. Podeželska industrija glasno kliče, da tuji strokovnjaki niso potrebni. Kliče pa tudi na pomoč oblast, ki naj strožje nadzira delovanje tujcev, da ne bo v škodo našim ljudem. Ivan Grešak. Med mariborskimi karikaturami NA RAZSTAVIŠČU »TOTEGA LISTA« SE OGLEDUJE KARIKATURAH MARIBOR V SVOJIH Vkljub temu, da je v Mariboru precej slikarjev, mesto nima dobrega karikaturista. Le od časa do časa pride kdo v Maribor in karikira znane mariborske obraze. Svoj čas je razstavljal pri Zamorcu prekmurski rojak Kondor, v dneh Mariborskega tedna pa razstavlja v razstavnih prostorih »Totega lista« dalmatinski rojak mladi akademik Gospodnetič Pero. Gospodnetič je doma iz Brača, gimnazijo je končal v Šibeniku, kjer je bil njegov profesor risanja danes profesor beograjske akademije Stoiislavljevič. Gospodnetič študira danes gradbeno stroko v Ljubljani. Začel je s pejsaži, akvareli in portreti in zašel nekje pri vojakih, kjer je toliko originalnih tipov, v karikaturo, da sam ni vedel kdaj. Za Mariborski teden pa ga je odkril v Ljubljani »Toti list«. Gospodnetič se mudi v Mariboru že kakšne tri tedne. V tem času je narisal celo serijo mariborskih obrazov, ki jrh je razstavil »Toti list« na svojem razstavišču. Mariborske karikature. so prva razstava mladega karikaturista ter izpričujejo, da ima nekdanji potretist posrečeno roko za karikiranje. S svojimi okvareli, oglji in tuši je prav posrečeno zajel nekaj mariborskih obrazov, ki visijo zdaj na razstavišču »Totega lista« in zabavajo publiko. Najmočnejše so karikature politikov kakor Hache, Chamberlaina, Daladiera, Mussolinija, Becka, Roosevelta; dobro je izrisana med njimi drvena figura angleškega ministrskega predsednika. Gospodnetič jih je karikiral večinoma po filmskih žumalih. Pri nekaterih mariborskih karikaturah se sicer vidi, da je Gospodnetič malo časa med Mariborčani — vendar pa razstavljene slike izpričujejo, da je zadel v njih dobro mariborske obra ze, izpričujejo pa tudi to, da bo mladi karikaturist lahko dosegel še lepe uspehe, če bo s karikaturami nadaljeval. Obrtniška razstava na MT Vsakoletna obrtniška razstava na Mariborskem tednu pokaže napredek obmejnega obrtništva, ki kliub vsem težko-čam ne klone in z vztrajnostjo ter marljivim delom doseže celo prav lepe uspehe. Obrtna razstava je prirejena v precejšnjem obsegu, vendar pa ne v takšnem, kakor druga leta. Razstavljajo skoraj vse obrtniške panoge, mojstri in pomočniki. Njjjiovi izdelki vzbujajo splošno pozornost, saj je znano, da je obmeini obrtnik strokovnjak svoje stroke. Posebno močno je zastopana kovinska stroka, pa tudi keramična in mizarska ne zaostajata. Tudi mariborske čevljarske tvrdke so pokazale prav lepe uspehe. 2al smo opazili, 'da manjka mnogo priznanih mariborskih obrtnikov, ki so letos izostali ter niso razstavili svojih izdelkov. Vzroki so bili gotovo upravičeni, ker bi sicer ne bili zamudili ugodne propagandne prilike na Mariborskem tednu. Samo kdor pozna ustroj takšnih razstav, vse priprave in trud, bo znal pravilno ceniti vrednost obrtniške razstave, v katero so vložili naši obrtniki mnogo dela in žrtev. Njihova razstava je zelo okusno aranžirana, razdeljena po posameznih strokah, pregledna in nadvse zanimiva. Mariborskim obrtnikom gre zato vse priznanje. Trud bo poplačan s številnimi naročili, kajti obiskovalci kažejo za obrtno razstavo veliko zanimanje -Ig. Duševni zdravnik F. T. Karmah V našem mestu se zopet mudi odlični in priljubljeni psi-hografolog Karmah, Naš odlični znanstvenik se je šele (pred kratkim vrnil s studijskega potovanja po tujini. Bil je v Italiji in Franclji. Zelo lepe uspehe je dosegel zlasti v Parizu, kjer je analiziral rokopise mnogim odličnim francoskim politikom in predstavnikom francoskega javnega življenja. Ne čudimo se, Če so bili vsi z analizami popolnoma zadovoljni, saj so nam znani Karmahovi zavidljivi uspehi tudi pri nas. 2e nešteto obupancev je rešil pred prenagljenim korakom in speljal njihovo usodo zopet na pravi tir. Veliko zaupanje, ki ga imajo ljudje v psihografologa Karmaha kaže tudi zadovoljiv obisk. Dnevno ima v hotelu Zamorec številne goste, ki potrpežljivo čakajo, da pridejo na vrsto in da jim duševni zdravnik Karmah svetuje v težkih življenjskih problemih. Številna pisma, ki jih vsak dan prejema v zahvalo za nasvete, so mu v priznanje in dokaz njegove sposobnosti. Psihografolog F. T. Karmah ostane v Mariboru pri Zamorcu samo d» vključno 10. t. m., nakar odide zopel v tujino; ŽABJA RAZSTAVA - TO JE NEKAJ ZA OTROKE! Na Mariborskem tednu je uredil Rade Laloševič iz Srema zanimivo žabjo razstavo. Preparirane žabe prikazujejo celo vrsto prizorov iz našega življenja. Na žabji razstavi vidite celo žabjo Šolo, z žabjim učiteljem, z žabjimi starši itd. Ostale skupine prikazujejo izlete žab, žabe pri športu, žabe pri nogometu, veslanju, lovu. Sledijo žabji obrtniki, kovači, mizarji, žabji sodniki, tihotapci. Skratka — na razstavi vidite svet iz žabjo perspektive. KONCERT UMETNIH IN NARODNIH PESMI Ipavčeva pevska župa južnoslovanske pevske zveze priredi v četrtek. 10. avgusta, ob 20. uri v mestnem parku v okviru VIII. Mariborskega tedna koncert umetnih in narodnih pesmi. Pri nastopu bo sodelovalo blizu 200 pevcev. Na sporedu bodo nastopili 1. Pevsko društvo Bistrica ob Dravi, Kobunci—Kamnica, Poštni rog —Maribor, Zarja—Pobrežje, Trgovski pevski zbor—Maribor, Drava—Maribor, Nanos—Maribor, Jadran- Maribor; za zadnjo točko bodo zapeli Združeni pevski zbori Ipavčeve župe. mOrožniški polkovnik g. Barle, komandant orožniškega polka Iz Ljubljane, je danes obiskal Maribor. Pregledal ie poslovanje mariborske orožniške čete in bil vidno zadovoljen. m Iz sodne službe. Za sodne pristave so bili postavljeni sodni pripravniki dr. Maks Lampret pri okrajnem sodišču v Mariboru, pri apelacijskem sodišču v Ljubljani pa Stanislav Fortuna iz Maribora. m Iz trgovinskega registra. Pri okrož-nm sodišču v Mariboru je bila v trgovinski register vpisana tvrdka Franjo Nu-derl, trgovina s sadjem na drobno in na debelo. m Odličen bolgarski gost v Mariboru. Te dni je prispel v Maribor slavni bolgarski esejist Dimitar Pantelijev. V spremstvu tajnika Jugoslov.-bolgarske lige prof. Šedivyj'a si je bolgarski gost ogledal znamenitosti mesta, Pohorje in severno mejo. b m Tri večne romarje-žeparje je prijela mariborska policija. S kongresa v Ljubljani so odšli na celjsko razstavo, od koder so poromali v Ptuj, od tam na božjo pot na Ptujsko goro. Končno so prišli še na Mariborski teden, kier so praznili že' pe obiskovalcev. ra Nesreča v Melju. Včeraj popoldne je voz pritisnil v Melju pri neki novi stavbi hlapca Antona Koletnika s tako silo ob zid, da si je nevarno poškodoval glavo. Ponesrečenec se zdravi v bolnišnici m Obrtna nadaljevalna šola ponovn opozarja delodajalce, naj pošljejo-vajence in vajenke k vpisu za šolo mestno poglavarstvo. Vpis bo zakljuc 20. t. m. Zamudniki bodo morali nositi z konite posledice. ... J m Razpisan je natečaj za sprejejJl* jencev v letalsko podoficirsko šolo V K vem Sadu in podoficirski eskadron k(w ške šole v Zemunu. Vsi pogoji za spreJL so razvidni v pisarni mestnega v°ia-. ga urada, Slomškov trg 11, soba šl * Zlato po zvišani ceni kupuje J* urar - draguljar Maribor, Jurčičeva lik Pedikura je modernemu človeka 1 obhodno potrebna — toda da je usp^" morate rabiti tudi SANOPED. Glavna J loga drogerija Jančigaj Ljubljana, Ko kov trg. < * Tiskovina za zaračunavanje a5® benskega davka. V založbi Mariborske» skarne d. d. v Mariboru ie izšla n°va skovina za zaračunavanje uslužbenskeP davka v kateri so zapopadeni vsi od®1 vključno obrambni fond. Tiskovina ie to za vse interesente zelo priročna- J * Užitka polni izleti »Putnika« z Iuk$| nimi avtokari: v nedeljo, dne 13. avs^ Celovec (Vrbsko jezero) din 120.-^, \ gajska dolina din 120.—. Prijavite se kojl 'M * Ustanovni občni zbor »Gospodari^ ga društ lastnikov hišic (naseljencev^ Dev. Marija Brezje pri Mariboru se & dne 13. 8. 1939 ob 10. uri predpold3® gostilni Lešnik v Dev, M .Brezje. ^ * Kongrese, tabore, sejme itd. obis(: te, toda preje potrosite v svoje čevllL, prašek SANOPED. ker Vas sicer noge in čutite močno utrujenost. Gl*r zaloga: drogerija Jančigaj, Ljn®” Kregov trg. j. * Mariborski teden. Domače p z novim kislim zeljem, Topla in ^ kuhinja. Ležak pivo. Prvovrstno vino. stavracija „Union“ Lojze Lisjak. i, ra. Nočna lekarniška služba (od 5% vključno 11. t. m.): Lekarna pri Glavni trg 12, tel 25-85; lekarna | sv. Roku, vogal Aleksandrove in “ ske ceste, tel. 25-32.______________ Kino * Kino Esplanade. Do vključno »Poulični pevci« z slovečim dun< dečiim pevskim zborom. * Grajski kino. Samo do četrtka, ckraalni film „Kavčuk“. Pride ” z igraL Pavlom Muni. $ * Union kino. Do vključno petka „opere“. Sijajni in najboljši operni L,; V glavni vlogi Nino Martini naj zna01 tejs! tenorist sedanjosti. ' Radio Četrtek, 10. avgusta Ljubljana :12. Plošče; 13.20 Sramelfo1 tet; 20. Plošče; 12.10 Predavanje; .a-Šramel kvartet „Mumček“; 21.15 nični kvartet na ploščah; 22.15 lovanske pesmi, poje kvartet ses*“’> tar. — Beograd; 17.45 Narodna 18.20 Popoldanski koncert RO. — „ 20. Koncert. Sofija: 19.15 koncert — Rim: 21. Respighiieva ..Potopljeni zvon“. — Radio Pari*5 Smetanova opera „Prodana nevest*^,!1;' Stockholm: 20. Velik VVagnerjev 1\ — Bratislava: 19.30 Popularni koncerv’ Večerni koncert RO; 22.15 Ruske PL i>' — London National: 22 30 Plesna refreni. Veseli teater »Totega lista" sikdo rešil humoristično zadrego z vprašanjem, zakaj da je Kajn ubil Abla. Vse to pa niti v najmanjši meri ne velja za veseli teater „Totega lista“, ki ga je Mariborčanom priredil veseli mariborski urednik g. Božo Podkrajšek s svojimi odličnimi sodelavci. Mariborski teden ima letos v teatru ,/Totega lista“ najprivlačnejšo točko, originalno, čisto našo, duhovito in zabavno do tolike mere, da kak večer ob veselem nastopu celo napade tega ali onega, ki je bolj rahlih živcev, tako zvani smešnostni krč. To je pa vsekakor višek, največ, kar more terjati naj večji izbirenež od pristnega humor ja in zabave. Premnogi pa so tudi še ugotovili, da je teater „Totega lista" silno učinkovita vzgojna ustanova, ta- CHAMBERLAINOV DVOJNIK V MARIBORU REŠUJE MEDNAR POLITIKO - HUMOR IN ZABAVA O RESNIH STVAREH Po tolikih tisočletjih, kar človeštvo tlači travo na zemeljski obli, je težko zaradi dobrega humorja, zakaj tudi v tej panogi velja grška modrost „Pantha rei“. In kolikokrat je že mar- ko z moralnega kot družabuo-p' ,r nega stališča. Gneča ljudi, ki čer do zadnjega kotička polni sko dvorano, se smeji od srca, in cepeta od navdušenja, kajti b*j jjl) puščice, kupleti, marele itd., z odra stresajo gg. MllčinskP^ir Božo Podkrajšek, Vladimir od' šek — slovenski Chamberlain ^ 0\r lični Wilhcni, valijo s src stoter' iskovalcev težke kamne, ki F ^ rajo ljudje dandanes nositi, ne mogli vzdihniti, t ]ellale' Nastopi glavnih akterjev vese v« atra „Totega lista" so odlični, danes že ves Maribor in hi po' po deželi gre glas o koristnos zveče‘ membnosti tega teatra. . .1 ^stop1 bodo mariborski humoristi z deloma novim programon spel presenetil ter poskrbe, de ribor v teh pasjih dneh nnem, že davno umrlem dvorana °C(?i 'e ogrorrma amfiteatralna ^žinsi-c a Poslušalcev iz mestne ^ribunn Uo*e> •*‘m bilo baš treba v ^ Diči,-^ ^ Ea Poslušajo in tudi rah le Vanje ,St na tako edinstveno preda-Marka ; s‘opetindvajsetletnega pastirja ^zanLbalkanskih EOra- To se Pravi: ^etu, ", a.w Jlh »Jegova leta, ker niso taki Sedeml !,nobena redkost. Saj je šest-fant od fare’ ki rao' »Pi° cni’ ko11kor se mu Poljubi, Cedo Ya? ^ f.red dvc st0 leti ^a vsako fekli ^varovali za dobro — kupčijo in l* moški hmSt ^deset° meinik- Saj niti ker i» x, Hi,kai drusega in ni niti smelo. ,te°riio '0V€f!V0 v svoji zablodi ščitilo ki Jo J^e?vUdenosti • • • 0110 teorijo Škeni Zemlich v svojem soclolo- ^^rat cvol t P°dčrtava- češ: Tak ie bil ' bila n so sredstva. ki naj namei, 0SveiJala in za večno posvetila z8odba 1 u,zvancev--- Danes je to le narnrf . Pd.0'!1 dn>- ki Piše: Zato so 01 lazili, raztrgani, bosi in nagi... Furlan 11 brezkrovci... bolni... besni... obupani... Zato so morali umreti spočetniki in razpadati tuberkulozni, rakavi, venerični in revmatični ter so se streljali nevraste-niki... Zato so bili invalidi... slepci in glušel, redkozobi in plešei... In še marsikaj je zlezlo skozi zgodovino, kar ni v analih, kronikah In v prahu sten nekdanjih domov .. Danes ni več tega temnega in dušečega madeža v listu tekoče zgodovine. Ali je torej kak čudež, če nosijo smrtniki mlado in čvrsto kri še preko sedemdesetega in se. plešei m kakor koli defektni uvrščajo v javni stolpec »Senzacija«?... Stopetindvajsetletni Marko ni torej ni-kaka senzacija. Pač pa vzbuja radovednost meščanovo njegovo predavanje »Moje življenje«. »Živio otac... čiča... brat Marko! Ziviooo.. Zdravooo!« grmi po dvorani, ko se pojavi stasit mož, raven in čil, živahen in sokoljevega pogleda, močnega spomina in jasnovidnosti. Ozre se po orostoru in se smehlja... »Zdravo, de-co moja .. svobodni v svobodi!« Spet dolgo ploskanje in nato popolna tišina... Marko govori... nekaj stavkov bolj tiho... kot da govori sebi... A glas polagoma stopnjuje do višine, primerne te- mu prostoru. Njegova beseda je plamen in zanos... Marko kleše in upodablja lik svojega življenja na planinah. Slika lepoto >sveta bliže nebu in Bogu« slika njegovo sonce... temo... vedrino... meglo, viharje in njihovo besnost... Marko razgrne samega sebe in vse goste solze in redek smeh preteklosti... Kako živo predoči nekdanje pastirstvo, kaže staje... jelo... pilo... obleko... delo... Slika bedo in temo, da se mu hkratu pojavi barva na licu in v besedi, kot jok iz daljine... »To je poglavje iz črne povesti.. ; to nismo še začutili, kdo in kaj smo, od kod in čemu ter smo se rogali drug drugemu... Šel sem po sledovih v to minulost... O, jadna nam majka! Kamor koli vodi ta sled... v rav nice in brda in sela in mesta, povsod te stresa in krči srce. Naša davnina sta dve jezeri: solzno in krvavo Prvo je iz solz naših majk, devojk in dece, drugo iz junaštva ... A niti solze, niti junaštvo ni bilo zaman... izvojevale so nam to lepo usodo. Slava vsem, ki so kakor koli pomagali graditi to človeka dostojno življenje ...« »Slava neznanim borcem!« ponovi dvorana. »Zdaj nam je dobro... vam tukaj ob robu naše domovine in nam na planinah in v ravninah in selih... povsod je mir in proč vit... A jaz vam rečem: Še bolje nam bo, ker veliko je iezero solz in globoko 0110 krvi, ki smo jo natočili. Nam mora biti še bolje, ker smo našli svoJo sredino, našli — človeka... Dokler se ne odmaknemo od tega cilja, ki ga ui človeštvo prej poznalo, dotlej pojde naša pot navzgor... Dolina in brdo, selo in mesto služi temu cilju in naša zemlja bo srečna še tisoč let ali toliko časa, kolikor smo točili solze in kri za to svobodo.,. Zdravo!« »'Zdravo, dragi Marko.!... Hvala!« gr<* po dvorani. Marko se smehlja in odzdravlja. Predenj stopi lepa mladenka s šopom najžlahtnejšega cvetja, se mu prikloni in izroči šopek, rekoč: »Sprejmi iz src z naših goric in 2 željo, da naj bi te n* mučila zmota naše preteklosti!« »O, dobro dete!« reče Marko. Tik za njo se pojavi ob pozornici le-Pa postava —. »Zemljič... sociolog,« zakliče nekdo izmed poslušalcev. Navzoči se obračajo k sosedu... izprašujejo... pritrjujejo... ploskajo... Zdravo, ameriški roiaik!« ... Zopet tišina... Zemljič se živahno pogovarja z Markom... Nato se obrne proti dvorani in izpregovori: »Res sem vaš rojak, ki ga je usoda vrgla na tuja tla... Prvič gledam svojo domovino in mi je dobro... Slišal sem brata Marka... prisluškovalo je moje srce in trepetalo, ko je trepetala Markova beseda in se smejalo, ko je bil v njej smeh ... Zdaj sem dograjen in izčiščen tudi jaz ... zdaj sem veš vaš... Pojdem in se vrnem...« (Jutri konec.) Ssodišia Kazen za prekoračen silobran Pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča jc sedel na klop 25-letmi čevljarski mojster Franc Škerjanc iz Brebovnika pri Ivani-kovcih. Državno tožilstvo v Mariboru ga je obtožilo, da je po zrelem preudarku ustrelil z lovsko puško svojega soseda Matija Vajda, tako da so se Vajdi zarile šibre globoko v prsni koš ter je v mukah izdihnil. Kako je prišlo do zločina? Obtožnica pripoveduje, da je bilo med hišama staro sovraštvo, ki se je vleklo že nekaj let. Škerjanc in njegova žena na eni strani in Vajda na drugi strani se niso mogli videti. Kritičnega dne se je Vajda nekaj prepiral s Škeriančevo ženo. Ker ženska ni molčala, ji je zagrozil, da jo bo zaklal. Ženska je odhitela po svojega moža in mu povedala, kako je Vajda grozil. Škerjanc je odhitel na orožniško postajo, kjer je povedal orožnikom, kaj Vajda grozi. Zadnji pa so mu rekli, naj odide spat, ker je odšel tudi že Vajda spat. Škerjanc je odšel domov, blizu hiše pa je zagledal Vajdo na češnji. Beseda je dala besedo. Škerjanc je stekel v hišo, snel s klina lovsko puško, jo nabil ter pritekel z njo nad Vajdo. Naperil jo je na soseda ter ga iz bližine 1 in pol metra ustrelil. Ko je pritekla zraven ^ žena pokojnega ter začela jokati, se je Škerjanc obregnil, da ie storil to, kar je že dolgo časa nameraval. Veliki kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. Lenart, je obsodil čevljarskega mojstra Franca Škerjanca samo zaradi prekoračenega silobrana na 6 mesecev strogega zapora. Obtožnico ie zastopal državni tožilec dr. Hojnik, obtoženca pa je zagovarjal odvetnik dr. Pret-ner. Prebrisan agent za službe O 31 let starem delavcu Francu Knezu, ki so ga pripeljali pazniki pred sodnike iz zaporov okrožnega sodišča, je izjavil državni tožilec, da je goljuf po poklicu. Franc Knez je bil že sam brez dela, zato je vedel, kako lahko je najti med brezposelnimi žrtve. Lani februarja pa je poizkusil prvič. Ker se mu je posrečilo, ie nadaljeval. V kratkem času — v komaj dobrem mesecu — je osleparil različne ljudi, med njimi tudi brezposelne za zadnje krajcarje. Vsega je nabral do 3000 din. Hodil je okrog ter se izdajal za »Hutterjevega« agenta, ki išče ljudi za tekstilno tovarno. Tako je izvabil od ne- katerih brezposelnih žrtev po 100 in še več dinarjev. Ob neki priliki pa se je predstavil na sodišču nekemu kmetu za sodnega uradnika ter mu obljubil, da bo uredil zanj zadevo glede izbrisa iz zemljiške knjige. Seveda je pri tem kmeta naplahtal za nekaj kovačev. Nekaj za tem pa se je izdajal Knez, ki ima kolikor toliko nastopa, za Izvršilnega organa okrajnega načelstva v Mariboru in opeharil svojo žrtev za 185 din. Knez je bil obsojen za goljufiie na 1 leto in 10 mesecev težke ječe, za tri leta pa so mu odvzeli častne državljanske pravice. MALI OGLASI C1!NE MALIM OGLASOM: V malih oglasih slane vsaka beseda 50 par. najmanjša pnstoj'bij' . anj§j oglase ie : 200 tn sta se ravno tak« plasirali na drugo mesto. PODPORA ZA POTOVANJE V AMERIKO Minister za telesno vzgojo naroda Ce-jovič je izjavil novinarjem ,da je teniškemu športu zagotovljena podpora din 100 tisoč za potovanje v Ameriko na med-oonski finale Davisovega cupa. Gornji znesek jc deponiran v zunanjem ministrstvu ter bo zvezi na zahtevo takoj izplačan. 1:13.9, 2. Ciganovih (J) 1:14; Štafeta 4 X SO m, ženske: 1. Triestina 2:12.2, 2. Jug 2:28.3; Mešana štafeta 3 X K m, moški: 1. Triestina 3 :33.8, 2. Jug 3 : 40; ^vaterpolo: Jug—Triestina 7:0. s Rezultati teniškega turnirja v Zagrebu v korist poplavijencem: Mitič—Kuku-ljevič 6 :2, 6:4, Punčec—Pallada 6:2}, 6:1, Punčec-Šarič : Mitič-Pallada 9:7,6:4. DUBROVNIŠKI JUG V TRSTU Dubrovniški Jug gostuje \ Trstu v plavalnem dvoboju proti Triestini. Rezultat prvega dneva ie po točkah 30 : 28 za Trie>-stino. Naši plavači so prispeli šele par ur pred nastopom v Trst ter tako niso pokazali vsega svojega znanja. Posamezni rezultati: 100 m prsno, moški: 1 2ižek (J) 1:023, 2 Costa (T) 1 :02.4; 200 m prsno, ženske: 1. Orlič (J) 3:27.1, 2 Prečo p (T) 3 :31.8; IM m hrbtno, molki: 1. Angeli (T) Mariborske drobne vesti m Po 4 urah dostavljena brzojavka. NaS naročnik se pritožuje nad nerednest-jo v dostavi brzojavk. Iz Murske Sobote je dospela brzojavka na pošto v Maribor po 49 minutah, dostavljena pa je bila točno Štiri ure kasneje. Talce nerednosti Mariboru pač niso v ponos, ker bi bile v nujnih primerih zelo usodne. m Irmina Dreisibnerteva iz Špičnika se ni pognala v vodnjak, ker bi ji starši branili poroko z njenim izvoljencem, ainpak zato, ker starši niso mogli pristati na nove fantove zahteve. m Dober zaslužek za fante. SSK Maribor sprejme nekaj fantov 'v starosti od 8. do 14. leta za pobiranje žog na svojih teniških igriščih. Prijave sprejema oskrbnik v Čopovi ulici. m Tobogan tri šahovska deska. Na toboganu na razstavišču Mariborskega tedna si je ponesrečil roko 20-Ietni mariborski šah is t in dijak Ar. ton Certalič iz Delavske ulice 6. Ponesrečen šahist se je zatekel po pomoč v bolnišnico. m Ukradeno fcoh). Na sejmišč« je nekdo ukradel kolo Rix z evid. št. 134233 posestniku Fr. Kramplu s Slemena pri Sekiicl ob Dravi. TITAN D. D~ KAMNIK AVTOMATSKE TEHTNICE H TITAN n PRECIZEN DOMAČ IZDELEK SO NAJlOUSli Raietavljamo na Mariborskem tednu - Trgovski odd. TnMci, mesarji in postUnlftirii, oglejte sl jih 1 Prodaja na drobno In stalna zaldga pri VELETRGOVINI Z ŽELEZNINO PINTER & LENARD, MARIBOR Glavni zastopnik: Riko Debeljak, Ljubljana KLOBUKE vseh vrst- dctr.d izdelane, pro ti dežju impregnirane, kakor tudi čepice po konkurenčnih cenah dob te !e uri Babošsk Vladko, klobučarstvo. Maribor, Vetrinjska ul. 5. Vsa popravila se sprejemaio pod garancijo za 10—25 din. 7120—1 »EFKA« MIZARSTVO Frančiškanska 12. Maribor, razstavlja tudi na letošnjem Mariborskem lednu. Se pripo roča za naročila stanovanjskih oprem. Korošec Franc. 7072-1 GOSTILNA »OTOK VIS« Sodna ul. Toči oricjnalna zna na dalmatinska, viška in domača vina. Prvovrstna meščanska kuhinja. Priporoča SODARSKI VAJENEC se sprejme. Sulcer. Vojašniška 7. 7445 9 DVA KOTLARSKA , POMOČNIKA sprejmem takoj, služba zasi-guraua, plača 300—400 din na teden, proti sposobnosti. Urbas Franjo, kotlar, iastrteharsko pni Zagrebu. 7446-9 DRUŽABNIK Išče se sposoben, soliden mizarski mojster kot družabnik. Pismene ponudbe ra upravo lista pod »Družabnik«. 7447—9 Službo iiie ABITURIENTKA drž. trg. akad. išče primerne zaposlitve v Mariboru. Ponud be na upravo pod »Vestna«. 7100-13 Kupim i IZLOŽBENO OMARICO Vprašati Koroška 20-1, krz nar. 7443—3 Prodam LESENA BARAKA poceni na prodaj. Gradnja cesta Reka—Sv. Areh. Hoče. 7441-4 PRODAM PARCELO 550 m*, po po vol in I ceni. — Kralja Matjaža, Studenca. — Vprašajte Koroška 30. Bole. 7444-4 Enonadstropna, novo zidana HIŠA s štirimi stanovanji v dobrem stanju, kleti in vrt se proda. Dr. Verstovškova 31. Pobrežie. 7449—4 Vdika Atdm dvokoles, otroških vozičkov, prevoznih tri-clkf/ev, Hvalnih strojev. motorjev In pnevmatike najceneje: pri »TRIBUNAM F. BAT J EL, MARIBOR Aleksandrova ceste 36 Telefon 26-f4 Otteke, UattS frtttia, jdeie Itd. v konlekeijf Maribor Glavni trg 2 Zlato in srebri briljante, zastavljalne ''s išče nujno za nakup M. Ilgerjev sp Maribor. Gosposka ulic® Preizkušen ie vsaki ko*,lan sc dobiio v Mariboru ^ le v obeli trcovinali l'r j Ivan Kova^ Slovenska ul. 1° Koroška cesfaK1 yni2ane cene. Citajte„VečeJ^ Sl Kadrmas J., Maribor Melje • Kraljev k« Marka 13 OKVIRE IN S L I K ^ vMh vrst v najvmifi Izbiri nudi specialna tvrdk* ^ »f. VAHTAR - MARIBOR - TVBSEVAj^ Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., ne vračajo. — Uredništvo la uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telet on uredništvu štev. 23-67 in upravo štev. 28-67 predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — KokoP1^^, . — Poštni čekovni račun štev.