C C. Pestale. — Esve ogni mt-coledi • verierdi —- 8 aprile 1927 Posmmezna itsvilka 25 stotink. }2haja vsako sredo in petek zjutraj. 'jiune za celo leto 15 L. * pol leta S » » četrt leta 4 » Zn inozemstvo ce/o leto Ur 40. .V« naročila brei do= toslane naročnine xe ne moremo oziraii. (.higovorni uredmk: Polde Kemperle. si. 28 V Gorici, v petek 8. aprila 1927. Leto X. Nefrankirana pisma se n« sprejemajo. Oglast st računajo po dogo. uoru in se plačajo v naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Stra* iec — Tisk Katoliik* tiskarne v Gorici. Ri» va Piazzuita it. 18. Uprava in urednihtvo: ulica Mameli štev. 5. (prej Scuole). Teles, int. itev. 301. Znamenito priznanje. Glasilo goriškega novinarskega udruženja »Squille Isontine« je v svojih dveh zadnjih številkah ob; jüvilo šiudijo profesorja Umberta Bonnesii pod naslovom »Politične in sociolne študije o Slovcncih.« Uredništvo lista omenja uvodo; ma, da kdor se bavi s politiko v obmejnih krajih, mora dobro po; znati politično zivljenje Ijudstva, ki tod biva. Ta misel je sama po sebi povsem jasna, a vendar je dosti takih, ki zivljenje in razvoj Sloven; cev malo ali nič ne poznajo. Ne malo so teh netočnosti krivi pri; stranski članki pisani v navalu raz; gretega nacionalizma. Tudi naši časnikarski tovariši v »Squillah« niso bili v člankih o Slovencih do; files popolnoma pravični. To svojo napako so deloma popravili s članki profesorja Bonnesa. ki so objektiv; no in brez politične strasti pisani. In to je prava pot za medsebojno razumevanje obeh narodov v ob; mejnih krajih! Bonnes očrta v kratkih stavkih ves politieni, kulturni. socialni in gospodarski razvoj siovenskega naroda od dobe taborov dalje. Pri pisanju se nastanja najbolj na že znane slovenske pisutelje Lončarja, Prijatelja, Prepeluha in na Nemca Wendela, ki je podal najbolj točne fflike o Sioveniji in Jugoslav!ji. Najbolj simpatično je orisan Ja; nez Ev. Krek. Clankur poudarja, kako je duhovščinu pod Krekovim vodstvom vsestransko dvignila slo; venski narod. Njej ob strani je sta; la in še stoji učeča se mladina, ki pomaga pri ljudski pwsveti. »Delo za gospodarsko izboljša; nje,« piše prof. Bonnes, »je morda najbolj občudovanja vredno od vse; gč?, kar je mogel majhni in ubozni slovenski narod v tako kratkem ča; sii doseči pod vodstvom svoje dii; hovščine in »svojega očeta« Kre; ka.« Bolj na široko se razprede čtenkar pišoč o Krekovi borbi proti kapitalističnemu liberalizmu. Kdj vse je storila slovcnska duhovščina za kulturno in social no izomiko Slovencev pove stavek: »Giganfsko je njegovo (Krekovo) delo in nje; govih sodelavcev, ponižnih podežeb skih duhovnikov: delo ljubezni in zvestobe«. Zaključuje se pa Bonnesova štu; dija z besedami: »Številke ne zado; stujejo, da bi v pravi luci pokazale delo slovenske duhovščine v zad; njih 40 letih; naštevanje dogodkov in številk ne more premehti tiste poti, ki jo je prehodil majhen na; rod v tako kratkem času.« To so v glavnem izvajanja prof. Bonnesova, ki jim moramo priznati tako objektivnost, kakoršne nismo bili vajeni od pisateljev sličnih član; \ kov. | Vendar si dovoljujemo pristaviti j še par stavkov ne v lastno obram; bo, marveč v pojasnilo. Čestokraf moramo slišati fieresna očitanja o slovenski zaostali kulturi, o ljud; stvu, ki nima ničesar lastnega po; kazati. Takim neresnim ljudem po; ve omenjeni članek, da je tukaj Jjudstvo, ki je v kruiki dobi pre; hodilo dolgo pot. Izpopolnilo je skoraj do viška svojo kulturno in gospodarsko organizacijo. In kako je moglo to storiti? Slovensko Ijudstvo je sezidulo stavbo svoje izomike na neporušnih temeljih krščanskih načel, na smer; nicah, ki jih je začrtal veliki Leon XIII. celemu krščanskemu svetu v znameniti okrožnici »Rerrum No; varum«. Na teh večnih temeljih grgdimo Slovenci svojo stavbo še danes. Prav posebno smo mi primorski Slovenci trdno prepričani, da homo ohranili svojo narodno samobit; nost le, če uravnamo vse svoje pro; svetno in gospodarsko zivljenje po naukih našega očeta Kreka. Kako iz zlobe je potemtakem porojena sumnja, da so n. pr. naša drustva ali druge organizacije legla protidr; žavne propagande. Vse naše delo je razgrnjeno ko na dlani. Ono teče že skoraj pol stoletja po istih tirih in bo tudi tekto naprej, ker je ta nač.in ozko zvezan z našo narodno dušo. Znamenito priznanje nam je dal v tern pogledu Italijan sam, ki gleda stvari kot so in ne išče pod njimi skritih sii Prav tako zname; nito priznanje velja slovenski du; hovščini. »Ponižni pode/.elski žup- niki so izvršili v ljubezn in zvestobi gigantsko delo.« To delo, ki je smo; freno začelo s Krekom. ni podtajno, skrivno, nnrckovano od tajnih po; litičnih sil, marveč je javno dviga: nje Ijudstva k duševni izomiki in pravemu gospodarskemu ter dru; žabnemu redn. To delo vrši naša duhovščina in tudi na Primorskem se danes. Zato pa toliko bridkeje občuli naš človek, če lete krivični napadi na njcgovo duhovščino, če se ji očita, da uganja protidržavno politiko. Ali je mar delo v ljudskih organizacijah protidržavna propa; ganda? Tisti, katerih se Vice, naj si ogedajo delo slovenske duhovščine popisano v listu »Squille Isontine« in morda se bodo dokopali do pra; vičnejšega in boljšega mnenja o slovenski duhovščini, o naših usta; novnh in o značaju slovenske duše sploh. Kdor pa se neče iz zlobe po; učiti, bo še zmeraj s svojim prezh ranjem kazal lastno duševno plit* kost. Priznanje, ki nam je daje nepri; \ stranski Italijan, pa naj v nas še j bolj utrdi zavest, da je treba korak ! neomajno usmeriti po poti, ki jo že 1 hodimo! Kaj se godi po svetü v torck popoldne ob pcti uri in en četrt sta v palači Chi^i v dvora? ni Zniii^e podpisala Mussolini in Bcthlcn prijateljsko pot»odbo med Madžarsko in Italijo. To je zopet en člcn več v zunanjc političnih uspehih Italijc. Inozemsko časopis* je novi.) poijüdbo kaj različno ko; mentira. Toda ustvarimo si prej pravo sliko o novi politieni poßod* bi. potcm se sodba sama od sebc izlušči. Rim in Budapešta se iščeta. Dol.Uo pred podpisom so se vozili med Rimom in oLrsko prestolico diplomatski kurirji z naerti za po* !4odbo. Prijateljstvo med Italijo in Madžarsko so narekovali nekateri naravni razlogi. Italija je žc diivno preje sklenila s celo vrsto srednjeevropskih držav i'azne po<>odbe. Le z Madžarsko jo še ni vezal noben podpis. Zato je naravno, da je italijanska diploma- cija vr.Ljla oči na madžarsko repub? liko, ki je tudi važnc.Ua gospodar« skeiia pomena. Saj vemo, da je v Podonavju in Potisju žitnica sred* nje Evrope. Prav plodna je tudi ži? vinoreja. S tako dr/avo je dobro stopiti v ožje stike. Zunanje politieni razloßi so tudi Ljnali državnikc v Kimu, da so z O^rsko sedli za mizo po^ajanj. Madžarski sami je pa šc bolj bilo ležeče na tern, da se ustvari takovo prijateljstvo. Dežela je stisnjena med sosede, ki jo odrivajo od mor* ja. Samostojna država, ki pa nima proste.ua izhoda k morju, ne more dihuti iz polnih pljue. Njeni izdelki se prodajajo na tr^u po cenah, ki jih doloeujejo sosedje. Zato je bila tudi vsa povojna polHika Madžar? ske obrnjena na jug, na izbiro ja* dranskih pristanišč. Nemara se bo* do bravei še spoininjali onega poli* tiOnega pregledao borbi za splitsko ;li za reško luko. Jugoslovanski Split in italijanska Reka sta vabila inadžarske trgovec. Treba se je bi* lo odloeiti v tej prevažni gospodar* ski zadevi. Reko poznajo Madžari že izza svojega vladanja in jim je tudi bližjc pri rokah. Pri izberi so pa bili mcrodajni tudi politieni vzroki. Madžarsko obdajajo krog in krog di-žave Malega sporazuma. Se razu* me, da je Madžarski, ki ni članica te zveze, v takem objemu malce sitno. Zato se je ozrla po državi, ki ni v tej družbi. Italija si je pa zopet od svoje stra* ni prizadcvala, da privabi Madža* re na Reko, ker se bo z veejim pro* metom tudi reško pristanišee pove* ealo. V mestu bo zavladalo blago* stanje in pritožbe, da so pomoli prazni, bodo jenjale. Vse te sile so delovale na to, da sta se našla Kim in Budapešta. Znano je, da je italijanska diplo* maeija ena najboljših. Še vedelo se ni, da bo prišlo do podpisa prija* teljske pogodbe, in že so v Rimu naredili za Mad/are laskavo kret* njo, ko so jim ponudili nazaj neke stare listine iz easov kralja Matja* za Korvina. Te listine so zgodovin* ske vrednosti. Ta Mussolinijev ko* rak je dobro vplival na madžarsko dušo, ki ljubi svoje legendarne ju* nake. Še bolj je utrl pot za politic* no pogodbo zadnji obisk madžar* skega prosvetnega ministra grofa Klebelsberga. Ministra so v Rimu in po Italiji sprejemali z vsemi eastmi. Poßodba. Madžarski ministrski predsednik Bethlen ni imel prav lahkega sta* lišea, ko se je napravljal v Rim. O* nozicija v budimpeštanskem parla* mentu je vložila ostro interpelacijo proti Bethlenu, češ, da hoee Mad* žarsko vpreei v voz Italije. Toda ta zaletavanja niso Bethlena spravila vstran od začrtane poti. Že v pon* deljek zjutraj se je pripeljal^ grof Bethlen s svojo ženo v Rim. Žc na postaji so madžarskega zastopnika slovesno sprcjeli. Podtajnik zuna* njega ministrstva Dino Grandi je Bethlcnovki izročil prclcp šopek rož prevczan z madžarsko in itali* jansko trobojnico. Opoldne je Bet* hlen prvie stopil do Mussolinija in se z njim razgovarjal poldrugo uro. Tu sta se prvie pomenila. Po raz* govoru jc Mussolini odlikoval mad* žarskega ministra z visokim itali* janskim redom sv. Mavricija in La* zarja. Popoldne je Mussolini vrnil obisk v »Grand Hotelu«. V sredo popoldne pa se je po* godba podpisala. To je eel protokol r&znih določb. Glavnih, splošnih členov je pet. Prvi pravi, da bo via* dalo.med kraljestvom itali janskim in ogrskim trajno prijateljstvo in mir. Drugi členi pa določajo, da se bodo vsa nesoglasja poravnavala mirnim potom. Kako se bo to vr* šilo, doloeuje zopet poseben pro* tokol. Posebne določbe vcljajo glede uporabe reškc lukc. Madžari bodo imdi pred drugimi posebne pred* pravice in ugodnosti. Tudi lastno carinarnico bodo imdli Madžari na Reki. Ko sta državnika pogodbo pod* pisala, je Mussolini izročil Bethle* nu žc omen jene listine »Codices Corviniani«. Nato so sledili sprejemi pri kra* ilju. Danes bo sprejel madžarskega zunanjega ministra tudi papež. Glasovi o novi pogodbi. Prav gotovo je ,da sta obe dr/avi pogodbenici zadovoljni. Grof Beth* len je preko znanega »Giornale d' Italia« izjavil, da nova pogodba ni proti ni'komur naperjena. Naj* manj seveda proti Jugoslavijli s ka* tcro se bo morala Madžarska po* gajati. Saj teče želleznica iz Mad* /arske na Reko prcko jugoslovan« skega ozemlja. Zato bo treba še re* šiti različne tehniene potankosti glede promcta po jugoslovanskih tieh. Tudi drugi madžarski držav* niki pišejo, da je z novo italijansko* madžarsko pogodbo združeno vprašanje madzars'ko * jugosilovan* s'kega zbližanja. Bivši ogrski zu* nanji podminister Beck piše v vo= dilnem dunajskem listu »Neue Freie Presse«, da tudi vprašanjc ogrske oevtralnosti, ne sine biti ve* zano na kake pogoje, ki bi prikraj* šali tiste sosede s katerimi hočemo živeti v dobrih odnosih« Italijanski in madžarski zunanji minister sta se razgovarjala, kar je povsem naravno, tudi o mednarod* ncm položaju Madžarske. Glede te* ga se je pa grof Bethlen izrazil, da je »umestno, če se ohrani primerna rezerviranost«. V Budimpcšti slavijo vladne strankc novo pogodbo kot izreden dogodek in hvalijo Bethlena, da sc je orientiral na italijansko plat. Levičarsko časopisje Francije je vsled nove pogodbe slabo razpolo* ženo proti Italiji in celo sumniči, da je pogodba naperjena proti kaki tretji državi. Iz zunanje politienih razlogovje tudi važno, da je madžarski posla= nik v Bclgradu o sklenjeni pogodbi obvcstil tudi jugoslovanskega zuna* njega ministra. To kaže, da ne bo nastalo novih nesporazumov na Bal* kanu, ko se je komaj eden polegcl. Ne želi si jih nobena država, še naj* manj Ogrska in Jugoslavia a, ki sta navezani na dobro sosedstvo. Okno v svet. Pogajanja med Jugoslovani in Grki. V bližnjih dneh se bodo pričela pogajanja med Jugoslavijo in Gr* eijo zaradi proste luke v Solunu in zaradi skupne upravc želcznice Gjevgjelija—Solun. Ob tej priliki bo morda prislo tudi do tesnejših stikov med obema sosednjima dr* žavama. Stran 2. >GORISKA STKA2A« Prestolonaslednik brez pravic. Smrt romunskega kralja ni še na* stopila. Pričakujejo jo pa slehcrni trcnutek. Glede nasledstva ni šc nič gotovega. Govori se le, da sc bosta oba mogotca Avarescu in Bratianu tudi s silo uprla, če bi se hotel prestolonaslednik Karel vr* niti v domovino in prevzeti de* diščino. Je napačno videl. Francoski prosvetni minister Her- riot se je vrnil z Dunaja v Pariz. Moeno hvali avstrijske Nemce in pravi, da je Avstriia prav navdu* Sena za Francijo. Na priklopitev k Nemeiji, da jih le malo misli. V tern se je pa Herriot bržkone vštel. »Berliner Tageblatt«, ki to vest pri* naša, je zato natisnil na koncu kar tri vprasajc. Proti diktatorju. V Madridu so zopet zaprli štiri visoke častnike, ker so jih obdol* žili, da so hoteli vreci Primo de Ri* verovo diktaturo. Poravnan spor? Iz Rima prihajajo vesele vesti, da so že začela pogajanja za poravna* vo napctosti med Jugoslavi jo in lta* lijo. Od jugoslovanske strani vodi pogajanja poslanik Rakič. Kriza v Berlinu. Nevarnost je, da bo vlada v Ber* linu spet zagazila v težave. Zunanji minister Stresemann in njegova ljudska stranka se namree vpirajo konkordatu s sv. stolico. To je iz* zvalo v vrstah katoliškega centrum ma razumljivo otforčcnje. Čc se ne sporazumejo, bo vlada padla. Kitajsko Kitajcem! Angleško easopisje z vcscljem poudarja, da se ta klic med Kitajci eim dalje bolj uveljavlja. Torej ne vee: Kitajsko boljšcvikom. Vidi se tudi, da se skušajo Angleži snoraz* umeti z Japonei. Toda dosti je od- visno od zadržanja Amerike. Če se do ta ncvtralno držala, so Kantonci svoje zmage lahko sigurni. DNEVNE VESTI Osebna vest. Msgr. dr. J. Liean je, hvala Bogu, že toliko okreval, da lahko mašujc v svojem privatnem stanovanju. Že* limo, da bi eimprej popolnoma ozdravil. Enajststoletnico smrti sv. Cirila in Metoda bodo v Rimu na slovesen naein praznovali. V ccrkvi sv. Hieronima bo slovesna službii bo/ja po grsko*oricntalskem obredii v staroslovenščini. V omen* jeni ccrkvi so shranjcni tudi neka* teri ostanki sv. Cirila. Šolstvo pri gradiščanskih Hrvatih. Malo je znano, da živi v avstrij* ski republiki tudi nekai tisočev Hr* vatov. To so takozvani gradiščan* ski Hrvati v nekdanji zapadni O* grski (Burgenlandu). Ti Hrvati so se ob prihodu Turkov izsclili iz svoje prvotne domovine in so ži* veli pod ogrsko nadoblastjo. Ko je po svetovni vojni ta hrvatski dro* bee nripadel pod Avstrijo, so se tudi razmere spremenile. Kakor tr* dijo nemški listi, je dunajska via* da dr. I a tej manjšini precejšnjo šolfikc samoupravo. Na vseh šolah je vpeliana hrvaščina kot učni je* zik. Nemščina je obvezna 5 teden^ skih ur. Gradiseanski Hrvati imajo dancs 40 ljudskih šol v maternem jeziku. Od 1. 1922. imajo tudi svoje* ga šolskega nadzornika in v hrva* ščini pisane učnc knjige. Baje sta oba poslanca gradišeanskih Hrva* tov Tomšič (socialni demokrät) in Jandriševič (krščanski socialec) iz* razila zahvalo za pametno vladno šolsko politiko. Rüski koncert. 17. t. m. bo prišel v Gorico slove* či svetovni zbor kubanskih koza- kov. Vrača se iz umetniškcga poto* vanja po ' Ameriki in Avstraliji. Svojo umetnost bo pokazal tudi v Gorici v Verdijevcm gledišču. Poitalijančenje priimkov. Ministrski svet je na torkovi seji raztegnil odredbo, po katcri se mo* rajo pisati v italijanskem načinu (pravopisu) imena tistih družin, ki so italijanskega ali latinskega izvo* ra, tudi na Julijsko Krajino. Doslcj je ta zakon vcljal le za južno Tirol* sko, kjer je Avstrija. ponemčila ita* Jiianske nriimke. Prebivalstvo Jugoslavije. Po zadnjih statistienih podatkih ima Jugoslavi ja 12,017.000 prebival* ccv. Žcnsk je kakih 200.000 več ko moških. Srbov in macedonskih Slo* vanov je kakih 5Vl> miljonov, Hrva* tov 3. in Slovencev okoli 1 miljon in en ectrt. Največji narodni manj* sini sta ncinška in madžarskn. Objava. Z minist rskim odlokom od 15. marca t. 1. je biln razteqnjena moč razsodiščne komisije za zasebne namcščencc tudi na <4oriško po* krajino. Zločin iz zavisti. Italijanski letalec De Pinedo je na svojem poletu čez Ameriko k obali Tihe-ga oceana pristal v drža* vi Arizona. Tu se je z.t^odil zločin, ki je za čas prekinil drzni polet. Medtcm ko so pripravljali bencin za letalo, je zločinska roka podtak? nila o^enj, ki je letalo »Santa Ma- ria« vnieil. Brž je De Pinedo ne* sreco javil v Rim. Mussolini je bil ravno pri slavnostni pojedini t madžarskim zunanjim ministrom, ko so mu javili, kaj se je z^odilo. Odredil je, naj se pošlje v Ameri* ko brž dru^o letalo, da se bo mo^el polet nadaljevati. V bratskem objemu. Predavanje, ki je je imel v Ljub* ljani bol)4arski i^oslanec Rostov o zbliZanju .ju.^oslovanskih narodov, je sijajno uspelo. »Unionska« dvo* rana je bila polna. Po aovoru je šla po mestu povorka, ki je vzklikala: »Naj živi Bolßarija, živijo zdru/eni iu/noslovanski narodi!« Samski davek. Kakor je znanu, morajo podjet- ja plaeati samski davek za svoje u- službence do 15. aprila pri pristoj* ni pokrajinski zakladnici. V Gorici nc bo še do 15. aprila urejena za* kladnica za ßorisko pokrajino. Za* to bo treba plaeati davek pri vi* demski zakladnici. Goriško udruzenje industrijaleev nam javlja, da bo njegov urad od* prt vsak dan do 13, aprila od 10. do 12. ure dopoldne v ta namen, da bo zbral od udruženih tvrdk de* nar, ki üa morajo podjetja plaeati od svojih uslužbencev za samski davek in da zbere tudi predpisane prijiive. Urad ima svoj sedcž v Go« rici, Corso Vitt. Em. III. št. 10. Nov prosvetni šef. Prosvetni sei pri ljubljanskem velikem županstvu dr. Lončar je šel s svoje^a mesta. Prosvetni šef je postal profesor Jr. Karel Capu* der, ki je bil pred vojno v Gorici in je dosti deloval v krščansko so* cialnih or^anizaeijah. — Prav tuko je ZLvmenjül v Mariboru drja Po* ijanca profesor Kotnik. Velikonočne potice. Prišlo je dovoJjenje, da se bodo smelc pcči pet dni i^red in pet dni po veliki noči slasčice in potice po krajevnem običaju iz mešane moke. Proti umazani knjigi. Poslanci češke Ljudske stranke so stavili prcdlog za zakon proti pohujšljivemu tisku. Ustanovijo naj se, tako zahtevajo, posebne nadzorovalne komisije pri občin* skih .knjižnicah. Nernčija že ima tako postavo. Druge države se za* dovole samo s kakimi tablicami po zidovih, kjer svare pred nenrav* nostjo. Prepovedan humor. Francoska vlada je prepovedala v svoji državi znani rimski humo* ristični list »II Travaso delle Idee«. O vspenjačah. C^len 59. nove<»a zakona o javni varnosti doloea, da je potrebno po* sebno dovoljenje za napravo vspe* njač, ki prevažajo osebe ali pa bla* )4o, ki ga spremljajo osebe. Dovo* ljenje daje pristojna prefektura. Člen 34. kr. odloka zakona je od* redil, da je treba za prvotno dovo* ljenje plaeati lir 800 ter lir 100 vsa* ko leto za obnovo tc konccsije. Fi* nanena uprava je v smislu teh do* ločil zahtcvala plačilo lir 800 tudi od vseh obrtnikov, ki so imeli vspe* njače že pred zgoraj omenjenim zakonom in ne samo od onih, ki so zgradili vspcnjaee šele po omenjc* ncm zakonu. Sedaj pa nam sporoča udruženje industrijaleev v Gorici, da je fi* nančna uprava pristala na to, da bo zahtcvala plačilo lir 800 samo od onih obrtnikov, ki zßradijo na no* vo vspenjačo, dočim plačajo oni cbrtniki, ki so imeli vspenjačo že pred zgoraj omenjenim zakonom tudi za prvotno dovoljenje samo lir 100. Obrtniki, ki so plačali za to do* voljenje lir 800, naj vložijo cimprej na finančno ministrstvo prošnjo, da jim povrnc razliko lir 700: če bi fi* niincna uprava zahtcvala tudi še v bodoencsti od onih obrtnikov, ki so že prej imeli vspenjače lir 800 za izdanje dovoljenja, naj zavrnejo to zahtcvo in naj predla.Uajo, da ii.ij sc iinančna uprava tostvarno informira pri financnem mini* strstvu. Udružcnjc industrijaleev dcluje tudi na tern, da. sc taksa zakonitim potom y.niza sploh. 0 uspchu bodo poroc;.;li čiisopisi. Kolkovna pristojbina. Kazne tvrdkj so se obvezale pla* čati Z9. svoje uslužbcncc liktorsko posojilo v obrokih. V ta namen so tvrdke priredile pesebne izkaze, na katerih zaznamujejo posameznc vplačane obroke. Mislilo se je, da bi bilo potrebno tc posebne izkaze kakor druqe ra* čune kolekovati. Udružcnje indu* strijiilcev v Gorici nam sporoča, da so ti izkazi prosti kolkovne pristoj* bine, kar je določilo finančno mini* strstvo z okrožnico od 19. marca št. 57785, ki jo je doposlalo finanč* ni intendanci v Rimu. Maurice Leblanc: Skrivnostno oko. (Doživljaji Arsena Lupina.) I. Aretiran. Čolna privezana ob majhen po* mol v vrtu sta se zibala v temini; skozi ßosto meglo so svetlikala ok* na proti jezerski obali. Skozi obla* ke je včasih pomežiknila zvczdica in lahka sapa je zavela preko vod* ne gladine. Arsene Lupin je stopil iz kioska, kjer je kadil cißareto. Nagnc sc k pomolu: »Grogaid! Le Ballu ... sta tu?« V vsakem od obeh čolnov se dvigne po ena postava: •••Da, gospod!« »Pripravita se! Čujcm, da se avto z Gilbcrtom in Vaucheraycm že vrača.« Ni se motil: svetli stožec posvcti izza ogla in iz avtomobila skočita dva moža s čepicami in zavihanimi ovratniki." Bila sta Gilbert in Vauchcray — Gilbert mlad mož dvujsetih do dva* indvajsetih let, s simpatičnimi po* tezami in gibčnih tcr krepkih gi* bov — Vaucheray, majhen, siv, z bledim, razoranim obrazom. »No,« vpraša Lupin, »sta poslan* ca videla?« »Da,« odvrne Gilbert,« ob sedmih stirideset se je odpcljal v Pariz.« »Torej imamo prosto pot?« »Popolnoma. Vila »Marija Tere* zija« Earn je na razpola?4o.« Lupin ukaže šoferju, ki je obse* del pri krmilu: »Ne čakaj tu. To bi vzbudilo po* zornost. Točno ob desetih se vrni, potem naložimo — scve, če sc pod* jetje posreči.« »Čemu bi se ne,« meni Gilbert. Avto se odpelje in Lupin od.uo* varja po poti k jezeru: »Čemu? — Kcr niscm jaz pod* jetja pripravil. — Zato imam le pol zaupanja.« »No, gospod, sa j dclam že tri le* ta z vami... in menda že začenjam kaj razumevati!« »Da, moj mladi, začenjaš,« rečc Lupin, »in zato se bo jim policije ... Naprcj, vstopi... In ti, Vaucheray v drug! coin! Tako, odrini. .. na tiho!« — Grognard in Le Ba'llu, veslača, sta krenila desno proti nasprotne* mu bregu. Lupin se približa k svojemu spremljevalcu in vpraša po tiho: »Povej, Gilbert, si ti prišel na to misel ali Vaucheray?« »Prav zarcs ne vein več natanko... že pred tcdni sva o tcm govorila.« »Mu ne zaupam ... Je slab zna* čaj ... Sploh se sprašujem, zakaj se ga ne znebim ...« »O, gospod.« »Da, da! To ti je nevaren brate...« Malce preneha in nadaljuje: »Torej si prav gotov, da si videl poslanca Daubrecqua?« »Na svoje oči, mojster.« »In veš, da ima v Parizu opra* vilo?« »V gledišče gre.« »Prav, toda služinčad je ostala v vili.v Enghienu?« »Kuharica je odpuščena. Sluga Leonard, zaupnik Daubrecquov, ča* ka na gospodarja v Parizu; pred e* no po polnoei jih ne bo nazaj. Toda ...« »Toda?« ' »Na vsak način moramo računati šc na kak slučaj. Daubrecq jc mu* hsst. Lahko se iznenada vrne. Mo- raine pač tako urediti, da smo v eni uri gotovi.« »Imaš ključe?« »Na teraso.« »Je ta vila v parku?« . »Da, ,Marija Terezija'. Sosedni vili sta že par tednov prazni. Ima* mo torej dovolj časa, da odnescmo kar nam ugaja.« Zavili so v mujhen pristan, odko* der so vodile stopnice k vili. Lupin meni, da bo nakladanje šlo lahko spod rok. Nenadoma preneha: »Ljudje so v vili. Vidite ... luč!« »To je plinska svetilka ... luč sc ne premika.« Grognard ostane pri čomih za stražo. Lc Ballu krene po obrc/ni stczi, Lupin z ostalima dvema spremljevalcema se tihotapi v senci proti vili. Gilbert stopi prvi gor. S tipanjem vtakne ključ v kljueavnico. Tri osc* be vstopijo. Skozi neko špranjo sije svetloba. »Vidite, mojster,« opozori Gil* bert. »Hm,« pravi ta, »zdi se mi, da luč ni več turn, kjer Je bila.« »I, kje pa?« »Nc vem ... Je tu salon?« »Ne,« odvrne Gilbert, ki se ni bal Ljlasncjc govoriti, »posestnik se je iz prcvidnosti omejil lc na prvo nadstropje. Le v njegovi sobi in v sosednjih bomo kaj našli.« »Kjc so stopnice?« »Desno, za zaveso.« Lupin se obrne k zavesi in jo raz* grne, kar se iznenada odpro štiri korake na levo neka vrata in se prikaže bleda glava s prestrašenimi oemi. (Dalje.) »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. Prijave uslužbencev. Iz scznamov jc razvidno, da niso šc vse tvrdkc prijavile svojih u* službencev kot je bilo določcno do druge polovice marca. Zatorej va* bi udružcnjc trgovcev in obrtni* kov, da brž store svojo dolžnost, da ne zapadejo globi do 2000 lir. KAJ DOSEŽEŠ, ako daš na mizo sklcdo hrane, ki družini nc diši in ki ostaja. Kupi rajši dobro hrano, ki so jo vsi ve? seli. Taka hrana so testenine »Pe* katete«. Zanesljivo prave so le one v zavojih po Vi> in I kg z napisom »Pekatete«. 0 identltetnih izkaznicah. Namen identitetnih izkaznic v smislu zakona o javni varnosti go? tovo ni bil, da bi se ljudem povzro* čale neprijetnosti in brezpotrebne sitnosti. Namen zakona je bil vprav ta, da obvaruje ljudi, ki za? puščajo svojo domačo občino pred sitnostmi in da olajša organom jav? ne varnosti delo pri vzdrževanju javncga miru in reda sploh. Zato smo v našem listu ponovnokrat opozarjali na notrebo, da se dajo občinskim načelnikom točna in enotna navodila pri izpolnjevanju osebnih izkaznic, posebno kar se tiče narodnosti osebe, ki zaprosi identitetno izkaznico. V tem pogle? du se pa še vedno različno posto? pa: nekatere obeinc izpolnjujejo to? zadevno rubriko na izkaznici z »na? zionalitä italiana«, druge z »nazio* nalita slovena«, zopet druge z »na? zionaütä italiana, lignua d' uso slo* vena«. Pravilna pa je za Slovence samo druga izpolnitev; to je na iz? kaznicah, ki se izdajajo Sloven? cem, bi morala biti označcna njiho* va narodnost za slovensko. Opozarjamo oblastva na naslednje nepravilnosti. Prejemamo pa od mnogih strani tudi -kc drugc pritožbe. Ljudje se vprašujejo po osebnih izkaznicah ne samo na potovanjih, temveč tudi v domači vasi, kar ustvarju med ljudmi gotovo ponepotrebncm nevoljo. Posebno pa se mnogi priložujejo, da se jih označu je brez vsakega po* voda za osumljcnc in ncvarne ose? be v smislu ei. 3. zakona o javni varnosti in da se po gotovih obči? nah zahteva kar od vsih odtis pr? stov. (Impronta del dito indice si* nistro.) Gotovo ni prijetno za mar? sikatcrega kmeta, trgovca, obrtni? ka ali pa delavca, če se jih brez vsakega povoda označuje v iden* titetni izkaznici za nevarne elemen? te. V domaei občini jim to mnogo ne škoduje, ker jih domači orožni? ki poznajo. Vse drugačc je pa zv, one, ki potujejo. V tem shičaju se jih res izpostavlja prcd brezpotreb? nc nevarnosti, sitnosti, ncprijetno^ sti in neopravieena sumnieenja. Kdaj je potrebna identitetna izkaznica? Ideiititetne izkaznice so po zako? nu predpisiine prav za prav samo v slueajih elenov 3, 34, 107, 114, 120, 121, 123, 129, 131 in 136. To so slu* čaji, ki se skoro ne tičejo našega ljudstva. Vendar jih bomo radi na? tančnosti pojasnili v prihodnji šte* vilki »Gor. Štraže«. Naš nasvet. (v>len 158. zakona o javni varnosti doloeuje: »Organi javne varnosti (predvsem orožniki) smejo osebo izven domacv obeinc, ki se jim zdi sumljiva in ki se jim ne more iz? kazati z oscbno izkaznico ali s ka? kirn drugirn dokumentom, ki mu gre vera, predstaviti krajevnemu oblastvu javne varnosti (nodcšta* tu). Občinski naeelnik ima pravico, če se mu zdi sumnja opravičena, prisiliti osebo, da se povrne v svo* jo obeino.« Ker je ta elen zelo širok in ker zamorejo organi javne varnosti vsakogar, ki ga ne poznajo, osumi* ti, posebno še če so v izvrševanju svoje sluzbe zelo nataneni in stro? gi, smo svetovali in svetujemo po? novno, da si vsaka nad 15 let stara oseba priskrbi osebno izkaznico; posebno še radi tega, ker ni draga; potrebne so tri slike brez klobuka in glavnc rute. Zato doloeuje ei. 159., da mora obeinski naeelnik vsaki osebi, ki je stara nad 15 let in ki ima v dotični občini svoje stalno bivališče ali ee tudi samo začasno biva v občini na njeno zahtevo izdati osebno izkaz* nico. Osebna izkaznica velja za tri leta. Pravica do rekurza . Osebe, ki mislijo, da se jim je zgodila krivica, ker se je proti njim uveljavil ei. 3. zakona o javni var* nosti, opazarjamo, da lahko rekuri* rajo proti temu ukrepu na pristoj? no višje oblastvo tckom 10 dni, ko jim je bila izdana osebna izkaznica. Če pa je rok žc potekel, naj vseeno rekurirajo. Obraeamo sc tudi do g. prefekta, da da enotna navodila podrejenim oblastvom posebno radi uporabe čl. 3. zakona o javni varnosti, da se ne bo po nepotrebnem razbuja* lo naše ljudstvo in dclahi marsiko- mu obeutna krivica. Pst! Samo za yospode! Če si v predvojni dobi listal po ilustrovanih listih, ki so jih izdajali dunajski židje, si za^ledal med di= vjirni slikami v umorih in slastnimi poročili o zločinih kričave inserate tele vrstc: Pst! Samo za ^ospode!!! Čista Suzana Radi pi'kantnih seen frikrat za* plenjeno! Cena samo eno krono! llustracije po naravi! Razposiljii diskretno Samson Silberstein & Comp. In za takim vabilom si zagledal mastni, v širok, ostuden nasmeh razkrečeni obraz brezdušnega člo* veka, ki tri4u.je s čioveškimi zlimi navqnenji, ki hoče iz tratfičnih nape? tost: v dnu eloveškc duše kovati prosit. Toda, ne razburjajte se! To je namreč umetnost! In umetnost je sveta, vzvišcna, avtonomna! Za umetnost ne veljajo zakoni o do« brem, plemenitcm; ne zakoni res? nice; ne zakon, da je vsak človek — tudi pisatelj in umetnik — od? goV'Oren za svoje socialno dejanje. Nc, umetnost sme biti zibelka svi? njarij, splošna zastrupljevalnica . . . Zakaj dobe se umetniki, ki sodijo vrednost umetnin takole: »Oh, kakšna močna paprika! To se bo mladim ljudem kar mešaJo, tako jih bo pož<4cčkalo! To sö pravi učinkovito pisati! To je umetnost!« Ampak, yelecislani ^ospodje »umetniki s paprrko«, take in še večje uspehe dosegajo neke vase tovarišice kar obrtoma in brez sit* neLja pisarjenja. Razlika je samo ta, da se one nc ogrinjajo v čarobni plaše »svete, avtonomne, vzvišene umetnosti«, ampak kar iskreno po* vedo, da sllužijo »moči teme«. Prosim, ne zamerite tej primeri! Morda je malo žaljiva za umetnike? paprikaše. Saj oni ljubijo narod. Saj oni pišejo svoje svinjarije v mili slovenski govorici, saj bogatijo naš revni jezik z izrazi in frazami in cvetkami, ki so bohotno po^nale na dehtečem polju dunajskill kaba? retov in tržaške^a starega mesta. Prosim, to pdlje jc res dehtivo in cvetke so bohotne — saj so zrastle na gnoju! Torej; naj mi ne pride kak ozkosrčncž, ki bi si drznil manjšati ali celo popolnoma odre? kati vclikanske zasluge silovenskih umetnikov?papri'kašev za evropsko kulturo na sploh in za mili sloven* ski jezik posebcj! V tem si moramo biti edini, kcr v slogi je moč mile? va naroda intakodalje. Sicer pa: Pst! To je samo za gospode! Nam* reč gospe in gospodične teh svinja? rij ne prcnesejo. Ne! Gospod umet? nik jc prepričan, da niso še dovolj skvarjenc, da bi uživale mažarski paprikas. Samo za gospode, prosim! Ti ima jo tako kosmato vest in ta? ko usnjat želodec, da vso to žlindro edinjaške umetnosti mirno in z užitkom prcbavijo v cast in rast mile domovine, slložnc in edine — hup — hup! Veliki umctni'k Lev Nikolajevič Tolstoj je zapisal paprikašem ccle? P.H sveta v spominsko knjigo tole sod bo: »Če reven in lačen deček ukrade ljudem kos kruha, ga zaprejo. Če pa pisatclj — pod krinko vzvišene umetnosti — krade s podli'm pisa* njem mno^im ljudem mir srea, du* ševno čistost, pleinenitost mislje* nja, vero v dobro — ga slavijo in povdigujeje. Zapreti bi ga morali, ko zločinca prve vrstc.« No, to ni paprika, to je poper v nos in oči paprikašem! Jaz mislim, da jc res prehud, a kaj bi paprikaše zapirali, posebno če so Slovenci?! Ali jc trcba novega razdora v slo* venskih vrstah? Ne. ne! Tolstoj pretirava. on je hud mož. Zado? stuje le to, da spoznamo. kaj je umetnost — in kaj paprika; kdo je resen, po spopolnjenju življenja in oblikovanju umetniških življcnskih vrednot težeč umetnik in kdo pa paprikas, ki je zveden v žgečkanju. Paprika pa je samo za gospode in sicer za gospodo, 'ki so otvorüi tr? govino z njo. V imenu milega na? roda, ljube siloge in vzajemnega žgečkanja spričo bodočriosti naše nacije zdaj in vselej naj živi pa? prikaška umetnost, ki visoko drži prapor, na katerem blesti nje večno gcslo: »Pst! Samo za gospode!« Pfificus. Kaj je novega na deželi? Medana. Ker ni nobenega dopi'sa iz Meda* ne, ki bi o tem povedal, naj se pa danes zve. Za obč. naeelnika ima? mo barona Codellija. Kmetje mu bomo zclo hvaležni, če bo spoznal naše kmečke potrebe. Za enkrat ga prosimo, naj občina kaj ukrene zaradi občinskega bika. Zdaj mo* ramo goniti živino tja na krminsko mcjo. To na se uredi. — Prizadefi. Levpa. (Iz popoine torbe.) Prcd kratkim scm priromal v to prijazno vas. Ker jc bil ravno praznik- stopim v cerkev, ker je nekdaj slovelo lepo petje. Toda vse jc bilo tiho. Na kor hodi le nedorastla m'ladina. Čudno, da se za to nihee ne zmeni. Cerkveni ključarji bi morali skrbeti za cerkveni red. Duhovljani bi radi prispevali za harmonij; tndi enega mladeniča bi radi daili učiti se za organista in pevovodjo. — Iz Levpe grem v Zavrh. V gostilni se hočem pokrcpčati s četrtom vina, a jc bilo tako slabo, da sem prccej videl, da ni rastlo v naši deždi. Slišal scm, da čitalnica spi. Pač pa so tod v go? spodarskem oziru bolj naprcdni. Mlekarni dobro uspevati in še eno namcravajo ustanoviti. Po zelo slabi ccsti krenem skozi seniški breg. Tarn scm opazil. da se ljudje precej zanimajo za sadjerejo. Ko sem prišel v Avče, sem zvedel, da upajo v kratkem dobiti dušnega pastirja. Čakajo ga že težko. Popotnik. Temnica. Na velikonočni pondeljek se bo? de vršila v Temnici krasna vesclo? igra. »Poslednji mož«. Igra je že splgšno dobro znana, vscskozi na? peta, da poslušalca takorekoč očara. Na sporedu so tudi druge toeke. Začetek točno ob treh popoldne. Vabimo vse okoličane, da nas v ve? likem številu posetijo. Jazne pri Otaležu. Že več let ni bilo v naši vasi no* benega mrliča. Sedaj so pa bili v kratkem kar trije v eni hiši. Prete- kli ted en smo poiložili k vcčnemu počitku posestnika Maksimiljana Mlakarja, par tednov poprej nje? govo malo hčerko in te dni naj? mlajšega sinka. Bog jim daj večni mir! Käkor povsod ta'ko je tudi pri nas imel pust svoje norosti. V do? lenjih Jaznah so plesali kar tri dni skupaj. Srcc me je bolelo, ko scm vide)!, kako so se vrtela mladoletna dekleta. Pust je končal svoje živ? ljenje, na pepelnico so ga vilekli pod Jazne v rupo in ga tam slovesno pokopali z muziko. — Poroka je billa v naši okolici samo ena. Upa? mo ,da bo po vcliki noei boljše, ker se več paro-v pripravlja za zakon. To pa daje upanje marsikateremu deklctu da tudi ona ne bo ostaJa samica. Ponikve. Pretek'li petck dnc 1. aprila zve* čer, je obiskal angel smrti hišo tuk. gostil. Kobala p. d. Mrakovo. Žrtev smrti je bil 17 lctni prvorojenec Kazimir. Še pred 7 tedni je pomagai očetu pri delu, danes ga ni vee. Težka in huda bolezcn ga je pri? klenila na posteljo, niti bolnišnica, ne domačc zdravljenje ni moglo preprečiti najhujšega. Bill je tih, miren mladenie, a vendar vesel, dc? lo mu je bilo lji'.bo opmvii'o in ker i'C bil globoko razurnen jc bil ve* ilika opora domači hiši. Zato je tem hnjši udarec za razžaloščcne sta.ri.se. Pogreb se je vršil nslcdnjo nede* ljo popoldne. Že dolgo nismo lmeli takega pogreba ob asistenci treh duhovnikov in tako številnega ljudstva iz c'.omacih in iz sosednih krajev. Društvo se mu je kot svojemu članu oddolžilo s tem. da se je šte? vilno udeležilo pogreba, društveni pevski zbor pod vodstvom g. Lapa? nje pa mu je zapcl par ginljivih ža? ,'lostink v slovo. Hr.do je prizadcta uboga družina, posebno sta,rši ob nenadomestljivi izgubi Ijubljenega Kazimira; naj jim ljudi Bog nakloni svojo tolažbo in pa upanje na zopetno svidenje nad zvezdami. Tebi pa, dragi Mir* ko, želimo pokoj in mir v Bogu! Zadlog pri Črnem vrhu. Draga »Straža«, že odkar hodiš med 'ljudstvo, ni bilo iz naše vasi šc nikakega dopisa razen par be? sedi. preteklo zimo. Zato sprejmi ta donis. da bodo zvedeli ljudje o naših razmerah. Ustanovili smo mlekarsko zadrugo. Nimamo še pravega poslopja, upamo, da ga bo* mo kmalu z združenimi močmi na* pravüli. Ali to je bolj nerodno, ker so zelo razstresenc hiše, se je skoro bati, da bi prišlo do kakšnega ne? soglaisja. Vsak bo hotel blizu imeti mlckarno, pa ne bo mogoce vsem ustreči. Torej bo morala biti le v sredini, že tako imenovani na »sre* d\«, kjer so veeji kmetje v bližini. Zdaj posnemljemo v dveh privat* nih hišah. Za solo sc menda pa prav nie ne mudi; že dolgo časa, oziroma več let, se zida, samo na papirju. Kon* čno- bomo pa tudi sami, mogoče kaj zadržaRi, da nc bo morda šlo prav gladko. Eni bodo hoteli imeti tu, drugi zopet tam itd. Končno naj šc to omenim, da imamo tudi svojo godbo na pihala, za kar so zclo vncti fantje, če prav se morejo po tri četrt, tudi celo uro dal'ec hoditi učiti v takozvano »Malo gorof<. Parkrat so preskrbeli gospod župni upravitelj, da so na? stepili pri slavnostnih procesijah. Za enkrat naj zadostuje. (^e ne bo morda rormvlo to v kos, pa drugič še kaj. Stran 4, »GORIŠKA STRA2A« Listnica Kmečke=delavske zveze in Političnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. Gruden Ivan, Bukovo 101: Zglasite se radi Vase pokojninske prošnje ob priiliki v tajništvu. 2. Pipan Stefan, Kobljaglava: V krarkefh dobite najbrže odklonilen od.ijovor na Vaš rekurz. 3. Starec Stanislav p. Franca: Zglasite se ob priliki v tajništvii; če hočete odslej dobivati pokojnino v Trstu, morate vložiti na finaneno intendanco v Tridentu prošnjo, da Vam nakaže denar v Trst. Tej prošnji morate priložiti svoj natan« čen naslov in potrdilo tržaškega županstva, da bivate res v Trstu. 4. Br. Bog., Vrabče: a) Sporočite fiäm ime, letnico rojstva, letnico smrti, polk sina, po katerem je za= prosilla pokojnino M. M. Jakovce -St. 22; b) glede Sk. Iv. Vrabče št. 6 pa Vam javljamo, da mu je bila pokojnina zavrnjena, Stranka )e prejela 25. III. 1927 negativni od* lok. Tajništvo je stranka naprosila, da napravi rekurz. 5. Bat Rok, Vel Zablje 77: Ob priliki podrezamo v Trstu glede iz* plaeila Vaše pokojnine. 6. Tajništvu K. D. Z., Bovec: Gle* de Mlckuža Adnarda bo treba po= sredovati v Rimu; goriška prefek« tura nima s tern nič opraviti. Spo* ročite nam letnico rojstva, polk, hišno številko E. M. 7. Orel, Sepulje — Tomaj: V Vaši zadevi bo tajništvo posredovalo. 8. /. K. Košana: V zadevi K. A. Prem St. 37 bo tajništvo posredo? valo. 9. 'frost Andrej, Padrič št. 13: V Vaši zadevi bo tajništvo posre« dovalo. 10. Grum Mari j a, ldrija št. 212: Vlložite potom županstva prošnjo za povisanje pokojnine. 11. H. Zvab, Skopo: Glede vojne odškodnine zglasite se ob priliki v tajništvu osebno. 12. Ant. Bizjak, Hrasče 24: Glede prošnje Vašega si'na za skrajšanje vojaške službe pišite na Kmeeko tajništvo v Trst pri »Malem listu«, Via Imbriani št. 9. 13. Tomaž Likar, Črni vrh, Beta št. 1: Sporoeite nam ime, letnico rojstva in polk, pri katerem je služil Vaš sin. 14. Kobal Joahim, Erzelj: V Vaši zadevi bo tajništvo posredovalo. 15. ^Vojak, Bača: a) Podčastniška sola se je že pričela decembra. V jeseni bo ponovno otvorjena, pod? častniška sola, kar bo razglašeno potom posebnih oglasov v vsaki obs čini. Takrat se lahko zglasite in za* prosite za sprejem v šolo. b) če ho^ čete iti prostovoljno k orožnikom ali k finančni straži informirajte se pri pri'stojni tenenci v Tolminu, tarn zveste vse pogojc; c) če pa hočetc iti prostovoljno k vojakom, si lah* ko zberete poljubno polk in kroj. Prošnje za sprejem morate vložiti na poveljstvo dotičnega polka. Prošnji morate priložiti kazenski list, krstni list, izjavo očetovo, do? movnico. Tajništvo. Listnica uredništva. Dopis iz Pedrovega: Je preveč osebno, zato je šlo v koš. J. B., Kobjeglava: Zadeva je res I neprijetna, froda s priobčitvijo do? j pisa bi se spor še povečal. Posku? šajte mogoče osebno posredovati. Pozdrav. Zgubljeno. — V nedeljo, dne 3. t. m. je neka oseba na poti od Sol? kana na Sv. goro zgubila uhan z briljanti. Posten najditelj je napro* sen, da ga odda v naše upravništvo, kjer prejme dobro nagrado. Velika izbera prenosljivih gra« mofonov, plošč, igel itd. — Velika zaloga fotografskih šip in papirja za fotografe; fotografski aparati itd. Tvrdka E. Vokulat & Co. Go= rica, Corso Vitt. Em. III. St. 7. — Tel. 3—47. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem se preselila s svojo trgovino z mrtvaškimi predmeti iz Raštela v NUNSKO ULICO St. 10. Trgovino sem izpopolnila z vsakovrstnimi predmeti. Cena rakev za odrasle jc (jd 70 lir naprej. Pavsič Terezija, Nunska ulica 10. SEMENA. Domača črna triletna detelja, lu- cerna, trave čiste in mešane z dete# ljo, krmilna pesa nemška »Ma- muth« in >'Eckendorf«, eebuljček in vsa vrtna semena dobite v trgo? vini JOSIPA MUNIHA, Sv. Lucija ob Soči. „Širite „Goriško Stražo PRODA SE Lepo uinogrööno posestvo 38 oralov izmere, medtem 4 orali növoziisajcnega in dobro rodečega vinograda, 6 oralov gozda za seč= njo, veliki sndonosniki, prvovrstni trvaniki, velika stiskalnica in z vsem potrebnim inventarjem, hiša | in gospodarska poslopja, vse v naj? I boljšem stanju. Posestvo je odda= licno pol urc od železniške postaje Poljčane ter lcži ob progi Poljčane- KonjiecsZreee. Podrobna pojasnila daje tvrdka A. Grundner, lesna in; dustrija Zreče pri Slov. Konjicah. Lloyd Sabaudo. Prihodr.je vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Rosso« 22. 4. 1927. »Conte Biancamano« 10. 5. 1927. Iz Genove v Njujork v 9. dr.ch; v Južno Ameriko: »Principe di Udine« 26. 4. 1927. »Conte Verde« 12. 5. 1927. »Principessa Maria« 18. 5. 1927. Iz Genove v Buenos Ayres \ 1314 dneh. v Avstralijo: »Re d' Italia« 29. 4. 1927. Informacije daje in sprejema prednaročila na vozne listke za* stopnik F. Rosich, Gorica, Via Coniavalle St. 4. Plačam najvišje cene za kože lisic,podia- *¦»- -~, -j- g^ ^^< sic, kun, zajcev, mack, veveric, jazbecev in »m. M m. %J> v « WALTER WINDSPACH - Gorica, Via Cardncci f Delavnica »Centrale« Gorica — Viale XXIV Maggio St. 2. — Ve? lika delavnica za moto*cikle in bi? cikle. ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKÄ Gorica. sedaj Cor»o Verdi 36. Laboratorij otvorjen že leta 1918. Sprejema od 9. do 12. in od 2. do 6., ob nedcljah in praznikih od 9.—12 ACQUA DELLALABARDA proti izpadanju las. Vsebuje kinin in .je vsled tega ,po* sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca« stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carduci 9 pri Fiegel. Za člane Mohorjeve družbe List iz molitveniKa „Reši dušo!" O presladko Srce Jezusovo. 0 presladko Srce Je- zusovo, po rokah pre- blažene Device Marije darujem molitve, dela in trpljenje daiiasnje- ga dne tebi v spravo za vse zalitve, ki jih trpis v zakramentu pre- svetega Resnjega Te- lesa, s teboj vred pa Bogu Ocetu v vse ti- ste namene, za katere se mu ti sani vsak dan Tako Je tlskan molitvenlk „ReSl duSo!" Molitvenik „Rest dtišo" obsega 400 strani, jc lično v platno vezan, rdečc obrezan in tiskan z velikimi, razločnimi črkami. Obseg^ tri sv. tnaše in vse druge običajne molitve. ~ Kdor je vpisan v Goriško Mohorjevo družbo, ga prejme za 4*70 lire. Cena za neude 7 lir. Kdor želi molitvenik ., Reši dušo!" prejeti po znižani ceni, naj se javi pri g. duhovniku, poverjeniku Goriške Mohorjeve družbe. PODRUŽNICA Ljühljanshe kreditne bonhe ü 6orici Corso Verdi „Trgov«»!«! I>o*ri" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Dein!85olmo!S CßnfrBlo L]|IBL39N9 d^. SWooo Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. — Agencije: Logatec. Vloge na knjiiice po 4%. Vloge v tekocetw računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup walui, čekov, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejSih cenah. Nakazila v tu— in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli. Dobro znana tvrdka za izdelovanje manufaktur OIUSTO VUGA opozarja cenjene odjemalce, daje odprla nove pro&tore w Coir§o Viftorio Emanuele III st. 9 s krojačnico za dame in gospode in z bogsato izbero raznovrstnega blaga.