Gospodarske stvari.
Ozeblina pri sadnem drevji.
Redko kdaj mine zima, da bi ne napravila pri sadnem drevji veče ali manje škode. Posebno veliko škodo pa prizadenejo one zime, v katerih se gorkota in mraz pogosto, naglo m a in zelo spreminjata, pa tudi dolgo trajajoč hud mraz se sledi pri sadnem drevji bolj ali manj.
Ozeblina je nasledek take zmrzline v drevesnem soku, vsled katere nastopi konec ali vsaj motenje notranjega oživljajočega gibanja drevesnega soka. Iz tega sledi, da drevo ne pozebe po vsakem zmrzovanji. Skušnja nas uči, da pri enakem mrazu na tistem prostoru nekatera drevesa zmrznejo, drugim ne škoduje enaka mrzlota prav nič; to nam kaže, da so nekatera drevesa proti mrazu bolj občutljiva kakor druga. Pa tudi prav tisto drevo ni zmiraj enako občutljivo za mraz. Pri dozorelem lesu, odpadlem iistji in polagoma nastopajočem mrazu redno drevesa brez škode prenašajo vsak navaden mraz; vse drugače pa je, ako mraz nastopi nagloma in ob času, ko je drevo še v dobri rasti. Vselej in pri vsaki rastlini je poškodovanje po mrazu tudi bolj občutljivo, ako po mrazu zopet n a-gloma nastopi veča gorkota; še hujši pa so nasledki tedaj, ako se gorkota in mraz tako nagloma spreminjata večkrat.
Tudi to nam kaže skušnja, da lega kraja, na katerem sadno drevje raste, prav zelo vpliva na nasledke zmrzovanja; mokroten ali proti burji obrnjen kraj kaže nam pri vsaki rastlini hujše nasledke mraza, kakor pa zatišja in ne premokre lege.
Za sadjerejca, ki dostikrat prebritko čuti nasledke mraza, pa je bolj zanimivo, kakor opisovanje zmrzlin, dvojno vprašanje:
Ali je kaj pomoči zoper nasledke mraza ? in
kako bi se moglo ogniti zmrzlini?
Na prvo vprašanje se more sploh odgovoriti, da redno ni pomoči zoper zmrzlino. Edino, kar se je poskušalo in deloma tudi z vspehom, je bilo to, da se je pozeblim drevesom o pravem času še spustil po zmrzlini sprideni sok s tem, da se drevesu koža podol-goma, pa ne naravnost precepi. Nekateri so celo takim drevesom podolgoma iz kože izrezali jermena in tako
pustili drevesu le malo kože, in ravno ta drevesa so se rešila, vsa druga pa so poginila.
Ogniti se zmrzlini pa je umnemu sadjerejcu kolikor toliko uže mogoče, popolnoma pa se ve da ne.
Pred vsem drugim se ne sme v mrzle kraje nikdar siliti občutljivega in samo v gorkih krajih vspešno ra-stečega sadja, na pr. vinske trte, smokve (fige) itd., ampak umni sadjerejec bode /zbiral zmiraj za-se samo one,vrste sadja. Katerim je podnebje, lega in vse drugo DJe^^Svega kraja najbolj ugodno. Prilegajo se tedaj za mrzle kraje kasno cvetoče in ne prepozno zoreče vrste.
Drugi pripomoček je, drevo po deblu pobeliti z apnom mešanim s krvijo ali limasto vodo, kar se tudi sicer priporoča pri sadnem drevji. Konečno pa se more ogniti nasledkom mraza s tem, da se nasproti spomlad-nim mrazom drevesa s povijanjem, in sicer po umetno napravljeni senci zadržujejo v rasti, nasproti jesenskim mrazom pa z okopavanjem, trganjem perja itd. pospešuje dozoritev.
Vsa ta sredstva pomagajo pa le deloma, sploh ostanejo zmrzline rastlinam zmiraj škodljive.