1 Leto XIII. [štev. 155	TELEFONi UREDNIŠTVA 25-6? UPRAVE 28-6? | POSTNI ČEKOVNI RAČUN 1L409	Maribor, torek 11. Julija 1959	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti ~;l5lsdm. dostavljen na dom 16 dm, tu^Tiin '30 din	Cena din 1-— j
Spremembe v Gdansku casus belil
Jesna Chamberlainova izjava: Anglija priskoči Poljski na pomoč tudi v primeru, ako bi bila sama prisiljena prva seči po orožju, da brani svoje interese v Gdansku — Odklonitev vsakega popuščanja v Nemčiji
LONDON, 11. jtiKja. Včerajšnja Chamberlainova Izjava o Gdansku je po splo-»1 sodb! popolnoma razčistila še zadnje dvome o vprašanju angleške in francoske Pomoči Poljski v vsakem primeru. Ta po-moč bi sledila tudi v primeru, ako bi bila Poljska prisiljena sama prva seči po orožju, da brani svoje interese v Gdansku, ne pa le v primeru, da bi bila ona sama direktno napadena. Stališče zaveznikov ie s tem dokončno določeno, a določeno je tudi stališče Nemčije, ki je na včerajšnji Chamberlainov govor odgovorila, da se bo Gdansk priključil ne oziraje se na to, kaj namerava ukreniti Poljska, AngUja in Franclja.
se izjavlja, da je izzvala Chamberlainova izjava glede Gdanska na Poljskem veliko
CHAMBERLAINOVA IZJAVA. LONDON, 11. julija. Na včerajšnji seji Poslanske zbornice je podal ministrski Predsednik Chamberlain prvotno že za Pretekli teden napovedano izjavo o Gdan sk«. Uvodoma je dejal, da so zadnji do-sodki v Gdansku povzročiH povsod zaobljenost za ohranitev miru, ker bi samovoljne spremembe lahko prisilile Poljsko $eč! po orožju In potegniti za seboi v ^oJno tudi zaveznike. V takih razmerah bi se pa mogla poljska akcija za ohranitev sedanjega stanja tolmačiti kot napad, oni, ki bi Poljski priskočil na pomoč, bi pa blH obdolženi sokrivde za vojno. Na drugi strani bi pa sprememba dosedanjega stanja v Gdansku zadela Poljsko v živo in jo dejansko oropala njene neodvisnosti. Anglija je Poljski pred meseci Zljubila, da ji bo v primeru ako bi bila ?*®adena ali ako bi bili ogroženi njeni ntere*i priskočila na pomoč. Anglija bi
o	Svojo obljubo izpolnila tudi v primeru “*<> bi se samovoljno spremenil položaj banska in bi Poljska bila prisiljena intervenirati z oboroženo silo. Gdansk je narodnostno sicer res pretežno nemški, toda v gospodarskem, političnem ln strateškem oziru predstavlja za Poljsko življenjsko važno postojanko. Ako bi v Gdan sku zavladala Nemčija, bi mogla vsak trenutek zapreti Poljski pot do morja in i° gospodarsko in politično popolnoma Podrediti svoji volji.
POMEN GDANSKA ZA POLJSKO Tisa, ki so sestavili gdanskl statut, so ®.v Polni meri zavedali tega, zato so tvar|li iz Gdanska f obodno mesto,
kar
ustreza najbolje tako Poljski kakor
^®®čiji Mesto se upravlja samo po svobodni volji ‘n uprava Je v nemških rokah. Njena svoboda je omejena samo v toli-l£0» da more Poljska uporabljati železni*
ta luko za svoj promet. Tudi Nemčija le v pogodbi s Poljsko priznala za 10 let Nespremenljivost tega stanja in do letošnjega marca Nemčija tega vprašanja sploh ni načenjala, gele tedaj je Nemčija zahtevala priključitev Gdanska, na kar pa Poljska po Izkušnjah ČSR ni mogla pristati. Vendar je bila pripravljena poga-«ti se z Nemčijo o nekih spremembah statuta, na kar pa Nemčija sploh ni od-SOvorila. Zato Je Poljska segla po ukrepih pripravljenosti za obrambo. Storila je torej to še preden je dobila garancijsko •zJavo s strani Anglije. Dasl je položaj stalno resen, Je napetost zadnje dni vendarle nekoliko popustila ln bi se utegnil Položaj sčasoma še Izboljšati. Poljska Je »e vedno pripravljena na pogajanja, ako bi se z nemške strani pokazala dobra voli*. Toda angleška vlada se zaveda, da so zadnji dogodki v Gdansku omajali zaupanje med prizadetimi silami ln ustvarili težko ozračje, v katerih bi bila pogajanja komaj mogoča. Vendar ho Anglija še daljs upala, da bo mogoče urediti Gdanski problem mirnim potom in tako, da bodo zavarovani Interesi vseh strank. Za to
Pa treba prel ustvariti potrebno ozračje.
ZADOVOLJSTVO V VARŠAVI.
VARŠAVA, 11. julija. V Vladnih krogih
Zapiski
zadovoljstvo, čeprav ne vsebuje nobenih novih momentov o položaju, pomeni vendarle kristalizacijo stališča angleške vlade. Vse, dokler angleška vlada ni na nedvoumen način izjavila, da proži polno pomoč Poljski tudi v. primeru tolmačenja, da bi hila Poljska napadalec, je bilo na nasprotni strani še vedno mogoče nasprotno tolmačenje. V tem pogledu je sedaj Chamberlainova izjava jasna in odločna. S tem je pa storjen tudi znaten korak dalje pri preprečevanju direktnega spopada zaradi Gdanska. Sinočnji listi so objavili dobesedno ves Chamberlainov govor. S tem je poljska vera v zvestobo angleškega zaveznika le še močneje okrepljena.
NEMŠKI URADNI ODGOVOR BERLIN, 11. julija. D MB. K včerajšnji Chamberlainovi izjavi o Gdansku piše Der Deutsche DienSt«: Chamberlain ni podal v svojem govoru nobenega novega vidika. Z ozirom na mnogoštevilne uradne in poluradne izjave ter članke, katerih avtorji so angleški ministri, prihajamo v Izkušnjavo, da bi Jih označevali s tekočimi številkami. Ako pa naj bi,bil tem ponavljanjem namen zastrašiti Nemčijo v njenem varovanju upravičenih interesov, potem naj bo Chamberlain prepričan, da je s tem dosegel popolnoma nasprotno od tega, kar je hotel. V Nemčiji je znano, da se v Angliji beseda »pravica samoodločbe« še nikoli ni pisala z velikimi črkami. Toda glede Gdanska, katerega nemški značaj je Chamberlain včeraj sam znova potrdil, se je treba čuditi, da ni niti z besedo omenil tudi volje gdanskega prebivalstva. Ako Chamberlain ponovno trdi, da se gdanski statut ne more v nobenem primeru smatrati nepravičen ali nelogičen, potem obstojajo zgodovinski dokazi, da je pred vsem v sami Angliji bila versajska rešitev gdanskega problema nekdaj pojmovana kotne varnost za mir Evropi. Dejstvo, da je Chamberlain to pozabil, je dokaz več, da čuti London nujno potrebo razpolagati s tujo državo, ki je pripravljena izvleči meč proti Nemčiji v Interesu političnih in strateških angleških ciljev.
NEMČIJA NI GARANTIRALA STATUSA QUO
V svoji izjavi, da Je Nemčija z nena-
jpadalnim paktom sklenjenim med Berlinom in Varšavo zagotovila v Gdansku status quo do 1. 1945, je Chamberlain pozabil povedati, da se Gdansk v besedilu tega pakta nikjer niti z besedo ne omenja. Treba je zato naglasiti, da je Poljska mobilizirala že 23 marca, torej dva dni pred odpošiljatvljo svoje note Nemčiji. Chamberlain je dojal, da je Anglija dala Poljski garancije pet dni po tej noti. Vsa čast spretnosti angleške diplomacije, toda Chamberlain bo težko prepričal angleško javno mnenje, da so pogajanja s Poljsko, ki so rodila garancije, trajala samo 5 dni. Angleški zunanji minister je pričel ta pogajanja v resnici že 18. marca. Želja po vstvarjanju boljšega ozračja, ki jo je izrazil Chamberlain, pa nima nobenega drugega namena, kakor dati poljskemu šovinizmu še novega poguma. Žalostne posledice, o katerih je govoril Chamberlain, se morejo pripisati samo vsem tistim dejanjem, s katerimi je Anglija hrabrila poljski ekspanzionizem.
FORSTERJEVA IZJAVA GDANSK ,11. julija. Po mnenju, ki prevladuje med tukajšnjimi nacionalnimi socialisti, ni postavil Chamberlain glede gdanskega vprašanja nobenih novih momentov. Ako Chamberlain želi karkoli doseči v Berlinu ali Gdansku, naglasa Gdansk s svoje strani, da angleška intervencija ne more imeti nobenegr vpliva na predmet spora med Nemčijo in Poljsko. Vodia tukajšnjih nacistov ,kl je to izjavil, trdi, da sta bila Gdansk in poljski koridor vedno predmet spora, odkar so bile potegnjene sedanje nenaravne vzhodne nem ške meje. Prav tako je tudi točno, da se obe vprašanji nista smatrali kot rešeni niti z nemško-poljskim nenapadalnim pak tom. Ob sklepanju tega pakta se je vprašanje Gdanska in koridorja smatralo le kot odgodeno. Ta rešitev pa naj bi se izvršila edino med Varšavo in Berlinom, Tudi sedaj se more rešiti samo kot lokalno in brez mednarodnega vmešavanja, na isti način, kakor je bilo rešeno tudi klajpedsko vprašanje. Zlasti pa nima Anglija ne narodnega ne sploh objektivnega razloga, da se vmešava kot razsodnik v gdanske zadeve.
GDANSK SE BO PRIKLJUČIL.
BERLIN, 11. julija. Vsi nemški listi komentirajo zelo ostro Chamberlainov govor glede Gdanska. Tako pravi »Berliner Borsenzeitung« med drugim: Chamberlainova Izjava o pomoči Poljski v primeru, da bi bili ogroženi njeni interesi, pomeni lahko kar hoče in Poljak? morejo misliti kar hočejo, za nas je le potrdilo več, da imamo vso pravico do Gdanska in njega priključitve k Nemčiji. To se bo tudi zgodilo, bodisi s pristankom ali proti pristanku Anglije.
Program zahtev po Gdansku
PO PRIKLJUČITVI GDANSKA PRIDEJO NA VRSTO SE KORIDOR, KOLONIJE, DŽIBUTI, TUNIZIJA, SUEZ, MALTA, Gl BRALTAR, SUROVINE IN ZLATE REZERVE.
PARIZ, 11. julija. Vsi današnji pariški lis« ponatiskujejo članek italijanskega lista »II Resto del Carlino«, ki ga označujejo za nezaslišanega. List namreč piše, da naj demokratične plutokracije nikar ne mislijo, da bi s priključitvijo Gdanska k Nemčiji bil mir že odkupljen. Nemčija mora prejeti še poljski koridor in kolonije, Italija pa Džibuti, Tunizijo, Suez, Malto, a Španija Gibraltar. Italija in Nemčija
skupno pa udeležbo na izkoriščanju surovin in odstop dela svetovnih zlatih rezerv. Pariški listi pravijo k temu, da je ta apetit resnično nenasiten! To bi bila razrušitev Evrope, ne pa mir.
Borza. Curih, 11. julija. Devize: Beograd 10, Pariš 11.74, New York 443*4, 'Milan 23.32*, Berlin 17.95, Praga 15.12, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25.
Archibald Sinclair
Na nekem zborovanju je dejal voditelj angleške liberalne opozicije v spodnji zbornici, sir Archibald Sinclair, da se sedaj tudi liberalna opozicija
_________________________ strinja	z	vladnd
zunanjo	politiko,	ker je opustila prejšnji
kolebanje,	ki	ni	moglo voditi nikamor
drugam	kakor	v	Monakovo. Odločnost^
ki jo kaže sedanja vlada v zadnjih mese* cih, druži vso Anglijo, brez ozira na po^ litične stranke, v močno enoto, priprav* ljeno strniti v trenutku potrebe vse sije za obrambo domovine, pa tudi svobode iti varnosti vseh ogroženih narodov na svetu, Ta izjava dokazuje visoko stopnjo angle-* škega strankarstva, ki ni, kakor marsikje drugje, za strnitev sil samo kadar je na vladi in	le	pod	eno samo strankarsko
firmo, ampak tudi kadar je v opoziciji. Baron Archibald James Murray St. Claif (Sinclair) je bil rojen-16. februarja 1875, Služboval je več let kot častnik v Južni Afriki, v svetovni vojni se je pa bojeval v Franciji in Belgiji. V parlamentu zastopa škotsko in vodi liberalno opozicijo.
Poraz faš’s!ov na Finskem
V parlamentarnih volitvah na Finskem je dobil vladni blok socialnih demokratov in kmetske stranke 141 mandatov, konservativna unionistična stranka 23, liberalci, ki so imeli prej 7 mandataov, so dobili 1, fašisti so od prejšnjih 14 mandatov zdrknili na 7. švedska stranka ima 17, stranka prebivalcev Alandskih otokov na 1 mandat.
Moč francoske pehote
V začetku svetovne vojne je imela francoska pehota v vsakem polku samo šest avtomatskih orožij (strojnice itd.)^ na koncu že 105. Polk, ki je štel v začetku vojne 3 bataljone, je imel 3000 pušk. Vsaka puška je izstrelila 10 patronov v minuti, torej 30.000 patronov; razen tega
8	strojnic po 150 patronov, skupaj 90p. Ta količina streliva je tehtala 395 kg. ao je bilo 1. 1918. sklenjfeno premirje, je imel francoski polk že 81 puškomitraljezov, 24 strojnic, 81 tromblonov (priprav za met bomb iz puške), 3 pehotne topiče po 37 mm in še tri možnarje, poleg pušk: skupno število streliva, ki ga je polk izstrelil v minuti, se je dvignilo že na 751 kg. Po vojni pa je vsemu temu orožju bilo.dodano še novo: novi puškomitraljez, novi možnarji, najmočnejši top proti tankom na svetu, metalci granat in še različne pištole. Danes izstreli francoski polk v minuti 1.500 kg streliva, kar je približno štirikrat več ko 1. 1914. Prebojnost in moč pehotnega polka pa je s tem zrastla še veliko več kakor pa štirikrat.
Iz ŠpanMe belilo
šestnajst bivših republikanskih \	->v,
med njimi dva kapetana, je ušlo iz koncentracijskega taborišča nasproti angleškemu Gibraltarju. Preplavali so morsko ožino in se rešili ria angleška tla. Plavali so več ur in eden je zaradi naporov podlegel. Takih pobegov je vsak dan več.
Ženska politika v Ameriki
Univerze Zedinjenih držav, ki ostajajo tudi po končanih študijah v kontaktu s svojimi bivšimi dijaki in dijakinjami, sfl nedavno razposlale svojim bivšm sluša* teljicam vprašanje, kateri stranki pripadajo, demokratski ali republikanski? Ve* lika večina je odgovorila, da so za de* mokrate in za Roosevelta, ker so pa nji* hovi možje večinoma Rooseveltovi nasprotniki, glasujejo pri volitvah z njimi
—	proti Rooseveltu.
Pomen azijskega konflikta
BOJI NA MANDŽURSKO-MONGOLSKI MEJI SO MERJENJE SIL IN PRITISK NA OPREDELJEVANJE VELESIL V EVROPI.
Maribor, 11. julija.
Nekatere poročevalske agencije so jele zadnje čase trobiti v svet senzacionalne, za resnega človeka vprav nepojmljive reči. Japonske praske s sovjetskimi mongolskimi četami na meji med Zunanjo Mongolijo in Mandžurijo so po teh vesteh prinesle mikadovim generalom zavidanja vredne uspehe. Vsak dan čitamo, kako so japonska letala sestrelila po 50, 100, 200 in kar 300 mongolskih,, dejansko ruskih letal, dočim so se japonske eskadrilje brez omembe vrednih poškodb vrnile v svoja oporišča.
Kaj je na stvari, ki že sama po sebi beži od resnice, bo pokazala bodočnost. Spori med sovjetsko Rusijo in Japonsko imajo namreč vselej nekaj azijskega na sebi: skrivnostni so, tipajo okrog za dogodki kakor dolgonogi pajek in ko načrti spod-lete, pride prava resnica na dan. Podobno je namreč bilo tudi z lanskimi spopadi pri Zaozemaji-čangkufengu, sever-nozahodno od Vladivostoka. Japonci so poročali o ruskih porazih in izgubah, o »sijajnih« zmagah svojega letalstva, dokler ni svet po nenadnem molku zvedel, da sede na Zaozernaji — Rusi.
To pot se je merjenje sil obeh držav preneslo na zahodne meje Mandžurije. Spopadi, ki so včasi prav resni, trajajo že mesec dni. Japonci so tu zadeli na čete Mongolije, dežele, ki je imela v zgodovini Evrazije zelo važno, usodno nalogo. Deli se Mongolija v Zunanjo in Notranjo. Zunanja, za katero zdaj gre, meri 1,427.000 km® in ima komaj milijon prebivalcev. Mongolski kani so bili nekdaj največji osvajalci sveta. Zgodovinske izkopanine na mongolskih tleh segajo 4900 let nazaj.
V	zgodovino so posegli Mongoli 1206. leta. Njihove čete so pridrle do Male Azije, pustošile po vsej Rusiji, potolkle pri I.ignici na šlezkem Poljake ter drle dalje v Podonavje in na Balkan, do Jadrana. Ob Volgi so ustanovili Mongoli svojo cfržavo, Zlato hordo, ki je 300 let tlačila Ruse. V^ strašni bitki pri Ankari so mongolske čete pobile Bajezita, sina Murata, zmagovalca na Kosovem polju. Razdejale so Mezopotamijo in del Indije. Ko je tibetanski lamaizem začel s kulturno misijo po mongolski deželi, je surova, prarodna sila tega plemena polagoma zamrla. Mongoli so se udomili na obrobju notranje-azijskih puščav, mednje so zmerom bolj prodirali kitajski kolonisti. Kitajci so mongolski upor 1. 1911 s silo udušili,
I. 1913 so jim dali samoupravo.
Po vojni so se mongolski velikaši obrnili v Moskvo. Belogardistični avanturist, baron Ungern-Sternberg, ki je hotel iz-premeniti Mongolijo v vazalno državo, je bil ujet in ustreljen. Mongolija je postala narodna republika pod sovjetskim protektoratom. Ima svoje predstavnike v Moskvi, njena ustava iz 1. 1924 sloni na demokratski porazdelitvi pravic in zemlje. Na čelu uprave je triumvirat, po en Mongol, Burjat in Rus. Konzulatov ni, tujci smejo v Mongolijo le z izrecnim privoljenjem osrednje vlade v Moskvi.
Mongolska narodna banka je osnovana z ruskim kapitalom, upravljajo jo sam! Rusi. Vojsko Zunanje Mongolije opremljajo in ji poveljujejo Rusi, ves vojni material prihaja iz ruskega industrijskega zaledja. Rusija je v glavno mongolsko mesto Ulan-Bator ter dalje na vzhod speljala nekaj dobrih cest in karavanskih poti, posebno pažnjo polaga na letalska oporišča. Na mejah Mandžurije imajo zdaj Rusi 200.000 mož in nad 1000 letal, katera pilotirajo le Rusi. Po sporazumu s Kitajsko so v obrambnem svetu Mongolije tudi kitajski strokovnjaki.
Rusi so s spretno notranjo politiko znali navezati mongolska plemena nase. Odvzeli so velikašem odvišno zemljo in jo razdelili med siromašne. Na dveh tretjinah preostale zemlje so uredili vzorna ruska državna posestva. Ogromno ozemlje Mongolije je še malo raziskano, v Leningradu obstoja znanstvena akademija s posebno nalogo, preiskati sloje mongolskih puščav, kjer sodijo, da ne manjka velikih rezerv premoga, železa, nikla, medi, zlata, srebra, svinca, živega srebra in drugih kovin, ki jih imajo sosedni industrijski bazeni Sibirije.
Posebno skrb posveča mongolska republika dvigu živinoreje. Mongolija ima nad 21 milijonov glav živine raznih vrst, dva velika kombinata usnjarske in volnene
RIM, 11. julija. Na Daljnem vzhodu se vedno bolj kažejo obrisi resnega spopada dveh imperijev. Prva zaostritev japonskih in angleških interesov je nastala na področju zasedenih kitajskih pokrajin, a potegnila je za seboj tudi druge sile, med njimi v prvi vrsti Rusijo. Naslednici carske Rusije je uspelo, da je s prevlado v kitajskem Turkestanu in Zunanji Mongoliji znatno okrepla svoj prestiž na Daljnem vzhodu. Japonske operacije na Kitajskem so usmerjene k cilju, da čim bolj oslabe britanski prestiž na Vzhodu. Spopadi, ki se ponavljajo na mongolsko-mandžurski meji, pa imajo namen, preizkusiti medsebojne sile. Rusija, ki je vprav
PARIZ, 11. julija. Danes dopoldne se je sestal francoski ministrski svet pod predsedstvom prezidenta Lebruna. Na seji je podal zunanji minister Bonnet poročilo o stanju pogajanj v Moskvi. Razpoloženje, ki je vladalo v tem pogledu neposredno pred sejo v političnih krogih, karakterizi-rajo izjave raznih politikov, da Moskva vsakikrat, ko prejme, kar želi, postavlja
zaradi oklevanja angleških intervencij na Daljnem vzhodu vrgla poizkusni balon na meje Mandžurije, si hoče na vsak način prej zagotoviti odločnost angleške politike v tem delu sveta, preden bo dala svoj dokončni pristanek na sodelovanje pri zavezniškem pomirjenju Evrope. Spopadi na mandžursko-mongolski meji ter japonski pritisk an angleške koncesije so tedaj odraz zapletenosti mednarodnega položaja velesil tako v Evropi kakor v vzhodni Aziji. Končna razpored'tev sil bo pokazala, v katero smer se bo orientirala evropska premoč na interesnem področju japonskega sosedstva.
nove zahteve, doseže tako zavlačevanje v nedogled in da je njena logika zapadni logiki popolnoma tuja, zaradi česar ni izključeno, da Moskva želi prelom, želja, zlasti korist vseh pa je, da pride do izgraditve varnostnega s stema in bi bilo zato modro tudi za Moskvo, da že enkrat da pozitiven odgovor.
Domats zapisku
Popolno sog-as e Jugoslavije in Bo'garijt
Bolgarski gostje z ministrskim preds-Kjoseivanovim na čelu so bili te dni predmet diplomatskega zanimanja na Bled«' Po dvakratnem obisku Bohinjskega j«’ zera z dr. Cincar Markovičem je bil Kjo* seivanov z družino sprejet pri knezu namestniku Pavlu na Brdu. Knez namestnik je pridržal bolgarskega mio. predsednik na kosilu, zvečer so se gostje odpeljali z Bleda. Novinarjem je bilo izdano urade« poročilo, v katerem se poudarja nadalje* vanje politike pakta večnega prijatelj* stva med obema sosedama v skupno ko* rist ,dalje, da je treba v najkrajšem ča su doseči med Jugoslavijo in Bolgariji čim tesnejše gospodarsko sodelovanje da politika nevtralnosti in neodvisnost najbolj ustreza koristim Bolgarije in Ju goslavije, kakor tudi miru na Balkanu Obe vladi bosta nadaljevali prijateljsko politiko do vseh sosed. Glede na razne vesti ob obisku Kjoseivanova v Berlinu so bolgarski gostje zastopniku »Slovenca« dejali, da ni točno, da bi bila odločitev Bolgarije za to ali ono stran že skle* njena. Bolgarska vlada ima do vseh stališč v sedanji politiki Evrope isto mnenje kakor jugoslovanska. Obisk v Nemčiji je bil zgolj informativnega, vljudnostnega značaja, sklenjen ni bil noben nov dogovor.
Slovenska pohlevnost
Slovencem je s komaj omembe vrednimi izjemami prirojena pohlevnost. Ta sicer lepa, pa dostikrat škodljiva lastnost mora imeti svoje meje. Spremljati jo mora odločnost, ker v nasprotnem primeru ne bo slovenska politična delavnost nikoli dosegla pozitivnih zaključkov in priborila narodu tiste stopnje, katera mu po kulturni stopnji pripada. (»Slovenska beseda«).
Beograjski fondi In slovenščina
Bibliotekar ljubljanske vseučiliške' knjižnice dr. Jože Rus je napisal v »Sloveniji«; PooblaSčena agrarna banka sedežem v Beogradu in osnovnim kapitalom 700 milijonov din ima poseben' fond, iz katerega dobivajo nagrad® agrarnopolitične razprave o Jugoslaviji' To mi je bilo že davno znano, zato sert v trdni državljanski zavesti, da imajo beograjski fondi namen, na temelju ena-koprav. in kvalitativnih vrednosti podpirati in nagrajati razprave iz vseh delov Jugoslavije, poslal navedeni banki ponudbo, da strokovna oceni mojo razpravo »Bistvo kočevskega vprašanja« ter me morda nagradi teko, da odkupi primerno število knjig. Stanje, v katerem so mi bile knjige vrnjene, priča, da se sploh ni nihče potrudil, preeitati in oceniti mojo razpravo. Uprava banke me je obvestila, da je ponudba odbita. Moj dopis banki je bil slovenski in očitno je že to gospode v oddelku za študije zbodlo..«
150.000 din za nemike Sole
Banska uprava v Novem Sadu je odo brila kredit občine Novi Vrbas za nemške šole v izmeri 150.000 din. Od tega odpade 100.000 din na privatno nemško meščansko šolo, 50.000 din na privatno nemško učiteljišče.
125 lokomotiv iz Nemčije
Jugoslavija bo naročila v Nemčiji 135 lokomotiv in več vagonov v vrednosti 1.800 milijonov dinarjev. Nabavka bo izvršena na osnovi blagovnega kredite 200 milijonov mark, ki ga bo odobrila Nemčija Jugoslaviji za dobo 10 let s 6% obrestmi. Ostali del kredita se bo porabil
Tuji kapltdl v naiem rudarstvu
Glavnica mašili rudarskih delniških družb znaša >$82 milijonov din. Od te glavnice odpade na tuje udeležence 77.7%. Z največjim kapitalom sta udele- j ženi Anglija in Francija.
.,Le Beograd gradi"
Tako piše »Ciglarski vjesnik«. Od 1> januarja do 1. julija je bilo v Beogradu izdano 285 gradbenih dovoljenj za privatne hiše. Država dokončava stavbo Hipotekarne banke in vseučilišča, začela bo graditi ogromne palače za gradbeno iti pravdno mi iflistrstvo, veliko državno opero in cerke v sv. Save, ki bo stala 200 '•milijonov din.
BARCELONA, 11. julija. Po svojem včerajšnjem prihodu v Barcelono, kjer je bil nad vse slovesno sprejet, je italijanski zunanji minister grof Ciano s tribune, zgrajene pred slavolokom, prisostvoval velikemu mimohodu španskih čet. Ogromne množice so ves čas vzklikale Mussoliniju in Francu. Po mimohodu se je Ciano
Ribbentrop na počitnicah
BERLIN, 11. julija. Reuter. Nemški zunanji minister Ribbentrop je odpotoval iz Berlina na oddih. Počitnice bo prebil na nekem kmečkem posestvu blizu Salzburga. Ribbentrop je izrazil upanje, da v>o lahko v miru preživel nekaj tednov, ker mu je oddih glede na zrahljano zdravje v zadnjem času zelo potreben. Zaradi tega je odpovedal več povabil na razne prireditve, ki bodo v prihodnjih tednih. Ta Ribbentropov oddih se tolmači kot dokaz, da pred avgustom ni mogoče pričakovati nobenih velikih mednarodnih odločitev.
Trgovinski dogovor med Nemčiio in Romunijo prekinjen
BUKAREŠTA, 11. julija. »Exchange Te-legraph« poroča, da sta nemška emisarja, dr. Clodius in dr. TaBler, zapustila Bukarešto. Nemci so predlagali Romunom, kakšno vrsto pšenice naj v »jodoče sejejo. To je napravilo v romunskih poljedelskih krogih zelo slab utis. Glavni razlog pre-kinjenja medsebojnih trgovinskih dogovorov je, da so Romuni neprijetno iznenadili Nemce s sporočilom, da jim bodo letos dobavili le pol miHjona ton pšenice, namesto dogovorjene količine dveh milijonov ton. Romuni pravijo, da morajo zaradi slabše žetve misliti tudi na druge odjemalce.
Nad miiHardo zlata v USA
RIM, 11. julija. Po zadnjih vesteh je deponiranih v Zedinjenih državah Amerike na račun Anglije in drugih evropskih narodov nad milijardo zlata. Je to največja zlata rezerva, kar jo pozna zgodovina. Finančni krogi smatrajo, da bo ta zlata rezerva uporabljena za nabavo voj-
Industrije dajeta viden poudarek gospodarski bodočnosti dežele, ki jo kanijo Rusi čim tesneje povezati z ogromno in-
dustrijsko proizvodnjo bogatega Kuznec-kega bazena na severozahodu in Bajkalskega revirja na severu Mongolije.
Japonci so izvrstno poučeni o velikem zalogaju prirodnih dobrin, ki jih meče bogata Sibirija v žrelo ruskega medveda. Ni jim prav, da vstajajo severno od Mandžurije, ki so jo z velikimi človeškimi, pa finančnimi žrtvami spravili podse, moderna industrijska okrožja. Dolgo so zaman snubjli Mongole, vzhodne pokrajine No-
tranje Mongolije so še utegnili pograbiti. Položaj za Japonce nikakor ni tako rožnat, kakor bi človek sodil po potezah njihovih osvajanj na Kitajskem. Na severu in vzhodu Mandžurije preže nanje Rusi, le nekaj sto kilometrov je od mongolskih mej do morja. Dalnji vzhod ima svoje kombinacije, iz katerih se bo prej ali slej izluščila nova razporeditev sil za zaledjem Pekingškega zaliva.	—Ine.
Grof Ciano v Barceloni
VELIČASTEN SPREJEM ITALIJANSKEG A ZUNANJEGA MINISTRA V ŠPANIJL — DEFILE VOJSKE IN 100.000 FALANGISTOV. —
nega materijala, če bo zakon o nevtralnosti dovolil izvoz nabav vojujočim se državam.
S/
Poslediee eksplozije v Soaniji
SALAMANCA, 11. julija. Od 1456 hiš, kolikor jih je bilo v vasi Penaranda de Bracamonte, jih je eksplozija smodnišni-ce popolnoma ali deloma porušila 1090. Preživeli prebivalci pomagajo pri izkopavanju mrličev in ranjencev izpod ruševin. Sto hiš in tri tovarne so še vedno v ognju, ker ni vode za gašenje. Eksplozija je bila tako močna, da se je slišala 40 kilometrov daleč. V ruševinah so tudi gledališče, kazino, vojašnica, elektrarna in mnoge druge javne zgradbe. Doslej so pokopali 45 žrtev. Včeraj je umrlo več ranjencev in okoli 30 se jih bori s smrtjo, število pogrešanih znaša 49. Vseh mrtvih je doslej že 150, težje ali lažje ranjenih pa okoli 1500.
VPOKLICI V NEMČIJI.
BERLIN, 11. julija. Vesti tujih listov, po katerih naj bi bila Nemčija poklicala pod orožje novih 400.000 še neizvežbanih rezervistov, se ne potrjujejo. V resnici so poklicani na vojno službo le letniki 1906, 1907, 1910, 1913, 1914 in 1918, v kolikor doslej sploh še niso služili.
SPREMEMBE NA ČEŠKEM.
PRAGA, 11. julija. Reuter. Hruby, predsednik stranke narodnega edinstva, je podal ostavko na svoj položaj. Predsednik Hacha je imenoval za začasnega voditelja stranke Nebelskega.
Mariborska napoved. Prevladovalo bo spremenljivo oblačno in toplo vreme. — Temperatura se bo malo dvignila. Včeraj je bila najvišja temperatura 24,1, danes najmižja 11,2, opoldne pa 20,7. — Pji včerajšnjem dežju je padlo 5,8 mm padavin.
v spremstvu španskega zunanjega ministra Jordane in notranjega ministra Su-nera odpeljal na Katalonski trg, ves čas pozdravljan od velikih ljudskih množic. Ciano je položil še venec na grob padlih falangistov in se udeležil defileja 100.000 falangistov, prirejenega njemu na čast. Defile je trajal dve uri.
Početje Moskve sumljivo
V PARIZU PRIČENJAJO DVOMITI V POŠTENE NAMENE SOVJETSKE VLADE, VENDAR ŠE VEDNO UPAJO NA SPORAZUM.
Novice
Praznik kmetske mladine v Slov. goricah
Društvo kmetskih fantov in deklet pri Sv, Lovrencu v Slov. goricah je priredilo v nedeljo, 9. julija tekmo žanjic. Kljub težkim prilikam, v katerih mora društvo delovati in se mu po nepotrebnem in radi nerazumevanja postavljajo ovire, se je na prireditvi zbralo veliko število ljudi, ki so z veseljem sledili tekmi. Slavnost je otvoril s kratkim nagovorom predsednik domačega društva g. Franc Holc, v imenu Ptujskega okrožja je govoril g. Jurij Cestnik iz Hajdine, za Zvezo kmetskih fantov in deklet v Ljubljani pa delegat g. Vladimir Kreft iz Sv. Jurja ob Ščavnici; njegovim besedam je ljudstvo pritrjevalo z glasnim odobravanjem.
Isti. dan se je vršila tekma žanjic pri Sv. Bolfenku pri Središču. Znana trdnjava mladinskega gibanja, je tudi z letošnjim kmetskim praznikom pokazala, da v teh krajih domujejo ljudje, ki se zavedajo
svojega bodočega poslanstva in ki so se trdno odločili, korakati do končne zmage kmetsko-mladinske misli. Domači predsednik društva, znani javni delavec g. Joško Tomažič, je v daljšem govoru orisal pomen in namen dela knietsko-mladinskega gibanja. Domače prebivalstvo je pritrjevalo njegovemu klicu po složnosti. Po tekmi žanjic je bila kolesar-
ska dirka, ki je prav tako dobro uspela. Ob razdelitvi nagrad tekmovalkam in kolesarjem je spregovoril delegat Zveze iz Ljubljane g. Vladimir K r e f t, ki je prispel s kmetskega praznika od Sv. Lovrenca v Slov. gor. Zbrani prijatelji mladinskega gibanja so na tekmovališču ponovno potrdili, da so pravi pristaši kmetske miselnosti.
Zborovanje cinkarniškega delavstva
V	nedeljo dopoldne so v Gaberja v gostilni »Ameriki« zborovali cmkamiški delavci. Na zborovanju je bila izražena enotna volja, da se Cinkarni d. d. v Celju takoj predloži osnutek kolektivne pogodbe, po kateri bi se naj plače zvišale za okrog 10 do 15%, tako Kot šihtno, kakor tudi za akordno delo. Na zborovanju so poročali štirje referenti za njihovo
strokovno organizacijo. Delavstvo pričakuje, da bodo odločujoči krogi upoštevali upravičenost zahtev ter delavstvu ugodili. Ker v podjetju dosedaj ni bilo kolektivne pogodbe, obstojal pa je nekak obratni sporazum, bi bilo pač priporočljivo, da se v interesu delavstva in podjetja sklene zadovoljiva kolektivna pogodba.
Bled - središče diplomatske delavnosti
Tradicija je že, da se vsako povelje prenese diplomatska aktivnost jz prestolnice na Bled. Mednarodni gostjo dajo’ temu delu še poseben poudarek. Letos se je Bled nad vse skrbno pripravil za sezono. Vsepovsod so olepšali, česar doslej še niso utegnili, Uredili nove parke in poti.
Predsezona na Bledu je bila nad vsako pričakovanje dobra. Že dolgo ne pomnijp, da bi bilo v predsezoni toliko tujcev na Bledu, kakor letos. Prevladovali so Nemci, ki so jim sledili Madžari in Angleži, Vsi hoteli so
bili že pred pričetkom sezone zasedeni, tako da so se morali letoviščarji posluževati tudi zasebnih vil in stanovanj.	. . •
Pravo življenje pa je nastalo na Bledu s prihodom, odličnih diplomatov. Najprej egipčanski zunanji minister Jabja paša, ki so mu sledili odlični bolgarski gostje, predsednik bolgarske vlade dr. Kjoseivanov s soprogo in hčerko ter številnimi odličnimi bolgarskimi novinarji, vsi ti so dali Bledu poseben sijaj. Te dni so bile oči velikega dela sveta uprte na naš Bled, kjer
Gasilska slavnost pri Sv. Martinu
V	nedeljo je bila pri nas slovesnost, kakršne kraj še ni doživel.
Gasilska čela, ki se lepo razvija pod •rvodslvom agilnega predsednika g. C. Toplaka, si je v zadnjem času nabavila novo brizgalno in gasilski prapor, ki sta bila na la dan slovesno blagoslovljena. .
2e v soboto zvečer so prišli v romantični Martin priljubljeni „Slaveki“ iz Sv. Trojice ter zaigrali nekaj komadov. V nedeljo zjutraj so zaigrali podoknice ktimicam in budnico. Po sprejemu gostov je sledilo zabijanje spominskih žrebljičkov v novi četni prapor. Nato je krenila od gas. doma z godbo dolga povorka z zastopniki oblasti, občine, gasilstva, civilnega prebivalstva in uniformiranih gasilcev
! proli farni cerkvi. Po končani sv. | maši je bila slovesna blagoslovitev 'j brizgalne in prapora, katerima sta ku-
i	m ovali kumici ga. Marija Partljič ! in ga. Angela Kostanjšek. Po kon-j čani blagoslovitvi je pozdravil, župni član g. J. Kostanjšek navzoče zastopnike oblasti, občine in gasilstva ter ostalo občinstvo in sc v imenu gasilske čete prisrčno zahvalil vsem, ki so pripomogli do tako lepe in pomembne svečnnosti ter s tem pokazali naklonjenost ih priznanje gasilstvu za njegovo nesebično delovanje v korist trpečega bližnjega.
Gasilsko slavje je zaključila popoldne prisrčna veselica v prostorih Koslanjškove goslilne.
Nevaren ogenj sredi Slovenjgradca
Na vsezgodaj so hoteli pred trgovino Ivana Smolčnika na Kralja Aleksandra cesti sredi Slovenjgradca zažgati neki fantalini kup prahu in smeti. Ker pa prah ni hotel goreti je prinesel trgovčev vajenec Franc K. iz trgovine bencin, oblil prah in ga za-
žgal. Nesreča pa je hotela, da je prešel ogenj na v bližini stoječ sod bencina in od tod še na črpalko ter oboje v hipu uničil. Od tod je prešel ogenj še na pročelje trgovine. Prihiteli pa so ljudje in gasilci, ki so nevarne plamene kmalu pogasili.
KRVAVO t^oNANJE PRI SV. URHU
V	ne-.’	jšel	k Sv. Urhu na žeg-
i	alK	Adam	iz Tinja nad
blovens	.co.	Z njim sta bila med
drugimi ttiUl ^jegovo dekle in neki njegov prijatelj. Pred oerkijo pa je kupil Adamov prijatelj dekletu škatljioo sladkorja in potisnil v njo svojo sliko. Kmalu nato je Adam našel podobo ter jo vrnil prijatelju. To je zadnjega tako razjezilo, da je izzval pretep, pri katerem je zabodel Adama v prsi tik srca in v komolec. Nevarno ranjenega Adama so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
DVE AVTOMOBILSKI NESREČI
Na cesti iz Šoštanja v Mislinje se je na nekem nevarnem ovinku prekucnil v jarek osebni avto, ki g$ je vozil Franc Bolha iz Šoštanja. V avtu se je vozilo več sopotnikov, katerim se pa ni nič zgodilo.
Nevarnejše pa se je ponesrečil neki inozemski osebni avto v bližini Trbonj v Dravski dolini. Avto je zavozil na nekem ovinku v jarek ter se docela demoliral. Slučajno je takrat privozil mimo z avtomobilom dravograjski in-
dustrijalcc Rudolf Kermauner, ki je naložil	rečene potnike na svoje
vozile	ii prepeljal v Maribor.
o V Ljubljani je umrl priljubljeni to splošno znani prokurist tvrdke Schneider & Verovšek g. Peter Jenko.
o Železniška konferenca na Jesenicah.
V	nedeljo je bila na Jesenicah anketa za izboljšanje poletnega in zimskega voznega reda na Gorenjskem, kar bi bilo za uspešnejši razvoj tujskega prometa velikega pomena.
o Cestna dela na progi Sv. Ana - Žice so zastala. Pred kratkim so zastala cestna dela pri gradnji važne ceste Sv. Ana -Žice, ki jo naši obmejni kraji že dolga leta težko pogrešajo. Vzrok zastoja je baje pomanjkanje sredstev za nadalnjo gradnjo.
o. Na srp je stopila in si prerezala roko 36 let stara viničarka Alojzija Senekovič iz Sv. Marjete ob Pesnici.
o. V pijanosti z motiko po glavi. V Dobravcih pri Slivnici je neki pijanec udaril pri pretepu v vinotoču z motiko po glavi 19Ietnega Franca Ozimiča. Ozlmiča so prepeljali v bolnišnico.
so bili važni zunanje politični in gospodarski razgovori.
Ko so .prve skupine Nemcev odšle, so pričeli na Bled prihajati Madžari in naši gostje z juga. Mnogo je prišlo tudi Angležev, napovedana pa je tudi večja skupina Američanov, tako da lahko Bled pričakuje zelo dobro sezono. Le Cehov letos skoraj ni v naše moderno letovišče, Zanimivo pa je, da prihaja k nam vedno več Francozov, ki se pri nas zelo prijetno počutijo.	’{£•
o Mlačva Je že pričela. Po Slovenskih
goricah je pred dnevi pričela mlačva ječmena. Letošnji pridelek je slab i to zlasti v dolinah, kjer je opustošila posevke poplava, in v predelih, ki jih je obiskala toča, ki je uničila po večini nad 80% pridelka.
o Nevarno se 3e ponesrečil z motornim kolesom gostilničar Jožef Krajnc Iz Žic pri Sv. Ani v Sl. goricah. Na občinski cesti med Žicami in Ledinekom je padel tako nesrečno, da je dobil močne notranje poškodbe.
o.	S stolom je nalreskal po glavi neki Anion P. na T' rskem svojega 72 lelnega tasla in preužitkarja Valentina Smodeja.
o Smrt pod vlakom. Na železniški progi na Viču pri Ljubljani je vlak zdrobil glavo 29-letnemu delavcu Francu Jesenovcu. Preiskava bo ugotovila, ali gre za nesrečo ali za samomor.
o	Grajski kino v Murski Soboti predvaja ta teden veselo igro »Vesela srca«, od nedelje naprej pa »Madame X«. Ceffe
c. Rudarsko šolo v Celju je obiskovalo v šolskem letu 1938/39 skupno 83 učencev. Prva dva razreda je dovršilo 45 učencev, 4 imajo ponavljalni izpit, 4 so ostali neocenjeni. Ocena končnega izpita tretjega letnika je bila: 2 odlična, 14 prav dobrih in 9 dobrih. Trije kandidatje so bili repro-birani na jesenski termin. Dva dijaka sta ostala neocenjena zaradi bolezni. — Prošnje za sprejem v novo šolsko leto je vlagati na ravnateljstvo šole do 15. avgusta. Glavni pogoji za sprejem v I. letnik šole je osnovno šolska izobrazba in štiriletna strokovna praksa. Redni šolski pouk se bo pričel 15. septembra, popravni izpiti bodo od 11. septembra t. 1. dalje.
c. Novo zastavo so razvili gasilci v Vitanju v nedeljo. Slavnosti se je udeležilo več gasilskih čet. Odlikovanih je bilo več gasilcev.
c. Dopisništvo Delavske zbornice v Celju zopet posluje. Zaradi nepričakovanega odpusta dosedanjega dopisnika DZ je bila pisarna teden dni zaprta, ker je novo določeni dopisnik odklonil sprejem mesta. Sedaj je prevzel mesto dopisnika g. Jože Grošelj iz Ljubljane. Proli razpustu prejšnjega izvoljenega sosveta in odpustu dopisnika je protestiralo 17 delavskih in nameščenskih organizacij.
Din 50 000'-
je danes zadela (glasom telef. sporočila)
areika dri. razredne loterij« štev. 39.664
ki je bila kupljena v bančni poslovalnici
Bez/afc, Maribor, Gotpotka 25
c. Novi grobovi. Na Spodnji Hudinji je umrl 29 letni mizarski pomočnik Miloš Gorenjak, —• V bolnišnici so umrli: 34 letni preužitkar Anton Kajlnar iz Orlevasi pri Braslovčah, 28 letna žena občinskega sluge Ana Jošt iz Zibike pri Šmarju in 51 letni kočar Josip Tabor od Sv. Štefana pri Hrastniku.
c. Požar. V Vojniku pri Celju je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Prehorška. Rešiti ni bilo mogoče ničesar. Gasilci so se omejili le na zavarovalna dela. Škoda znaša okrog 80.000 dinarjev.
c. V smrt zaradi zlomljene noge. Na Frankolovem se je obesil mlad fant Alojz Kovač. Zlomil si je pred kratkim nogo. V strahu, da ne bi mogel več delati, je obupal.
Ptuj
p. Gasilsko slavje. V nedeljo je praznovala gasilska četa Gerečja vas desetletnico svojega obstoja. Ob tej priliki je bila tudi blagoslovitev, nove četne zastave.
p. žetev. Te dni se začenja v ravnini Ptujskega polja žetev rži. Pridelek ne kaže ravno najboljše.
p. Nenadna smrt na polju. V ponedeljek dopoldne je zadela med žetvijo kap Marijo Jančič, ženo železničarja iz Nove vasi pri Ptuju. Rajna zapušča bolno 11 letno hčerko.
p. Samomor. V nedeljo zvečer so našli umirajočo pred njeno hišo v Kicarju 54 letno Marijo Farič. Kmalu nato je vpričo moža in drugih domačih izdihnila. Prerezala si je bila žile na vratu. Kaj je gnalo priletno ženo v tako strašno smrl, bo dognala preiskava. Včeraj ob 5. uri popoldne je bilo truplo pokojnice ob-ducirano v mrtvašnici na Rogoznici.
n Racija na nafrnlajše, V Beogradu se
je organizirala komisija iz posebnih strokovnjakov za vzgojo, ki bo odvedla vse otroke, ki prosjačijo in krošnjarijo po prestolnici, v posebna dečja zavetišča. Komisija je razdelila te bedne otroke v tri kategorije: v prvo, kjer prosjačijo otroci zaradi pomanjkanja staršev; v drugo, kjer alkoholu podvrženi starši sililo otroke, da za nje prosjačijo, v tretjo, kjer starši dopuščajo otrokom, da delajo za druge. V obeh zadnjih primerih komisija otroke staršem odvzame.
n Otroka prodal ciganom, da je lahko preživel družino. V Prnjavoru v bogati Mačvi je siromašen kmet Milutin Bogu-novič prodal ciganom svojega otroka za 600 dm, da je lahko skoz poletje preživel sebe, ženo in še petero otrok. Cigani so kupili otroka, da za nje prosjači.
n Dolg! lasje varujejo otroke urokov.
V	dolini reke Spreče v Srbiji puščajo starši otrokom dolge lase, ker so prepričani, da njihova deca ne bo zbolela, če bo nostla dolge lase, in kar je najvažnejše, da jih ne bo mogel nihče — ureči.
— Slišite, gospod, zaprite vendar dežnik!
— Že, že. Toda prej mora ganjena dama tam zgoraj nehati pretakati solze...
Maribor
Mezdno gibanje pekovskih pomočnikov
Ze mesec dni se bere za nove kolektivno pogodbo — Jugoslavija je v družbi treh edinih
držav Evrope, kjer morajo delati peki tudi ponoči
Ipred dvema letoma in ki predvideva omejitev nočnega dela v toliko, da smejo pomočniki začeti delati okoli 3. ure zjutraj. V Mariboru in bližnji okolici pa se ta naredba nikjer ne izvaja.
čeprav bi mojstri po zakonu morali podpisati novo kolektivno pogodbo, jo že mesec dni zavlačujejo. Pravijo, da bi jo deloma podpisali, če bi se pekovski pomočniki izjavili proti novi naredbi banske uprave, česar pa pekovski pomočniki seveda ne morejo storiti.
Ob tej priliki je treba še enkrat poudariti, da bi bil tudi pri nas že skrajni čas, da se nočno delo pekovskih pomočnikov povsem ukine. Jugoslavija je danes v Evropi poleg dveh drugih držav edina, kjer morajo pekovski pomočniki delati tudi ponoči. V vseh ostalih državah se začenja z delom šele ob 5. in ob 6. uri zjutraj. S potrebnimi ukrepi, ki bi samo izvajali to, kar je že na papirju uzakonjeno (nova uredba banske uprave), bi se dalo tu marsikaj urediti.
Zgodnji ljudje jih srečujejo vsako jutro na ulicah, kako raznašajo pecivo, vendar ve malokdo, da so mariborski peki že dober mesec v mezdnem gibanju. Gre za novo kolektivno pogodbo, za skrajšanje delovnega časa, za zvišanje plač, za priznanje dopustov in še več drugih malenkosti, s katerimi bi si radi mariborski pekovski pomočniki izboljšali svoj položaj. Te dni so se pekovski pomočniki, ki so v mezdnem gibanju, znova zbrali v svojih prostorih pri »Zlatem konju« v Vetrinjski ulici. Za zborovanje je bilo ogrom no zanimanje ter so se ga udeležili pekovski pomočniki iz vseh mariborskih in bližnjih okoliških pekarn.
Vzrok novega mezdnega gibanja je stara 'kolektivna pogodba, ki se je mojstri že več kakor leto dni ne držijo. Z novo kolektivno pogodbo pa si peki hočejo vsaj delno izboljšati svoj težki položaj. Tako je po stari kolektivni pogodbi trajal delovni čas pekovskih pomočnikov 10 ur, po novi pogodbi pa bi se znižal na 8 in
9	ur. Tudi plače, ki so znašale popreje
tedensko od 250 do 400 din, bi se po novi kolektivni pogodbi zvišale od 7 do 10%, torej največ za 20 do 30 din tedensko. Pekovski pomočniki zahtevajo nadalje plačan tridnevni dopust, ki ga stara pogodba sploh ni predvidevala in to, da mojstri pripoznajo vajence kot delovne moči (2 vajenca za eno delovno moč). S pripoznanjem vajencev za delovno moč bi se vsaj nekoliko izboljšal njih položaj, saj so pekovski vajenci danes vprežen! pri delu preko svojih delovnih moči. Protizakonito morajo delati ponoči, razvažati pecivo ter še poleg vsega tega opravljati razna domača in hišna dela za gospodarja, kar sploh ne spada v njihovo stroko. Po stari kolektivni pogodbi so dobivali peki vsak dan pol kg kruha, po novi pa zahtevajo poročeni pomočniki
1	kg. In še nekaj: pekovski mojstri naj priznavajo pomočniške zaupnike in njihovo organizacijo.
Do mezdnega gibanja pekovskih pomočnikov je prišlo največ zaradi nove naredbe, ki jo je izdala banska uprava
Dajte Teznu večje postajališče
Tezensko postajališče zdaleka več ne odgovarja sedanjemu potniškemu prometu. Potniki se stalno pritožujejo, da nimajo pravega osebnga in prtljažnega zaklonišča, kar se čuti posebno ob slabem vremenu m večjem prometu. V. okraj in ogromna večina delavstva, ki je zaposlena v predmestnih tovarnah. Pri večernih in jutranjih vlakih stopa in izstopa stalno 50 do 80 potnikov; zadnje število se ob nedeljah in praznikih še pomnoži.
Tezensko postajališče daje najvežji do-
nos železniški direkciji od vseh postaj med Mariborom in Celjem. Na drugi strani pa nima postajališče niti vseh kart, čeprav prekaša mnoge druge postaje, ki so večje od tezenskega.
Zaradi pomanjkanja uslužbencev je na postajališču tudi nemogoče oddati prtljage, da bi se odposlala tja, kamor si potnik želi. Tezenčani in okoličani se zato obračajo na odločujoče činitedje, da razširijo postajališče v postajo — kar ježe skrajna potreba.
Naif „Grafičarji" v Kamniku
V	soboto so se odpeljali naši „Gra-fičarji“ v Kamnik, kjer so sodelovali pri veliki delavski kulturni manifestaciji, ki je bila zvezana s proslavo 20-letnice delavskega pevskega društva „Solidarnost“. Vodil jih je tja njihov pevovodja g. Vinko Živko. Na predvečer proslave je hil v kinodvorani velik konoert, v nedeljo pa velik pevski festival, na katerem je nastopilo večje število delavskih pevskih zborov. Slavnostna govornika sta bila g. Sturm in g. dr. Bratko Kreft.
PRED POROKO PILA OCETNO KI-SLINO
Z ocetno kislino si je hotela končati življenje 2G let stara brezposelna delavka Marija S. iz Studencev. Dekle je izpilo ocetno kislino zaradi neurejenih razmer, ki so ji ovirale poroko. Obupanka se zdravi v bolnišnici.
KROSNJARJENJE OB MEJI JE PREPOVEDANO.
Na orožništvo prihajajo dnevno celi Hupi prijav zaradi nedovoljenega kroš-njarjenija ob meji. Kakor so oblastva razglasila že večkrat, opozarjajo tokrat ponovno, da je krošnjarjenje ob meji naj-strože prepovedano ter da se bo prijavljene in zasačene krošnjarje najstrože kaznovalo.
m Promocija. Na visoki šoli za gospodarske in komercionalne znanosti v Benetkah je bil promoviran za doktorja narodno-gospodarskih trgovinskih ved direktor premogovnika v Peklenici m predstavnik mariborskega sokolstva g. Franjo M a č u s.
m Davčne osnove za odmero prldoto-irine in koniunktura. Te dni so na mestnem poglavarstvu razgrnjene davčne osnove za odmero pridobnine za leto 1939. Razgrnjeni so trije seznami davčnih obvezancev, ki so zelo zanimivi. Največ podjetnikov prosi za nižjo odmero, ker so se posli mnogo poslabšali in je brl lani čisti doprinos mnogo nižji. Zanimivo je, da je med temi največ trgovcev, gostilničarjev, mesarjev, nekaj odvetnikov in zdravnikov ter precej obrtnikov.
m. 25 letnica mature tukajšnje klasične gimnazije so slavili včeraj pri hotelu „Zatnorec“ pod častnim predsedstvom gimn. ravn. v pok. dr. Josipa Tominška. Proslave so se udeležili: Ciglar Alojz, Gasparič Janez, Gor-šič Ivan, Gračner Ivan, dr. Hesse Johan, Hren Vilko, Darjan Adolf, ing. Mrawlag Giinther, Rajšp Emil, Senekovič Feliks, Stipar Stefan, Šketa Josip, Sunčič Alojz, dr. Snuderl Maks, ing. Trobej Slavko, Welle Ludvig in Živko Avgust. Več tovarišev, kakor dr, Vovšek, Josip Babšek, dr. Slavko Barle, Drago Kosi in Josip Rozman, kakor tudi v Nemčiji zadržani nemški tovariši so jubilante pismeno pozdravili.
m. 2729 tujih avtomobilov je lani pripeljalo skozi št. Ilj v našo državo.
Iz Amerike jih je bilo 9, iz Belgije 6, iz Brazilije 3, iz Bolgarije 8, iz Ce-lioslovaške 202, iz Anglije 11, iz Francije 14, iz Nizozemske 14, iz Italije 27 (pri Sušaku 2863!), iz Nemčije 2382, iz Rumunije 8, iz Švice 15 itd. Nadalje je prišlo v našo državo pri Sušaku 1331 tujih avtomobilov in pri Planini 3897, kar znese skupno 10.957.
m Vpisovanje v Državno trgovsko akademijo v Mariboru bo l.,,2. in 4. septembra 1939. od 8. do 12. V I. razred se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili štiri razrede srednje šole z nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z završnitn izpitom in nimajo na dan vpisa več nego 17 let. Učenci (nke), ki imajo na dan vpisa več nego 17, pa manj kot 19 let, se smej ovpisati samo z dovoljenjem banske uprave, ki si ga je treba preskrbeti med počitnicami. Učenci (nke), ki prihajajo iz V. ali VI. razreda srednje šole kot repetenti s slabimi ocenami in slabim vedenjem, se v nobenem slučaju ne morejo vpisati v trgovsko akademijo. — Učenci (nke), ki žele vstopiti v I. razred trgovske akademije, se morajo javiti osebno v spremstvu staršev v času od 20. do 28. avgusta med 8. in 12. in predložiti z 10 din kolkovano prijavo za vpis, spričevalo, rojstni list in davčno potrdilo. S srednjih in meščanskih šol se sprejemajo predvsem učenci (nke) z odličnim ali s prav dobrim uspehom in vzornim vedenjem. Dne 29. avgusta bo posebna komisija iz-
brala potrebno število učencev (nk), ki se sprejmejo v I. razred, njihova imena pa bo ravnateljstvo objavilo naslednjega dne na uradni deski. Taki učenci (nke) se potem lahko vpišejo definitivno v I. razred 1., 2. in 4. ‘septembra. Tedaj je treba izročiti dodatni kolek za prijavo din 40.— in plačati šolnino in vse drugo, kakor bo naznanjeno na uradni deski. — Odklonjenim učencem (enkam) se vrnejo dokumenti 30. avgusta radi eventualnega vpisa v drugo šolo. V I. razred m. Sprla se z bratom in spila lizol. Z rešilnim vozom so prepeljali v bolnišnico 16 letno Angelco s Pobrežja, ki se je hotela zastrupiti z lizolom, ker se je do hudega skregala z bratom.
m Miadenkina nenadna smrt. V Sp. Polskavi so se domači čudili, da sedi njihova 18-letna hčerka Ivanka Mlakarjeva tako negibna na stolu. Ker je imela vrat zavezan z ruto, so zaslutili nesrečo. Ko so pogledali, je bila mladenka mrtva. — Zdravnik je ugotovil, da jo je zadela srčna kap.
m V zadnjem trenutku se je rešila. V
Velikem Lipoglavu pri Konjicah je priče-
lo	goreti gospodarsko poslopje posestnika Pajmana. Na podstrešju gorečega poslopja je spala 9-letna domača hčerka Marija, ki se je zaradi silne vročine prebudila. Deklica je imela še toliko prisebnosti, da je skočila skozi okno in se na ta način rešila grozne smrti v plamenih.
m Umrli so v Mariboru in bližnji okolici: Muršec Rozalija, 89 let, Slovenska 40; Sancin Marija, 56 let, Gosposka 7; Makoter Rozalija ,82 let, Krekova 6; Prušak Doroteja, 79 let, Ob bregu 24; Breznik Henrik, tesar, 74 let, Loška 2; Herman Marija ,zasebnica, 82 let, Cankarjeva 26; Verhovšek Terezija, vdova po strojevodji, 74 let, Studenci; Babič Martin, dninar, 53 let, Studenci; Naas Štefanija, žena mehanika, 29 let, Pobrežje; ševeder Josip, mizar drž. žel., 65 let, Tezno. N. p. v m.!
m Poročili so se v Mariboru: Karel Lu-baj, kotlarski pomočnik in Sirec Cecilija; Franc Jebstl, prekajavalec in Amalija Gradišnik; Kovačič Jože ,natakar in Otilija Kunčič; Križan Janez, mizarski pomočnik, Levstikova 9 in Permozer Jožefa, šivilja, Studenci; Novak Franc, tovarniški delavec in Hren Alojzija, tovarniška delavka, Studenci; Očko Jožef, elektromon-ler, Metelkova 22 in Hadner-Grašič Jožefa, Zg. Radvanje; Brauner Ivan, pekovski pomočnik in Gutman Adela, tkalka, Studenci; Nežmah Anion, tovarniški delavec in Bauman Tereziji*, tovarniška delavka, Tezno; Jerent Alfred, pekovski pomočnik in Meršnik Kristina, tkalka, Studenci; Rodman Ladislav, tehnični uradnik, Tržaška 39 in Slana Zinka, zasebna nameščenka, Tržaška 23; Horvatičck Ivan, kaznilniški paznik in Roškar Marija, pre-dica, Dušanova 12; Voršnik Avgust, kmečki sin in Mozer Marija, kmečka hči, iz Marenberga; Gerželj Ivan, upravnik in Albreht Zdenka, zasebnica, Kneza Koclja 17; Fras Rupert, škropilni mojster in Vogrinec Antonija, lov. delavka, Einspielerjeva 26; Lorbek Jožef, inštalater in Jazbec Ana, kuharica, Praprotnikova 1; Slatič Janca, kovač in Vudler Julija, kuharica Aleksandrova 2; Polegeg Jožef, trgovski pomočnik in Plasonik Barbara, prikroje-valka, Aleksandrova 72; Mlakar Kiirel, tovarniški uradnik in Podbukovšek Aleksan-| dra, zasebnica, Erjavčeva 12; Gregorec Franc, nadsprevodnik v p, in Karmel Marija, zasebnica, Meljska 57.
AngSeški počitniški tečaj
Maribor, 11. julija. Včeraj so se tečajniki odpočivali od naporov nedeljskih izletov, od katerih najdaljši je bil oni na Pohorje. Skupina 20 udeležencev, med njimi mnogi Angleži, so v nedeljo obiska-
li	Pohorski dom, Mariborsko in Ruško kočo ter so se preko Ruš z vlakom vrnili v Maribor. Snoči se je vršil v obliki družabne igre tkzv. spelling bee diktiranje besed, katere je vsak udeleženec po diktatu pisal na tablo. Določena sta bila dva »tearna« in oni, ki je imel boljše »Angleže« je zmagal Včeraj so zmagali gospodje nad damami z dvema točkama večine. Vodil je Mr. Green. Ob koncu šobili razglašeni izleti. Jutri bodo šli tečajniki z avtobusi v Slov. gorice. Med drugim bodo obiskali Sv. Lenart, Sv. Trojico in Radgono.
English Summer Course
Maribor, July II th. Yesterday being a rainy day was spent rather quietly Practically ali the members went last Sunday on private excursions. The lon-gest trip was that to the Pohorje. A group of about 20 vdsited many huts such as the Pohorski dom, Mariborska and Ruška koča. They returned over Ruše »■home« to Maribor. Yesterday evening the members had a »spelling bee«, directed by Mr. Green. The gentlemen’ s party beat the ladies’ by two points. Finally 'fohr excursions have been announced. The next wiil take us throergh the Slovenske gorice and we shall visit Sv. Lenart, Sv. Trojica and Radgona.
* Kam v nedeljo 16. julija? S Putniko-vim avtokarom v Celovec (Vrbsko jezero) za le din 120.— Prijavite se takoj!
* Prekrasen izlet z luksuznim avtokarom od 23. do 25. julija? Trst - Benetke -Padova - Kobarid - Vrbsko jezero, popolna oskrba, kolektivni potni list le din 770.—. Prijave do 14. julija pri Put-nik-u Maribor - Celje - Ptuj.
Nočna lekarniška služba (od 8. do vključno 14. t. m.) Lekarna pri Orlu. Glavni trg, tel. 25-85; Lekarna pri sv. \ Roku, vogal Aleksandrove in Meljske c.) teL 23-32.
Kino
* Grajski kino. Do vključno petka Kneginja Tarakanov. Film iz časa carice vseh Rusov.
* Kino Esplanade. Vesela komedija polna humorja in smeha „Pravi in lažni princ“. Albert Schonhals, Lina Carsten.
* Union Kino. Do vključno četrtka »Paglavec« burka. Sloviti komik Lucien Baroux. Salve smeha!
Radio
Sreda 12. julija Ljubljana: 12. Koncert operne glasbe (plošče); 12, 45 Poročila; 13. Napovedi; 13.20 Šramel „Škrjančki“; 14. Napovedi;
18.30 Sinji šport v Sloveniji; 18.50 Zbor praških učiteljev, (plošče); 19. Napovedi,
goro čil a; 19.40 Narodnostna ura; 20. Lear: Dežela smehljaja (plošče); 20,10 Osvobojen j e Slovenske krajine (prof. Mavčec);
20.30 Violinski koncert (Vihc-r-Lipovr-ik); 21.15 Bežigrajski pevski zbor; 22. Napovedi,. poročila; 22.15 Vesele in žalostne.
—	Beograd: 12.10 Koncert RO; 16.45 Koncert pihalnega orkestra; 19.05 Večer narodnih pestmi; 20. Operne- arije; 20.30 Opera Domzetti „Don Pasquale . — Zagreb: 12!25 Nokturni. . Sofija:	Puccinijem
,,Tosca". — Bratislava: 19/10 Slovaške pesmi; 22.15 Madžarska glasba. — Praga: 23. Nočni koncert češke glasbe. _______________
Bonna poroilla
Devize. L j u b 1 j a.n a. Ur adni tečaji: London 20G.05~209.25, Pariz 116.35— 118.65, New York 4384.25-4444.25, Gurih 995-1005, Milan 231.85-234.95, Praga 150.50 -152. Amsterdam 2335.50-2373.50, Berlin 1771.12-1788.88, Bruselj 747.75-759.75. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40-259.60, Pariz 144.84—147.14, New York 5459.90-5519.90, Curih 1237.17-1747.40, Amsterdam 2906.39-2944.39, Bruselj 930.51 —942.51.
Efekti. __ Z a g r e b. Drž. papirji: vojna škoda 465 den. 4 odst. agrarne (it den., 4 odst. sev. agrarne 60 -61.50 (61.50), 6 odst. begi. 87 den., 6 odst. dalm. agrarne 84—85 (85), 7 odst invest. 100—101, 7 odst. Seligman 100.50 bl„ 7 odst. Blair 93.50— 94, 8 odst. Blair 99.50—101; delnice Trboveljska 170—173, Gulmann 38—45, Se-eorana Osijek 80—85, OsjeOka ljevaonic.a 150—160, Jadranska 320 den.
Ne pozabi naročnine!
Kultura
Jubilej profesorja Milana Šenoe
Dne 2. t. m. je preteklo 70 let, kar se ie rodil v Zagrebu sedaj znameniti hr-vatski univerzitetni profesor, geograf, rcinancier, dramatik in potopisec dr. Milan Šenoa. Gimnazijo je študiral v Zagrebu in istotam tudi filozofsko fakulteto, na kateri deluje sedaj sam že toliko let kot odličen vzgojitelj mladih južnoslovanskih znanstvenikov.
Dr. Milan Šenoa je že v rani mladosti veliko potoval in potopisi so bila njegova prva tiskana dela. Objavljal jih je v »Vijencu«. Kmalu nato je pričel pisati tudi povesti, ki mu jih je 1. 1912. zbrala in izdala Matica Hrvatska, dočirn je tik Pred vojno bil natisnjen njegov obširni zgodovinski roman »Iz žalostnih dni«. Zajet je iz zagrebške preteklosti za časa bana Derenčina in Katarine Frankopan-ske. Roman je bogato ilustriral njegov brat, slikar Branko Šenoa. Drugo njegovo večje literarno delo je še povest »Ex-soduc. Pa tudi kot dramatik je nastopil Senoa z uspehom kot avtor večinoma zgodovinskih del »Kakor vam drago«, »Kneginja Dora«, »Ban Pavel« in večjega števila enodejank, med katerimi so nekatere šle po vseh hrvatskih odrih in se še vedno igrajo. Mimo tega je pisal anekdote iz hrvatske zgodovine, eseje in
I.	1900 je organiziral Društvo hrvatskih književnikov, ki še vedno obstaja.
Kot znanstvenik zemljepisne stroke je napisal in izdal, pri Družbi sv Jeronima, najprej popularno prirejeni zemljepis Hrvatske, močno se je pa uveljavil s svojimi čisto znanstvenimi geografskimi in kartografskimi deli. Tu so najvidnejši uspehi njegovega neumornega delovanja velika geografija Jugoslavije, geografski atlas, ki ga uporabljamo tudi v slovenskih srednjih šolah, razprave »Reka Kolpa in njeno porečje«, »Pontsko-ja-dranska razvodnica in jadransko področje na Hrvatskem«, »Členovitost istrskih in dalmatinskih otokov«' in »Priseljevanje tujcev v Srem«. Vse te obširne razprave je izdala zagrebška Akademija. Toda s tem Šenoino znanstveno delo nikakor ni izčrpano. Napisal je še nešteto manjših zemljepisnih razprav in člankov v raznih revijah in listih doma in drugod. Včasih se ogiaša še vedno. Vrača se pa tudi k leposlovju in je še nedavno izdal zanimivo knjigo spominov pod naslovom »Moj oče«.
Njegovega visokega življenjskega jubileja se spominja te dni vsa Jugoslavija,
-r.
Tabela
za Izračunavanje davka v narodni obrambni foncf
je izšla v Mariborski tiskarni d. d. v Mariboru in stane ista direktno v tiskarni Din 7’— komad, pri dostavi po pošti Din 7’50. Tabele si nabavite lahko tudi pri davčnih upravah in v večjih knjigarnah.
Spori
Uspehi naših veslačev v Budimpešti
Na mednarodnih regatah v Budimpešti so naši veslači, Splitčani in Zagrebčani, odnesli nekaj prav lepih nagrad. V četvercu s krmarjem je zmagal splitski HVIv pred Ujpestom in Hungarijo-Pannonijo. V četvercu brez krmarja šo veljali Madžari za favorite. Budimpeštanska Parmoma je na startu imela cel čoln prednosti pred
zagrebškim Gusarjem. Naši veslači pa so kmalu prednost Madžarov znižali in po dramalski borbi z dvema dolžinama zmagali. Gusar si je s tem tudi osvojil pokal za prvenstvo Beograda. Tudi zagrebška dvojka brez krmarja je zmagala. V tekmi osmercev pa so zmagali Madžari pred Nemci in nami.
Rezultati iz atletskih prvenstev
k. Veliki hrvatski voditelj Stjepan Ra-
je napisal 1. 1903. v časopisu »Izveva S. Peterburgskago Slavjanskago blagortvoriteljnago obščestva« razpravo o bistorizmu in nacionalizmu pri neruskih olovanih, ki jo je v letošnji peti številki zagrebške revije »Izraz« objavil v hrvatskem prevodu S. Kranjčevič in pokazal, da je še vedno aktualna in zanimiva. Dr. V. Bakarič je prispeval poučen sestavek »Gospodarska uloga oboroževanja«, inž. C. Dorčič pa spis »Znanost spreminja življenje rastlin«. Poleg Josipa Cazija pesmi »Na gradišču« in V. Petriča prevoda Guy de Maupasantovega »Berača« je v reviji jfe več drobiža in nekaj zanimivih poli-karikatur Francoza Daumierja, ki fe živel v času od 1810. do 1879. Revijo |2daja Hrvatska naklada v Zagrebu, ure-Mje pa jo Josip Pavičie.
k. »Vrag na vasi« na Dunaju. Dunajska Ljudska opera je sprejela v repertoar za Prihodnje leto znani balet hrvatskega skladatelja F. Lhotke »Vrag na vasi«. Balet bo naštudiral koreograf Klingel-beck, opremo pa bo izdelal E. Knipert.
k. Kiepurov patriotizem. Slavni poljski operni pevec Jan Kiepura je priredil nedavno v Varšavi velik koncert, katerega cfeti dobiček je poklonil fondu za državah obrambo.
k. Chopinov rojstni gradič muzej. Tri b°sebna poljska društva obnavljajo gra-'Ic v Žalazowoj Woli, v katerem se je r°dil slavni skladatelj Chopin, in ga spreminjajo v muzej pokojnega genija. Dela bodo v kratkem dovršena.
k. R. M. Rilke v romunščini. Bukare-
štanski profesor Nicifor Crainic je izdal te dni v romunskem prevodu izbor pesmi slavnega pokojnega katoliškega nemškega pesnika Rainerja Marie Rilkeja. Kritika pravi, da se je prevod izvrstno posrečil.
k. Glasbena izobrazba na Švedskem. V
Ingesundu na Švedskem deluje že od !.• 1921. Glasbena ljudska univerza, katere namen je glasbeno izobraziti nadarjene mladeniče in mladenke iz najširših ljudskih plasti, da ponesejo potem glasbeno kulturo med narod. Na šoli poučujejo sami izbrani glasbeni učitelji, posebno .pozornost pa posvečajo kultiviranju švedske narodne glasbe. Ravnatelj šole je znani glasbenik Valdemar Dahlgten. šola je rodila doslej izvrstne uspehe. Tak zavod bi bil nedvomno potreben tudi pri nas.
k Smrt nemškega literarnega zgodovinarja. Pretekli mesec je unirl v WUrzbur-gu v 71. letu starosti znameniti nemški katoliški literarni zgodovinar dr. p. Expe-ditus Schmidt. Njegovo največje in najpomembnejše delo so komentarji Goethejevega »Fausta«, za katero je porabil ce-l:h 14 let.
k »Od Cezannea do Piccassoja« je naslov razstavi, ki so jo nedavno odprli v Luzernu v Švici in obsega dela sledečih mojstrov-slikarjev: Cezannea, Bonnarda, Mat!ssea, Modiglianija, Henri-Rousseauja, Vuillarda, Brasquea, Grisa, Legerja, De-raina, Dufyja, Roualta, Utrilla, Viamin-cka in Piccassoja.
s Pri ameriškem atletskem prvenstvu je
Jeffrey z 10.2 na 100 m izenačil svetovni rekord. Drugo mesto v tnetu diska je dosegel naš izseljenec Žagar (prvi Fox s 53,31), tretje mesto v metu kopja pa Vukmanič (prvi Brown 65.78 m). Prva poročila na žalost ne javljajo rezultatov obeh naših izseljencev.
s Pri nemških atletskih prvenstvih je Long skočil v daljino 7.11 m, Blask vrgel kladivo 57.17 m, Neckermann zmagal na 100 m z 10.3, Trippe vrgel kroglo 16.21 m, Gehlert skočil v višino 1.95 m. Na 400 m
zapreke je postavil Holling nov nemški in evropski rekord z 51.6. Nadaljnji rezultati: disk Lampert 19.35, 800 m' Har-burg 1.49.4, 5000 m Eberlein 14.27.2 (novi nemški rekord), 200 ni Scheuring 21.1; kopje Berg 69.48.
s Grki na svojem atletskem prvenstvu v odsotnosti Mantikasa niso pokazali bogvc-kaj dobrih rezultatov. Po dosedanjih njihovih rezultatih sodeč, bodo imeli z našo reprezentanco na Balkanskih igrah veliko opraviti.
)uniorsko državno prvenstvo v Mariboru!
Dne 15. in 16. julija bo juniorsko prvenstvo države v petoboju. Prireditelj tega tekmovanja je JAS, a izvedel ga bo SK „Železničar“ na stadionu ob Tržaški cesti. Tekmovanje za omladincc je v soboto, medtem ko bodo tekmovali juniorji razreda C v nedeljo dopoldne. Za to tekmovanje so se že prijavili atleti Celja, Ljubljane in Zagreba. Discipline za petoboj so sledeče 200 in 1500 m, met diska in kopja, težine 2 kg ozir. 800 gr za kopje (juniorji razreda C imajo disk težine 1.75 kg), skok v daljavo.
s Seja odbora kolesarske podzveze ho v sredo 12. jul. ob 20. v klubovi sobi hotela „Zamorec“. Zelo važen dnevni red.
Atletsko prvenstvo v Mariboru
V	dneh 28., 29. in 30. julija 1939 priredi medklubski odbor ljubljanskega atletskega podsaveza v Mariboru, prvenstvo po-edincev v atletiki za mesto Maribor. Tekmovanje se vrši na stadionu SK „2elezni-čar‘‘ ob Tržaški cesti. Prijave za to tekmovanje, ki je dostopno le verificiranim atletom iz Maribora, je poslati najpozneje do 21. julija na: Jenko Jože, stadion SK „2elezničar ' ob Tržaški cesti. Prijavnina din 3*—, od atleta. Prepozno prispele prijave in prijave brez priložene prijavnine se ne bodo upoštevale. Discipline: teki: 800, 5000, 100, 400, 200, 110 zapreke, 10 tisoč m ter štafeta 4 X 100 m. Skoki: višina, daljava, troskok, palica. Meti: kladivo, disk. kopje.
Sah
Šahovski turnir za prvenstvo Maribora
Sinočnje 5. kolo je prineslo vodstvo dr. Krulcu. Le-ta je izkoristil napako, ki jo je Ketiš naredil že v 6. potezi in partijo v nadaljevanju dobil. Knechtl in Lukcž sen. sta se zedinila v živahni angleški partiji na remis; Lukež svoje prednosti stolpa in tekača proti dvema tekačema ni mogel uveljaviti. Regoršek je kot črni v damskem gambitu izkoristil prednost kmeta in partijo proti Pesku dobil. Remizirala sta Mohorčič in Suinenjak, čeprav je imel slednji v končnici izglede za zmago. Tri partije pa so bile prekinjene: po francoski otvoritvi sta Babič in Eferl prispela v končnico stolpov, v kateri ima Babič kmeta več. Vidovič in Marvin sta igrala zamotani Falkenbergerjev gambit: kon-
ca še ni mogoče predvidevati. Francoska partija čertalič: Nosan pa bo najbrže končala remis. Partija Gerželj: Lukež jun. bo odigrana v sredo. Mišura je bil sinoči prost.
Odigrane so tudi tri prekinjene partije iz prvih kol. Lukež sen. in Pesek sta se brez igre zedinila na remis, Nosan je v končnici neenakih lovcev premagal Sume-njaka, Ketiš pa s prednostjo kvalitete Knechlta.
Stanje po 5. kolu je naslednje: dr. Krulc 4, Regoršek in Mohorčič 3 in pol, Gerželj 3 (1), Mišura in Lukež sen. 3, Lukež jun. in Babič 2 in pol (1), Ketiš 2 in pol, Nosan in Vidovič 1 in pol (1), Pesek 1 in pol, Certalič 1 (J), Knechtl 1, Eferl pol (2), Sumenjak pol (1) in Marvin 0 (1).
E* S. BRUCE:
64
pMŠcwnikova simnosl
»Kako je to mogoče?« je vprašal War ten. Ker je lahko sedel poleg Jille, bi bil najrajši poslušal Billa Beeka vso noč.
: *	C*a'°	drugače narediti. Bil je pač
dedič Mantagua Laverja. Naselil se je v Mailow-Datchettu, se oženil in se nekako umiril. Tedaj sta ga menda začela Pake in kapitan Piper izsiljevati. Našel jima Je delo v svoji okolici, da bi ju imel zmerom pred očmi.«
»To pa ni vse res, gospod,« tnu je šekel Piper v besedo in oči so se mu zaiskrile. »Izsiljeval nisem jaz, ampak Pake. Ali smem nekaj povedati, če mi dovolite?«
»Prav,« je dejal Beeke, ko je mimo krede pogledal Gibbonsa. »Bustace, zapišite izpoved!«
»Ne bojim se govoriti,« je dejal kapitan z rezkim glasom. »Zmerom sem se upiral Pageovemu načinu, zadovoljen sem bil s službo pri Mr. Carringtonu, ki sem jo dobil na priporočilo gospoda La-verja. Carringtonov sluga je umrl in bil sem srečen kakor kralj, ko sem lahko pri-se' na njegovo mesto.«
'Reči moram, gospod Beeke, da mi je
Piper vedno zvesto služil,« je dejal Carrington. »Ne morem verjeti, da bi bil zapleten v to strašno zgodbo...«
»Bil sem,« je žalostno priznal kapitan Piper. »Včasih je človek prisiljen, da stori kaj proti svoji volji. Leta 1923. sem poveljeval majhnemu parniku za premog, »Merkur« se je imenoval. Vozil sem po obalah Južne Amerike. Neko noč je pribežal na mojo ladjo v Valparaisu zasopel mlad Anglež in me prosil, naj ga vzamem s seboj. Tega ne bi bil smel storiti. Sicer sem imel dovoljenje za enega potnika, a ta potnik je bil Thomas Page, ki se je bil že prej vgnezdil na ladji. Služil je pri neki rudarski družbi, pa so ga poslali stran, ker je preveč pil. Mladi mož, ki mu je bilo Philip Reval ime, mi je ponudil pest dolarjev. Potem sem zagledal na nabrežju kopico policistov... Mladi mož je bil Anglež kakor jaz, in vedel sem, kaj pomenijo čilske ječe. Skril sem ga. Potem sem to še grenko objokoval, ker je prišla policija na krov in so mi povedali, da iščejo nekega mladega Angleža, voditelja tolpe razbojnikov, ki je napadla neko banko in ubila blagajni-
ka. Nisem ga mogel izdati, ker bi potem tudi meni slaba predla. Policisti so me poznali in mi na besedo verjeli, da zločinca ni na ladji. Smel sem brez ovire odpluti... Revalovega denarja nisem maral, ker je bil krvav. Vzel ga je Page. Oba sem pognal z ladje, ko sem priplul v Kalifornijo... Potem sem vse pozabil. Toda štiri leta pozneje, leta 1927., sem dobil Pagea v neki mornarski beznici.«
Starec je zasopel.
Pozneje sem vse obžaloval, toda tisti trenutek nisem mogel drugega storili. Bil sem v strašnih škripcih.
2e nekaj mesec nisem imel dela. Page me je povabil na kozarec in je začel govoriti. Pokazal mi je v nekem okviru fotografijo sira Philipa Laverja, ki je prav tedaj podedoval veliko premoženje in plemiški naslov. Izprva nisem vedel, kaj naj to pomeni. Potem me jc Page spomnil Revala... narobe Laverja.«
»Lahko vam povem, kaj se jc potem zgodilo,« mu je segel Beeke v besedo. »Oba sta šla k Laverju. Rekla sta mu, da ga bosta razkrinkala, če vama ne da denarja. Verjamem, da je bil Page tisti, ki jc vse skuhal. Vi ste bili brez dela, Pi-' per, in sprejeli ste njegovo vodstvo, čeprav proti svoji volji, toda sprejeli ste ga, in kadar zdrkne človek s prave poti, se težko spet vrne nanjo. To je trajalo menda leto dni in Laver se je počasi'
vsega naveličal. Priskrbel vama je delo, ker je mislil, da bosta potem mirovala. Seveda ni prav rad sprejel Pagea za oskrbnika, toda moral se je ukloniti.«
»Vse to me nič ne zanima,« je pripomnil Carrington. »Zelo sem presenečen, ker sem slišal, da Piper ni tako pošten, kakor sem mislil, toda...«
»Kmalu vas bo to bolj zanimalo kakor vse drugo,« je vzkliknil Beeke. »Laver je bil vaš bančnik, zaupali ste mu, kajne?«
»Seveda. Njegov stric je bil moj najboljši prijatelj in zaupanje, ki sem ga izkazoval njemu, sem prenesel po njegovi smrti na njegovega naslednika.«
»Niste vedeli, da je bila njegova banka pred polomom. Pred tremi leti, kajne?« je spet povzel Beeke. »Malo ljudi je to vedelo. Jaz sem bil o vsem tem obveščen. Leta 1932. bf bila morala banka Laver malone zapreti vrata. Pfav ta-krat je bil umorjen lord Drexley. Ali vam to ničesar ne pove, gospod Carrington?«
»Ne,« je odvrnil puščavnik in odkimal.
»Ali ste kdaj čuli o lordu Drexleyu?«
»Nikoli.«
»Niste vedeli, da so ga umorili?«
»Kako naj bi bil to vedel? Že dvajset let nisem imel časnika v rokah. Vsem, ki so prišli v mojo bližino, sem prepovedal govoriti o tem. kar sc dogaja po svetu.«
(Dalje sledi.)
Razgledi po obdravski prestolnici
Na«r?f.el( povojnega Maribora — Kaj je resnice na „privandrancih" — Drava ■ Maistrov Rubikon — Pozabljena kaidrmina in mariborski „Herkulanum" — Zamude brzih vlakov
Ob I. pokrajinskem zletu Jugoslovan' skega Sokolstva 1. 1919. me je prvič za neslo v Maribor. Spominjam se tistih zmagoslavnih dni, kakor da bi to bilo včeraj. Maribor je tonil v zastavah, povsod je bilo navdušenja na pretek. Korakali smo čez glavni most. Maistrov Rubikon, Dravo. Na telovadišču na Teznem so se objemali bratje od Save, Kolpe, Drave, Soče in Mure, vsem je bilo toplo pri srcu ob zavesti, da je naš junaški pesnik Vojanov vpletel lep biser, obdravsko prestolnico v okvir Jugoslavije.
Dvajset let pozneje me je letos spet zaneslo v Maribor. Moram reči, ko sem se prvikrat spenjal na mariborski razglednik, našo slovensko Kalvarijo nad krasnimi vilami, lepimi sadovnjaki in sončnimi vinogradi, sem brl drugikrat ga-n'ifn. Kaj bi tajil, sinu živosrebrne kotline mi je bilo radostno, obenem pa žalostno srce. Radoval sem se razgleda na spodaj razgrnjeno ravan, v kateri se je bleščalo morje streh, oko mi je na prvi pogled razsodilo velik napredek Maribora od 1. 1919. dalje. Obenem je silila rosa na oči, v mislih na kraje, vgnezdene ob rekah
s severa tik in še dolgo pred vojsko. Podoben nos bi si lahko nabral v Ptuju, Ce lju in Še marsikje, kjer so gnezdili na toplem gospodarji naših goric in viničarjev. Dodal bi mu še nauk iz politične geografije, ki je določeni narodi tako ljubijo, da ena še ni sto, kakor sto ne more biti ena. Torej, če so gnezdile ptice selivke od drugod na nesamorodnih otočkih slovenskega morja, jhn nove sape ob jugoslovanskem rojstvu seveda niso mogle ugajati in nevajene takšne burie so odletele v rodna zavetišča...
*
Tipična življenjska žrla Maribora je Drava. Tekila je po dolini, ko ni bilo še nikjer življenja. Nanesla je posebno na levo obal položne terase, nanje se je prilepil prvi zarodek mesta. Prav spodaj, pod mogočnim mostom, tam na levo in desno, je bil drobcen začetek brodarskega, usnjarskega, pa mlinarskega in barvarskega Maribora. Stoletja so bežala, mesto je ušlo gori na terase, se prislonilo pod Kalvarijo, Piramido, Meljski grič in — Pohorje. Ostal je pa še spomin na brodarjenje, pobreški brod še vedno slu-istih planin, ponosnih AlpTkjer je pohiTe-jS s™*™™™™- P° židovskih pre-'a Drava v življenje in Ider	I	]e	1931	■	ostal°	v	naŠ6Tn	mcstu	le
življenje in kjer molče rojaki v Matjaževem snu, zapredeni v pajčolan Pepelke...	*
Da, Maribor! Ako bi ne bilo Jugoslavije, ali bi tudi potem nudila Kalvarija takšno razvojno sliko ob pogledu na nove strehe tovarn, palač, vil m ljubkih hišic našega človeka? AH si zakrknjeni jo-dlar na tihem sploh more predstavljati, kakšen bi bil Maribor po 20-Ietnem spanju v stari monarhiji? Tu pa tam kaka hišica, nekaj vinskih kleti več, pa kvečjemu še kje kak nov spomenik raznih nadvojvod in generalov, ki zdaj rinejo z bakrenim nosom v pesek za Baševo rezidenco, mariborskim gradom...
*
V Maribor je prišlo po vojni novo življenje. Tisti, ki so ga z ukinitvijo vel. županstva precej zatrli, bi mu morali dati novega soka. Povečal se je mestu pome-rij, krepko je naraslo prebivalstvo na periferiji. Slovenski živelj je absolutno prevladal. Zakrknjeni »Bosdeni« pravijo, da je slovenski živelj »privandran« z vseh strani. Takšnemu prijatelju »kajzer-portov« bi predlagal, naj se potrudi na magistrat, pogledat kako je bilo z rojstno in domovinsko pravioo »privandrancev«
še 66 vernikov, pa 674 luteranov.
e
Maribor je lepo, skoroda letoviščarsko mesto. Skoroda pravim, ker mu jemljejo sloves ob vsakem vetru oblaki prahu. Pobirali so v njegovem zavetju velikanske dohodke od carin, pozabili pa so na preslavno mestno kaldrmo... Zdaj lezejo granitne kocke s Pohorja le počasi v razkopane ulice, gorski ognjeniki v Dravski dolini so že davno ugasnili, stari »naš Herkulanum« pa razkopavajo dan za dnem med hišami... Ampak, če bi sodili prijazno vnanje lice po nekaterih mariborskih patricijskih hišah, ki so na predvečer in na dan narodnih manifestacij tako slavno pogreznjene vase in zaprte, bi mislil, da se bliža mestu sovražen bombni napad. Statistiku ni težko uganiti, kje vse gnezdijo po Mariboru ljudje, ki gredo vsak večer spat s sanjami o »življenjskem prostoru«, raztegnjenem iz mesta daleč ven do zadnje raztrgane bajte m zgaranih žuljev našega pridnega kmeta in viničarja...
e
Maribor »diha« zdaj v tri smeri. Med prikupnimi vilami in na sončnih pobočjih
mežika v zlate pramene sonca prvo sadje in drobni grozdiči. Modra galica preganja v srebrnomodrem odtenku trtno bolezen, spodaj na ravni ploskvi Dravskega polja pa rumene velike plahte pšeničnega klasja. Po Dravi, tej mogočni premici našega gospodarstva plovejo splavi. Na Pohorju rasto gozdovi, daleč na jugu se kuje dobiček iz njegovega lesa. Zuljave roke »bolcarjev« spravljajo les na žage, odtod pa na splave. Pod glavnim mostom je velika postaja naših splavarjev. In ko na večer pordevajo vinorodne Slovenske gorice ter vstajajo za pogreznjenim soncem lepi obrisi pohorskih vrhov in Kobanskega na zardelem nebu, ko odmeva čez dravski breg pesem bTona Zdrave Marije iz frančiškanske »cerkve in Slomškove stolnice, se ukrade misel na počivajoče splavarje ter pohiti v duhu z njimi, ki bodo še pred prvo zarjo zastavili krmilo in odpluli soncu naproti...
Maribor je lahko ponosen na svoja dva kolodvora. Na vsakega na poseben način! Avtobusni kolodvor na Glavnem trgu je
novost, ki jo nimajo druga mesta Jugoslavije. Tu je srce vsega dotoka in iztoka Maribora čez dravsko prečnico, glavni most.
Na železniškem kolodvoru je tudi velik promet. Saj je Maribor mesto, počaščeno z dvojno obmejno kontrolo. — Ljubljani ni očitati, da bi bila zaradi odpreme mednarodnih vlakov na slabem glasu, Maribor je po nedolžnem padel v nevoljo potnikov. Kajti, ni on kriv, če se pogosto, posebno pa pred nedeljami in prazniki, ponavljajo zamude lukamatije, ki prisopiha s severa. Štirideset do petdeset minut, pa še čez, to ni nič, potniki na Zidani most in Ljubljano so lahko srečni, če za drago plačane sedeže v brzih vlakih, ki odhajajo po kosilu iz Maribora, prisopihajo v Ljubljano le nekaj minut pred osebnim vlakom. Tako je to nedeljo dosegel mednarodni brzi vlak iz Maribora Ljubljano šele ob 18.05! V šolski geografiji so nam včasi ubijali v glavo pedantno temeljitost in točnost pred: vojnih »vzornikov«, no zdaj je v tej stvari malo drugače. Škoda, da se ne vozijo naši vistosmerjenci vsak dan z mednarodnimi brzimi vlaki na jug, morda bi jih zaradi hemoroidov po dolgem sedenju in čakanju le popustila tista črnogledost vsega, kar je našega in restavracije bi prodale ob večjih zamudah Se več opi-tanih pišk...	-ine.
MALI OGLASI
CE« MALIH OOLASOMi V tullk actMlt etaoe nat« teecde 10 mt: ulaulb prlHolble« n ta oglate ie dl o 6.—. Dreibe orekllcl doptsoviaia lo tenltovtaliU oglul dl« U— m besedi. Naioanlil zoe*ek n ta oglate le dla 10.— Debelo tiskeee betede te riiaaelo droloo Oglasni devet ga enkratno oblavo tnale dla 2.—. Znaeek ta anla oglate H oleCale takol eri aareftlla orlroma ca ie vooslatl * oltrna tkuoal t naročilom ali oe eo oottal oololnlc! n« Čekovni raCao (L 11.404 Za vt* olsmene odgovore glade milili oglato« te nora erllefltl tnamka ta * dla
Razno
KOPALNE OBLEKE
nogavice, Derilo. blago za žen ske obeke m perilo dobi e v novi trgovini in pletilnlci »Mara«, Maribor. Koroška c, 26 (ooJee tržnice).	6317—1
Bolezen se odraža tudi na nohtih
Mnogo je ljudi, ki imajo na nohtih brazgotine. Zdravniki so ugotovili, da je tak človek prebolel bolezen, ki je več ali manj kvarno vplivala na organizem. Med takšne bolezenske pojave spadajo škrla-tmka, tifus, pljučnica. Med boleznijo ne dobi namreč matična substanca nohtov dovolj hrane, na nohtih nastanejo tanjša mesta, ki se z rastjo nohta pomikajo od korena proti vrhu. Izkušen zdravnik lahko po teh razdaljah lis ugotovi, kdaj približno je bil človek bolan.
Pri malaričnih bolnikih so opaziti, da nohti za nekaj časa izgube svojo naravno barvo, postanejo bledo-sivi. Ko nastopi vročica, se normalna rožna barva spet vrne.
Komur se nohti radi lomijo, ie to znak motenj v izmenjavi snovi. Telesu primanjkuje nekaterih vitaminov in soli ali je pa preveč beljakovine. Temu je včasih lahko pomagati že s spremembo diete.
Zdravniki so tudi ugotovili, da neokusno lakiranje nohtov s krvavo rdečo barvo škoduje. Ne saimo iz higienskih razlogov, temveč zaradi pretiranosti same je težko razumeti okus onih dam, ki hodijo okrog s krvavimi, pravemu rablju podobnimi prsti in se jim pri tem želodec niti malo ne obme. Vse kar je prav, skrbi za snažen, očiščen noht, lakiraj ga vsaj v naravni barvi in ne potvarjaj narave, ki je sama poskrbela za sozvočje barvnih okusov na človeškem telesu.
PASTORJEVA SMOLA.
Anglikanski pastor Anderson Jardine, ki je poročil vojvodo Windsorskega in gospo Simpsonovo, se je preselil v Zedinjene države. Tu je doživel razna ponižanja. Hotel je predavati o ljubezenskem romanu vojvode Windsorskega, toda nihče ga ni prišel pokušat. Mož je obubožal, nekaj (Jni je moral z ženo prenočiti v starem avtomobilu. Bogat mladenič, ki bi se rad poročil z dekletom, v katero je bil strastno zaljubljen, je prosil pastorja, naj ga poroči. Obljubil mu je sto dolarjev, toda samo pod pogojem, da ju poroči v drsalni dvorani. Ker pa pastor ni imel še nikoli na nogah drsalk, je ponudbo odklonil.
NOSOROGOV ROG — ZDRAVILO
V Burmi so pripeljali v evropsko bolnišnico težko bolnega kneza, ki mu zdravniki niso mogli pomagati. Bolezen se je vidno slabšala. Poklicali so nekega domačina, ta je prinesel nosorogov rog, ga zmlel in prah ponudil bolniku, čim je knez popil ta prah, se mu je stanje naglo boljšalo na največje začudenje evropskih zdravnikov.
Sloviti angleški kancclar Tomaž Moor je padel v nemilost. Vrgli so ca v ječo m ko je nekega jutra prišel brivec, da ga obrije, je Moor dejal:
— Ker sc kralj in jaz prepirava zaradi moje glave ,ne bom plačal britja, dokler ne zvem, komu bo moja glava pripadla.
GARAŽO
za osebni avto v bližini Kralja Petra trga iščem v najem. Ponudbe pod »Garaža« na upravo.	6322—1
DOBRO IDOČA GOSTILNA
na celo prometnem kraju se da takoj v naiem. Kavcije zmožnim- Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Prometna«.
6330r-l
  Postil
HIŠA
s štiri stanovanji se Proda za 35.000 din. Vprašati Stražun-ska 8, Pobrežje. 6324—2
HIŠICA
se radi selitve odda. Koseskega 47.	6326—2
NOVA HIŠA
se proda zelo usodno na obro ke. 16.000 in 17.000 din. Devica Marila Brezle 86 pri Mariboru.	6	328—2
Kupim
damski jdeiki ^ioStL
plašči iz balonske svile, otroške pelerine zopet v veliki izbiri pri
m.,KontrnkeSll Greta", Maribor
Sobo odda
MAJHNA SOBICA
se takoa odda eni osebi. Koroška 67.	6335—7
OPREMLJENA SOBA
s posebnim vhodom se odda. Gregorčičeva 8-II.	6337—7
Separirana, mebHrana SOBA
s J—2 postelji, eventuelno s hrano ali možnost kuhanja se odda Koroška 48-1.	6338—7
Siutoo dom
ZASTOPNIKI
za mesto Maribor in okolico se sprejmejo. Kavciia din 100. Lep zaslužek brez truda. Ose* be obeh spolov nai stavijo svoje ponudbe na upravo lista pod »Lahek zaslužek«.
6325—9
IŠČEM VAJENCA
za špecerijo z malo maturo. Naslov v upravi. 6314—9
Nabavljalna zadruga državnih
uluibencev v Ptuju sprejme
KN.nOOVODKIN.IO (knjigovodjo). Pogoj: Perfekt no znanje trgovskega knjigovodstva. Prošnje s spričevali in označbo zahtevane plače je vložite do 20. julija t. 1.
6309—9
UČENKA
za rostinsko obrt se sprejme tako} proti celi oskrbi. Lastnica obrti M\ od starišev do 5000 din. posojila za povečanje obrti proti 8 do 10%. Posojilo se vrne tekom enega leta najkasneje. Ponudbe na upravo »Večernika«. Celie.
6331-9
Zgubljeno
zlata ZAPESTNICA
se je izgubila od Kina Pobrežje do Aleksandrova c. 16. Najditelj, ki je bH spoznan, naj odda uro na ime Zupan-Aleksandrova c. 6. 6321—11
KUPIM RADIO APARAT Ponudbe z opisom in ceno na upravo Hsta pod »Radio«.
6334—3
 Prodam
ŽAGO VINO
Vam poceni dostavi Grašič, žaga. Jelovec 16, noita Maribor.	6327—4
BREG
JO sedežev, za lovce, požarno brambo, večjo družbo, re-noviran, proda »Turist«, Maribor. Betnavska 39. 6329-4
Stanovanje
ENO IN DVOSOBNO STANOVANJE
se odda. Pobrežie. Aleksandrova c. 16.	6320—5
SDVOŠOBNO TANOVANJE
s pritiklinami oddam. Gfitzl, Aleksandrova 43.	6336—5
Stanovanje Ule
LOKAL s stanovanjem aH bree. v sredini mesta iščem. Ponudbe na upravo pod »Točen plač-nik«. __________________6323-6
Uo&uette iikkosU ttuoe v vseU tetuoU din 78"—
pri .KONFEKCIJI GRETA«, MARIBOR
Najboljše
fcosouno
apno
Plpnenice Rnt. Blrolla, Kresnice pisarna: Rnt. Birolla, Ljubljana, □ almatlnoua ulica 10
Izd la in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku - Rokopisi se no rračajo. — Uredništvo in uprava; Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 23-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.