Po*TnTrta jpTa Sirti v gdtovTnT Cersa 1 Din r * - Leto L (Vlil.), štev. 122 Maribor, sreda, 28. septembra 1927 »JUTR izhaja razun nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. uri Raimi pri poitnam č«k. zar. » Ljubija«! it tl >00 ✓ etj« BMsedno, prajaman v apravi ati pe poM K3 Dm, dostavljen im dom pa 19 Dia Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Ursdništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova c««ta it. 13 Ogtaai po tarif« Ofiaa« »p ra ja ■»« tudi ogtaaal oddaiak .Jutra- v Ljubljani, Prabamoaa abat ft. 4 Velika reforme v naši državni upravi Finančni minister o zmanjšanju števila ministrstev in važnih upravnih reformah BEOGRAD, 28. sept. Finančni minister dr. Markovič je sprejel davi novinarje in jim sporočil o principih novega proračuna, ki bi temeljil na varčevanju. Bremena bodo znižana za eno milijardo, enako tudi izdatki. Vlada namerava znižati razne času neprimerne pristojbine, na drugi strani pa bo tudi morala preprečiti premočno obdavčenje potom avtonomnih korporacij. V načrtu je več upravno-tehnič- nih reform, da bo vendar enkrat apa rat cenejši. Sorodna ministrstva bodo čimprej združena. Vlada bo dalje črtala vse investicije iz rednega proračuna in jih krila z zunanjimi posojili. Državni obrati, ki se do sedaj niso rentirali, bodo komercijalizirani. Končno je izjavil minister, da pridejo vse reforme, ker je skupščina preveč neokretna, kot dodatek v finančni zakon naredbenim potom. i Katastrofalne ooplave v Alpah Vasi pod vodo — Mnogo mrtvih — Velikanska škoda in dolgotrajne prometne ovire Tirolsko, Predarlsko, dele Švice že od nedelje ogrožajo velike poplave. V Ziller-dolini je promet za par tednov onemogočen, ker je voda izpodkopala progo ter razdejala nasipe. V Zellu se je smrtno ponesrečilo več delavcev. Začetek doline tvori veliko jezero, iz katerega štrle samo vrho vi visokih dreves. V Innsbrucku je znatno poškodovana elektrarna. V Stubai-dolini je razdejana cesta in tudi južno od Innsbrucka je na brennerski cesti v razdalji dobrih 20 km vozni promet onemogočen. Strašna jc bila nesreča pri postaji Grasstein. Pod pomožnim vlakom, ki je bil poslan, da čisti od plazu zasuto progo, se je podrl od silnih valov razmajcn most in vlak z inžiner-jem ter 40 delavci je strmoglavil v reko Fisack. Trideset ljudi je našlo smrt pri tej nesreči. Progo med Innsbruckom in Bozenom bodo morali Popravljati tri do štiri tedne. Pod vodo je bil tudi del mesta Brixen in velik most se je porušil. V Passeierski dolini se ceni škoda na miljon lir in celo Meran jc bil ogrožen. Ženevska okolica je bila na več kilometrov poplavljena in reka Arve je tako narasla, da so morali ob njenem izlivu v Rhone razstreliti most, da preprečijo veliko nevarnost zasta-janja vode in poplave. _ Smrtne žrtve tc katastrofe so večinoma železničarji. Na mnogih krajih so silni valovi odnesli čuvajske hišice ter utopili nesrečne prebivalce. Smrt v valovih sta našla tudi dva postajna načelnika. Med mrtvimi pri Grasstcinu jc tudi vodja rešilne ekspedicije, neki inženir iz Franzensfcstc. Progo Feldkirch-Vaduz bodo morali Popravljati približno teden dni, progo Vaduz-Buchs pa tri mesce. INNSBRUCK, 28. sept. Katastrofalna povodenj, ki je zadela Švico, Tirolsko in Severno Italijo, je ena naj-vcciih v zadnjih desetletij. Najhujše lo bil naliv v ozemlju Brehnerja, kier Oo lilo kakor iz škorn. 01) r(,ki ,n„ jo več mest in vasi pod vodo. ŽGe/jiški Promet so morali vsled izpodjedenih nasipov mestoma ustaviti. — Vojaštvo Jo noč in dan na delu, da z novimi na-s*Pi zadrži vodne mase, kar pa sc mu de more prav posrečiti. Električna cen . trala v Innsbrucku je že pod vodo. Tudi električna cestna železnica je preteklo noč ustavila promet. V veliki nevarnosti je tudi vodovod, tako, da je mesto ogroženo, da ostane brez luči in vode, ako bo voda še naraščala. TRST, 28. sept. Iz Milana se poroča: Reka Pad je prestopila bregove in poplavila velike dele province. Dolina Valdomine jc izpremenjena v jezero, ki zalaga reko Adižo z vedno večjimi vodnimi masami. Enak je položaj v dolini Castiglione. V Milanu in okolici je divjal silen orkan, ki je porušil brzojavne drogove, ruval drevesa ter porušil številne hiše. — Vihar je odnesel celo streho znamenite katedrale in jo odnesel daleč izven mesta. Prebivalstva se je polastila strašna panika. Število smrtnih žrtev še ni mogoče ugotoviti. Enaka žalostna poročila prihajajo iz mest v Gornji Ita liji. Skoda gre na milijarde. Komercializacija naših železnic DUNAJ, 28. septembra. Poročevalec »Wiener Allgemeine Zeitung« je imel razgovor j, zastopnikom ameriške finančne skupine Hauer Kell^.ki se mudi seda.! na Dunaju in hoče prevzeti v zakup češkoslovaško državne železnice. Pogajanja s praško vlado so že v teku. — Hauer-Kelly je izlavil, da bi njegova skupina rada prevzela v zakup ne samo češkoslovaške, temveč tudi jugoslovanske in rumunske železnice. Češkoslovaška. vlada je predlog Amerikancev v principu že spreiela, jugoslovanska in romunska pa še nista odgovorili na ponudbo. Zdravilo proti koleri v aeroplann. V 1 eheran jc odletelo ^z Berlina že drugo Junkersovo letalo s 1500 kg zdravil proti koleri v Južno-zapadni Perziji. Pi vo letalo z zdravili je preletelo progo v 33 urah. Ponašanje zdravil z letali le silno važno v akciji proti strašni epidemiji. Z letali se iz Teherana zdravila prevažajo tudi v posamezne, od kolere ogroženo province. Prispevajte za spomenik Kralju Petru v Mariboru Smrtna obsodba pred mariborsko poroto Morilec lastne žene, Ladislav Tot, obsojen v smrl na veSa-lih — Poneverba uradnega denarja — Uboj radi mejaitva Razprava proti Ladislavu Totu, ki je umoril in razmesaril svojo ženo Rozalijo, je končala sinoči ob 17.30 z usodopolnim izidom za obtoženca. Ker se je pri lanski razpravi uveljavljalo, da Tot ni odgovoren za svoje dejanje, češ da je padel nekoč z drevesa in čutil od tistega časa bolečine v glavi, so ga tekom vsega leta preiskovali razni zdravniki-psihi-jatri in delali poskuse, kako vpliva nanj alkohol itd. Mnenja zdravnikov pa se niso strinjala. Eni so rekli, da je Tot popolnoma odgovoren, drugi da sploh ni odgovoren, tretji pa da je sicer normalen, a umor je izvršil v afektu. Sodišče je poklicalo na pomoč še ljubljansko vseučiliško mišljenje in dekan medicinske fakultete, psihi-jater dr. Šerko je izrekel, da je Tot sicer preudaren, da pa je umoril svojo ženo v afektu. Sodni dvor je stavil na podlagi obtožnice in zagovora obtoženca porotnikom štiri vprašanja: 1. glede umora; 2. glede lahke telesne poškodbe; 3. glede uboja in 4. eventuelno vprašanje, je-li obtoženec izvršil dejanje v prenehovalni norosti. Ljudski sodniki so potrdili prvo vprašanje z 10 glasovi, drugo z devetimi, četrto pa zanikali soglasno. Poslušalci razprave so pričakovali tak rezultat in se mu niso čudili. Ko je odšel porotni senat k posvetovanju, je avditorij napeto pričakoval njegovega sklepa. Četudi je bilo pričakovati, da bo sledila pravoreku porotnikov smrtna kazen, so vendar mislili ljudje, da bo sodišče še našlo kako rešilno bilko v svrho milejše kazni. Grobna tišina je zavladala v dvora ni, ko se je vrnil sodni dvor. Pogledi senatorjev so bili resni, nič dobrega obetajoči. Vse stoji mirno in čaka predsednikovih besed. Ta pa si, kakor bi se pripravljal na nekaj težkega in izrednega, zapenja svoj talar in šele čez nekaj sekund prične s Čitanjem sodbe: Ladislav Tot se obsoja na smrt na vešalih . . . Zašumelo je v dvorani pritajenih vzdihov, vendar ni bilo čuti kake besede proti obsodbi. Nasprotno, nekdo se je celo oglasil »Bravo! . . .« Počasi se je ižpraznifla dvorana poslušalcev, ki jim je lebdelo pred očmi nečloveško dejanje Ladislava T ota in najstrožja kazen, ki mu jo je naložila Pravica. * Poneverba na mariborskem magistratu Danes se je zagovarjal kot prvi pred mariborsko poroto 34lctni magi-stratni nastavljenec Drago Biščak iz Jelšan pri Volovski, ki je prišel po prevratu v našo državo in dobil službo pri železnici. Ker je bil osumljen, da je poneveril pri potniški blagajni na postaji Savski Marof vozne listke, jc bil odpuščen iz službe. Kasneje je bil ^sprejet v mariborsko magistratno službo in jc bil dodeljen mestnemu knjigovodstvu, kjr je dostavljal razne plačilne naloge in opomine za mestne davščine. Pooblastili so ga tudi za sprejemanje denarja od strank. Med tem se je na občini zvedelo, zakaj je bil Biščak odpuščen pri železnici. Na njegove prošnje pa so ga še kljub temu obdržali v službi v nadi, da jo bo vestno opravljal. To zaupanje pa je Biščak varal. Že meseca februarja 1927 je začel poneverjati denar, ki ga je sprejel od raznih strank za mestno, občino. Od marca in do konca junija je poneveril skupno 10.117 Din 27 par. Svoje poneverbe je kril na ta način, da je v, plačilnih izkazih napisal, da so davščino plačale naravnost pri mestni blagajni, v resnici pa je obdržal denar sam. Biščak sicer priznava, da je poneveril gornjo vsoto, trdi pa, da je okrog 5.000 Din. inkasiranega denarja izgubil. Večkrat se je namreč tako napil, da je kar na klopi obležal M je baje pri tej priliki izgubil denar. Porotniki so odgovorili na edino glavno vprašanje, je-li Biščak kriv uradne poneverbe, soglasno potrdil-no, nakar je senat obsodil obtoženca, upoštevajoč več olajšalnih okolnosti, na eno leto težke ječe, v katero se mu všteje 3mesečni preiskovalni zapor. S kramcom do slavi V Loperšicah pri Ptuju sta se prepirala posestnik Jožef Horvat irt posestniški sin Ivan Zadravec radi pravice vožnje čez neki travnik, ki ga je imel Jože Horvat v najemu od ormoške graščine. Čez ta travnik je hotel voziti tudi Ivah Zadravec, čeprav mu je občinska komisija odredila, da nima pravice. To je tedaj Zadravca tako razkačilo, da je zagrozil napham priči Francu Babiču, da bo posestnika Horvata ubil, če ga kedaj dobi kje zunaj. Dne 21. aprila je vozil rajnki Horvat gnoj na svojo njivo. Pri tem je vidci, da je Zadravec zopet Vožil črez njegov travnik in ga je radi tega klical na odgovor. Zadravec je skočil z voza in mu je privrela jeza do vrhunca. Pagrabil je kramp in z njim treščil Horvata preko glave. Horvat se jc takoj zgrudil nezavesten na tla. Odpeljali so ga v ormoško bolnico z razklano lobanjo in je Horvat dne 13. maja umrl v bolnici vsled gnojnega vnetja možganov.. Zadravec svoje dejanje sicer priznava, izgovarja pa se s silobranom, češ da je njega Horvat prvi napadel s krampom. Dvakrat je baje odbij udarce Horvata, tretjič pa ga je udaril po glavi in že se je Horvat zgrudil. Sodni dvor ie pred^Žil porotnikom trije vprašan.!: prvo glavno glede uboja drugo eventuelno glede prckorača-nega silobrana in tretje glavno glede prepovedane posesti samokresa Potrjeno ie bilo prvo vprašanje z devetimi glasovi, tretjo pa soglasno. Radi tega pra-voreka porotnikov ie bil Zadravec obsojen na Štiri leta težke ječe, dopolnjeno z enim postom vsakih 14 dni, enim trdim ležiščem in eno temnico na dan n-boja vsakega leta ter na plačilo odškodnino vdovi Horvatovi, Naše neodrešene pokrajine f Dve zasebni jugoslovenfiki šoli vTf- (ta dovoljuje italijanska vlada. Milan-Bki »Secolo« se le bavii g srbsko in slovensko zasebno šolo v Trsta. O zadnji (pravi, da io obiskuje več nego tisoč o-trok italijanskih državljanov. Ta šola pripravlja slovensko mladino, da gie potem na srednje in visoke šolo v Ljubljano in Zagreb, kier so ji koncentrirano injicira strup italofobstva in kjer se jo porablja za cestno demonstracile proti italijanskim konzulatom. Potem prihajajo polni sovraštva do Italije nazaj kot duhovniki, inženjerji, zdravniki, knjigovodje, uradniki z nalogo, da hujskajo drugorodce. •. Velika ie zmpdenost •v fašističnih glavah. Navedeno pa potrebuje list, da končno zahteva, da sme eksistirati v Trstu samo šola za jngoslo-venske podanike. Slovenska zasebna šola se o priliki zatvori. Nekateri italijanki učitelji so naravnost obupani, ko pridejo med slovenske otroke, s katerimi se ne moreio pogovoriti, ker ne razumejo slovenščine. Slovenski učitelii so imeli večji uspeh tudi v pouku italijanščine kot na njihovi italijanski kolegi, italijanski šolski p^it5-ki pa ne gre za šolo. ne gre za to. da se bo otrok naučil jezika, b-anja, risanja, računstva, ampak gre za to, da se otroci nauče peti himne, da znajo pozdravljati italijansko zastavo in da postanejo '>a-lille in pozneje fašisti. Cilj ie fašistični režim in ne več človeška vzgoja- Le s tega stališča .ie razumljivo, da pošiliaio v slovenske vasi učitelje, ki uče našo deco kot se uči pauigo, naše učiteljstvo, ki ima tudi izven šole stik v ljudstvom in kateremu .ie mogoče, da otrokom v šoli s pomočio materinega jezika kaj razloži, pa Pošiljajo proč. V Pulj pobirajo veliko »daci.io« za blago, ki Drihaia v mesto na prodaj. L. 19-4. ie dala tu daci.ia« 3 milijone lir, letos so inkasirali že doslei nad tri milijone. Mesto tiči v dolgovih, dohodkov ni. dela manika, treba torej naviti prihaia- Vsem naoredifalcom! Pri minulih volitvah se je zopet zgodilo. da cela vrsta naših ljudi ni mogla voliti, ker niso bili vpisani v volilni imenik. Ker naše organizacije radi ogromnega števila volilccv ne moreio točno •Ugotoviti, kdo izmed naprednjakov ni vpisan, in ker smo tik pred razpisom občinskih volitev, nuino pozivamo vsakogar, ki si ni gotov, ali je vpisan ali nc, da se -iavi v našem tajništvu. Cankarjeva ulica L v uradnih urah od 8- do 12. ali od 15. do 18. ure. Na razpolago so volilni imenki za vse okraje. Tako se bo ugotovilo, koga treba za oličinske volitve reklamirati, in se bo vsakemu, ki ni vpisan, tudi povedalo, kakšne dokumente mora prinesti. Opomnimo zlasti tudi vso ono, ki so že ali pa. donolni'0 v bližnji dobi 2). leto starosti. Pobrigajte se vsi takoi, da ne bo ob oaMi reklamacij, kakor že večkrat, zooet prepozno. ____ Tajništvo SDS v Mariboru, Insoekcri de!a v Mnogo obratov, posebno malih obrtnikov je v Mariboru, ki ne upoštevajo osemurnega delavnika in zaposlujem zlasti vajence, namesto Po 8 do 10 ur dnevno, nekateri celo po 12 do 11 ur: u rh tega ob ncdeliah in praznikih, torej dela prostih dneh, ves dan brez opoldanskega odmora- Inšpekcija dela v Mariboru se ne gane in oči vidno ne ukrene ničesar v odpravo navedenih nedostatkov. čeprav oO Ji nekteri slučali celo znani. Ministrstvo za socijahio ooliMko ie *vojčas uvedlo osemurni delavnik radi tega, ker človeško telo ni sfroi in m--a vsled pronapornosti usahniti. To sc Uče zlasti sedanje generacije, ki ima zn se-boJ strahote svetovne vojne. Valenci v na-ivažnejšl dobi življenja, torej v razvoju. garalo od ranega iutrn. ’ deloma brez opoldanskega odmora, do 20 ure včasih še dalje in brez nedeljskega oo-Čitka. Jasno je; da mora tako telo zaostati v razvohi. Posledice so često tudi razne boloznj, kojih izvor dela po • tem zdravnikom velike preglavice. ioče prodajalce, med njimi zlasti kmeta, ki ima pod fašističnim režimom edino nalogo garati in plačevati. V Račicah je zapel v gostilni Josip Kreševič neko navadno hrvatsko nesem. Orožniki so ga ovadili in okraino sodišče jo obsodilo Kreševiča na en mesec in 15 dni zapora ter na plačilo stroškov. Mož se je pritožil proti obsodbi in v Kopru se je vršila druga razprava, pri kateri ie bila prva obsodba potrjena, plačati pa mora Kreševič še nove stroške. Kreševidev uradni branitelj ie bil prosluli odvetnik de Petris, ki Je strupen fašist in ie Kreševiča Pehal v zapor, ne pa branil. Istrski konvikt v Pazinu so letos precej popravili. V kratkem se znova otvo-ri. V pripravljalni tečaj v konviktu se ie priglasilo doslei 35 drugorodcev. Hr-vatske dečke učijo pred vsem italijanščino, da morejo vstopiti v gimnazijo. Organizirani so v »balilli*. Več mest v konviktu je brezplačnih. Italijanski listi hvalijo konvikt, ki drugorodne dečke temeljito .'transformira«. Italijanske banke brez fašistične di_ seipidne. Znani reški fašistični konzul Host-Venturi jc v Rimu v pogovoru s so-trudnikom lista »Tevere« konsta tiral, da nekatere italijanske banke na Reki ne kažejo nikake narodne discipline. Skoro vse narodne banke se poslužujejo hr-vatskih bank, v katero svrho delegiralo svoje zastopstvo. Host-Venturi meni, da bi za gospodarsko zvezo z zaledjem zadoščala na Reki ena madžarska in ena iugoslovenska banka. Ob tei priliki se ie Host-Venturi obregnil tudi ob jugoslovanskega konzula na Reki, da se baje preveč vtika v italijanske zadeve. Host-Venturi je menil še. da bi moralo gospodarsko in politično živhieme na Reki utripati enako kakor v Rimu... Reka občuti v vedno hiti^j umri škodo, ki «o !i novzrnea fašistično odteganie stikov z j n gosloven.sk im sosedstvom. Inšpekcijo dela opozarjamo v interesu vseli prizadetih, nai izvrši v poln-' meri svojo dolžnost, sicer bomo primorani, da ne samo iavno pr!obč’irro posamezne slučaje, temveč se obrnemo tud! na višje mesto s pro.Šnio za energično pomoč. Isto velja tudi glede zdravstvenih razmer in varnostnih -nprav ne-kterih obratih. Ludska univerza v Mariboru V petek 30. tm. ob 8. ur) sc o*vori letošnja seziia s predavanjem znanega zgodovinarja prof. Baša o prazgodovini Maribora in okolice. V nedeljo -• oktobra .ie izlet h Pr horju, kjer se obiščeio prazgodovinski spomeniki. Odhod je ob ? pop. od Ve!> ke kavarne pod vodstvom prof. Baša. Izleta se lahko sleherni udeleži. V nedeljo 9- oktobra se pripravlja zlet v Rogaško Slatino z mc«tn;mi avtobusi. Odhod ob 7.30 ziutraj od Velike kavarne — vrnitev ob 8. zvečer. Stroški bodo znašali za osebo (vožnjo i»i kosilo) okrog 50 Din. Vsi interesenti naj se nemudoma ia-vijo tor priložijo obenem 50 Din. V Rogaški slatini se bo vršil pregled vseh naprav pod vodstvom strokovnjakov. V pondeliek 3. oktobra naj pridejo vsi interesenti za strokovne lečah} iz slovenščine, srbohrvaščine, ruščmo. kakor tudi taki, ki bi se intcroslral? za srednješolski pouk ob 8. url na državno realko v svrho določitve učnih ur. Kakor lansko leto hoče »Liudska un!-verza« tudi letos omogočiti brezplačni poset njenih prireditev in se naj pošljejo tozadevne prijave nemudoma. Naslov Ljudska univerza, Slomškov trg št. 17. Mariborski ia KINO APOLO. Sredo zadnli dan Ustvarjena za ljubezen Diven oriientalski film z Bcatrlee Joy in zadnjikrat g. Svengali. — Od četrtka naprej najlepši f im sezije VSTAJENJE Kaj bo s itacovar.skt.m zakonom? To vpraša1^, se bo obravnavalo na lavnem zborovanju, kt ga sklicuic društvo stanovanjskih najemnikov v Mari lom v pe’OK dne 30. septembra ob 20. (8.) uri zvečer pri Gotzu v lopi. Zborovanja se udeleže po v-ojili zasto im k Ji tudi vse strokovne organizacije v Mariboru in okalid. — Prepovedane srečke. Po veljavnih zakonih je v naši državi strogo prepovedano vre dajati kupovati ali hraniti srečke tujih držav. Prestopki se kaznujejo z denarno kaznijo od 100 do 5000 Din, v slučaju neizterljivosti z zaporom. V novejšem času je za čela neka dunajska banka z oglasi v naših listih, v katerih obljublja krasen postranski zaslužek, vabiti naše ljudi, naj kot zastopniki prodaiajo avstrijske gradbene srečke na obroke. Opozarja se, nai vsakdo odkloni zastopstvo take banke kakor tudi nakup inozemskih srečk, da se izogne kazni. — Vodstvo obrtno-nadaljevalne šolo v Mariboru naznanja, da dobe vajenci in vajenke dodelilne listke na mestnem magistratu, in sicer vajenci v nedeljo, dne 2. oktobra, od 9.—U. ure in v pondel.iek, dr.e 3. okt-, od 10.—12. ure, vaienke pa v torek, dne 4. okt., ter v sredo, dne 5- okt., od 10.—12. ure. Pri razdelitvi listkov se bo vsem povedalo, kje se moraio iavi ti za pouk in kdaj. Ureditve ni mogoče prej izvršiti, ker se še mnogo vajencev in va jenk ni oglasilo za vpisovanje kljub ponovni opozoritvi. Vpisovanje se zaključi brezpogojno v petek, dne 30. sept. Kdor se ne bi javil niti do tega skrajnega roka, tega bo moralo vodstvo naznaniti o-brtni oblasti. — Srebrna poroka. Inkasant Mariborske tiskarne, gosp. Ivan Saina in njegova soproga praznujeta iutii 25letnico poroke. Jubilant ie u-pokoien orožniški stražmojster. Kot tak je služboval pred vo.jn0 na Goriškem, kjer .je bil kljub nasprotnemu pritisku vedno zaveden Slovenec in zelo priljub-lien med našim ljudstvom. Trije n'e go vi otroci zavzemajo že ugledne pozicije v našem javnem življenju: dve sta uani.eč učiteljici, eden pa učitelj. Želirio jubilantoma, da bi v neskaljeni zakonski sreči doživela tudi še zlato poroko' — Nove stanovanjske zgradbe in občinske doklade. Ker je med prebivalstvom mesta razširjeno mnenje, da so nove stanovanjske zgradbo oproščene vseh občinskih doklad in naklad, naznanja mestni magistrat, da to ne odzov.-pja resnici am-nak, da so: 1. nove zgradbe oproščene Samo občinskih doklad na državni davek, dokler so iste oproščene državnega davka; 2. da se na prošnio pobira z veljavnostjo od 1. ianuar.ia 1024 naprej goslaščina, vodarina in kanalska pristoj 1 ina od stanovanjskih prostorov od po toni komsije ugotovliene najemnine, ki približno odgovarja naiemnini stanovanj v starih zgradbah._____ Koncert Saše Popova, ki se bo vršil dne 7. oktobra, obeta biti spet. velik glasbeni dogodek. Na spoiedu so v prvi vrsti zastonani svetovni violinski klasiki, kakor Stamitz, Paganini in Saint Saens. — Izreden občni zbor Udruženia železniških uradnikov. V nedelloj dne 2. oktobra, ob 14. tiri, se bo vršil v Zidanem mostu izreden občni zbor »Udruženia želiezničkih či-novnika v kraljevini SHS« z dnevnim redom: Pozdrav predsednika, poročilo tajnika, predlog ga premembo društvenih pravil. Po zboru družabni večer. Radi važnosti točke o spremembi pravil, jc potrebna zanesljiva udeležba članstva podružnice Maribor. — Nova tobačna trafika s prodajo kolekov in poštnih vrednost nic se bo otvorila v Gosposki ulij št. 20-Lastnica je iz pj’nuna, stare mariborske spoštovane uradniško družine, ki n;rna nobene penzUo ali drugih dohodkov in zato novo podjetje tembolj pozdravljamo in priporočamo. Nov« trafika 1 h> PTodainla »Jutro*. »Večorr.ik« ii: »Domovino«, _ Društvo Jugoslovanskih akademikov ima svoi XXi redni občni zbor da^e? v sredo. ta. ob 20. v društveni sobi, Narodni dom. Opozarjamo goste ia a’ > turiiente, da se obč- zbira sigurno udeleže. — Odbor. — Odborova seja Jugoslovenske Matice se vrši danes, v sredo ob 20. uri (8- zv.) v Slovenski ul. 2. — Poizkns samomora Sinoči ob 18. je prihitela na stražnico branievka Piši eri čeva, ki ima stojnico na križišču Meljske ceste in ceste na glavni kolodvor ter prosila nujne pomoči, češ da se je nien mož v samomorilnem na menu zastrupil. Na lice mesi a je odšel stražnik, kier je našel Franca Pišleriča še pri zavesti. Samomorilec mu je izročil dve pismi, naslovlieni na državnega pravdnika in nekega odvetnika ter ga prosil, naj jih po njegovi smrti odda naslovom. Nato je padel v globoko nezavest. Poklicana rešilna postaja, ie prepeljala z avtomobilom kand'da.ta smrti v bolnico, kier so mu izprali želodec. V bližini, kjer ie Pišlerič izpil stvnp, so našli prazno steklenico, v kateri se ie nahajal lizol. Samomorilec se je torej poslužil lizola, ki bi mu nai predčasno prestrigel nit živLenia. Danes proti poldnevu se ie bolnik groet -zavedel, vendar tienutno še ni mogoče sklepati o njegovi usodi. Franc Pišlerič Je 48!etni upokojeni železničar, zaooslen v tovarni Hutter kot pomožni delavec- Vzrok samomora je pripisati razmeram v rodbini. — Nepošten najditelj. Danes ic bil aretiran Jože K. ki ie v neki tukaišnji starinarnici prodajal novo žensko ročno torbico. Ker se je stražniku zdela prodaja ženske torbice sumljiva, je od prodajalca zahteval poiasnila. Prestrašeni Jože .ie priznal, da ie torbico, ki le padla nekemu krošniarjn Iz krošnje, na Koroški cesti pobrai in hotel priti do denarja. Zagovarja! se bo pred sodiščem. — Nesreča v delavnici- V mehanični delavnici. Mar!::! na Tržaški cesti .ie šo*eriu Aleksandru Mahal-kt ventilator odtrga! dva prsta leve roki’. Nesrečo je zukUvii sam, ker ie hotel "(ntilator, ki !e onstal, pognati z roko. or! čemer ga je iermon zgiabi! za roko ii mu odtrgal sredinec in kazalec leve reke. — Nezgoda lesnega delavca. Lesni delavec Franc Lep iz Janževe gore, zaposlen v Rušah, je nadel Pri debi ter si tak i noškodovai desno nago, da sc T-ora zd"aviii v bolnišnici. *— Triglavani! V našem včerajšnjem poročilu o prihodu I. R. Mukoloveckega, ki bo pregledal novo izdajo križevačkih statutov, naj se glasi: V četrtek, dne 29. t. m. ob 6. sestanek Triglavanov v Centralu glede predpriprav. — Kaj pa je lebe treba bilo, se je marsikdo vprašal, ko je v naši sobotni številki čital razpis koncertnega abonmuna našega Koncertnega biro-la Glasbeno Matice. Pa vendar ga je bilo treba. Maribor namreč re sme zaostati za drugimi kulturnimi mesti. prCpr'čnni smo, da sc bodo vsi. ki sc sicer radi potrkajo na prsa, vabilu koncertnega bi-roia odzvalj ter do 30- septembra Podpisali abonma, ki jim v prsmeri z navadnimi cenami nudi kar dva prvovrstna koncerta brezplačno. Po koncertih bomo delali pa račune. Naš Ust bo vsakomur odprt, kdor se bo hotel maščevati nad Koncertnim biroiem. čc ne bo n ud*! loga kar obeta, o čemur pa vsaj mi nc dvomimo. — Cercle francnls. Prijave otrok od šestega do dvann stega leta za francoske kurze sPreje- majo do sobote, 1. oktobra, vsak dan od treh do štirih popoldne v dr*'s ' en i talnici, na drž. gimnaziji- Tam 0 e interesenti tudi potrebna pojasnila o eh kurzih. — ~ Vdlk« kavarna- V četrtek in potek naisenzacijoriaJ-ncJšc gostovanic te sezone v Veliki kavarni/’?? 1*7® Dragocena Romney-eva siika Okostnjak s premoženjem 18 milijonov — Od starinarja do miljonarja Ce že ne iz zgodovine, je pa iz literature splošno znana lady Hamilton, ljubica slavnega angleškega admirala Nelsona. Lepa lady je preživela svojega ljubimca in prišla nazadnje v tolike stiske, da je morala prodajati najdragocenejše spomine svoje burne preteklosti. Največ spominov na Nelsona, med njimi tudi slike, ki jih je izdelal slavni Slikar Rommry, je kupil last nik graščine Old Kilmainham na Irskem blizu Dublina. Ta 700 let stara graščina je začela v drugi polovici pre tečenega stoletja razpadati. Tedanji lastniki se za njo niso dosti brigali in šele potomci so se pred par leti lotili obnove staroslavnega gradu. Zob časa je najbolj ogrožal v pritličju ležeče zabavne dvorane in se je tudi tu začelo popravljanje v naj večjem razmahu. Že v začetku dela so opazili, da prikriva les. ki je obdajal stene nekdaj tako razkošnih plesnih dvoran, dohode do tajnih hodnikov, ki vodijo v razne prostore: naokrog v tajne sobe in shrambe, navzdol pa v ječe, kjer je strašna smrt gotovo uničila lepo število nasprotnikov nekdanjih mogočnih graščakov. Pri popravljanju se je tudi lani irski zidar Patrick Carthy naenkrat znašel v neki tajni celici. Na sta-roveške posebnosti gradu je bil že na vajen, hudo se ie pa prestrašil, ko ie zagledal pred seboj na tleh okostnjak, ki je krčevito držal na prsih platnen niin—IMUmi Spominski dan potresov na Uaoonskem Pred 4. leti ie strašna potresna katastrofa udarila Tokio in Jokohamo z obsežnim zaledjem ter uniči,a milijardne vrednosti in preko 120 tisoč ljudi. Japonska vlada je s posebno naredbo določna spominski dan te nesreče, ki 845 ie nedavno po vladnem programu tudi vršil. Namen spominskega dne nai hi bil ix> vladnem dekretu nekak opomin k resnemu življenju in izogibanju »modemih strasti«. Vlada je Poskušala raz-T. i veliko resno svečanost, .ie pa s svo-•Um Programom temeljito pogorela- Za JaPonsko, kjer je narod čudovito potrpežljiv pri dolgotrajnih tradieiionahiih obredih i.n proslavah, je to pravi čudež. Velik program oix>minskega dne so razglasil' 'n izvedli. Izvedli so ga pa le oni, ki so ga sestavili in je življenje teklo svojo vsakdanjo pot mimo ministrov, uradnikov, mestnih očetov in velikih ceremonij na zemljišču nekdanje vojaške oblačilnice in drugih skladišč, kjer je ob strašni nesreči pred 4. leti v enem dnevu našlo 32 tisoč ljudi strašno ®mrt v plamenih. Tudi govori potom radia in filmi, ki so slikali nesrečo in obnove mesta in dežele, niso dosegli cilja in namena. Uniformirana patriotična društva so si naprtila mnogo brezuspešnega dela, življenje Tokiia, ki kaže še toliko sledov strašne nesreče, ie pa vrtelo, kakor ob navadnih dneh. Colo o-Poldne, ko se je strelialo, bobnalo in zvooi|0 v spomin prveKa močnega Potresnega sunka pred 4- leti, ko je bila celo v Programu predvidena,parminutna pavz* v 0,bratih in po ulicah v lesti, nj kjj0 0paziti nobenega pravega stika med prireditelj' spominskega j6 drage. Narod dobro razume da se pod vladno zahtevo: proč Oti modernih strusti! — skriva: Proč od zahtev po demokraciji. Drugi vzrok neobičajnega omalovaževanja ofidelne-Sa spominskega dne ie pa ta, da je bilo v dobi 4 let na Japonskem že 168-T po-17" m i a se vlade v tel nepre- SSl’ 'T! neTCŽ za narod Pvav maio ctonlo Potresni sunek so občutili celo ja Predvečer spominskega dne in to 'e “ 'o za spomin gotovo dovolj brez urad Qdga programa. zvitek precejšnje velikosti. Ko je zidar premagal prvi strah, je skeletu odvzel platno ter zagledal na njem sta rinsko sliko. Bilo mu je jasno, da ima pred seboj ostanke tragedije, ki se je odigrala pred stoletjem. Človek, čegar kosti so se slučajno našle, je iz bogzna kakšnega nagiba vdrl v grad ter se polastil slike. Tajni izhodi iz dvorane so mu bili mogoče znani, v naglici se je pa zmotil in zašel v celico, iz katere ni bilo več izhoda. Tu je umrl najstrašnejše smrti. Zidar Patrick je kosti na tihem zagrebel, sliko je pa odnesel domov. O celi zadevi ni nikomur govoril in je starinsko sliko za mal denar prodal nekemu Finneganu, ljubitelju starin. Ta se dolgo časa za sliko tudi ni dosti brigal, postal je pa nanjo pozoren, ko je nekega dne slučajno bral, da umetniški historiki iščejo original Romneyjeve slike, ki predstavlja admirala Nelsona v mladeniški dobi. Finnegan se je napotil s svojo sliko v Dublin, kjer mu je že prvi trgovec umetnin čestital kot lastniku dragocene Romneyjve slike. V Dublinu so mu ponujali za sliko 30 tisoč funtov. Previdni Irec je pa iz nagle ponudbe sklepal, da je slika vredna še več in jo je odnesel zopet domov. Sedaj je dobil v Londonu od državne zakladnice za sliko 65 tisoč funtov, kar znaša nekaj nad 18 milijonov dinarjev. 1 ehnika, ki napreduje v pravem pomenu besede % zrakoplovno naglico, .is v kratkih Povojnih letih za bodoče prilike popolnoma spremenila način vojskovanja. V bodočih vojnah bodo fronte cele dežele, armade ali frontni udeleženci pa celokupno prebivalstvo. V vseh deželah se razmišlja o obrambnih sredstvih proti grozeči nevarnosti bodočih vojn z novimi strašnimi sredstvi. Doma-lcga vase nove državne zgradbe v Rusiji so nastale pod zaključki in smernicami tega razmišljevanja. Urejeni so posebni, pred plinom varni prostori, strehe so močne, podzemni deli stavb pa globoki in razsežni. Veliki obrati in produktivne centrale, kakor j e n. pr. že opisani »Dnieprostroj«, bodo pa imele tudi podzemne elektrarne, vodovode in druge važne naprave- Tudi Angleži razmišljajo mnogo o bodočih voinah in so bili zadnji manevri angleške vojske in mornarice posvečeni v prvi vrsti preizktiševa-nju bodočih vojnih sredstev in obrambe pioti njim. Letala »napadalcev« so se iz Londona opazila v daljavi nad 100 km, zakrila so se pa. v 30. minutah s .tako nepredirno meglo, da so lahko pometala na. mesto nekaj ducatov bomb. Ce bi bile te bombe prave, bi bilo na mah porušenih na sto m sto hiš in na stotisoč ljudi mrtvih. Mož is tuiine Pred nekaj dnevi se je na Dunaju po javil mož eksotičnega imena Comte Armande de la Rochefoucauld, ki je po raznih trgovinah nakupoval vse mogoče ter velike račune poravnaval s seki na neko pariško banko. Ko si je nakupi lže veliko obleke, perila, toaletnih predmetov in celo psa. je hotel imeti še avtomobil. Pogodil sc ie za ceno in prezentira! — §ek Tvrd . avtomobilov .ie bila pa previdna in je vprašala v Pariz, od koder je dobila odgovor, da šeki niso kriti. Moža 11 ™Jinc si je ogledala policija; Mož se je kazal zelo užaljenega ter našteval razne znane osebnosti iz Francije in Amerike, ki naj bi ga dobro poznale. Celo bankir in pilot Levine nai bi ga dobro poznal. »Comte« je'kljub takim referencam moral v zapor. Slučajno pa pristane na Dunaju — Levine in policija ga povabi, naj si Com- člnl£fir,*da- l evin6 prf»vi. da tega veka še nikoli ni videl. Poličih ie prepričana, da je zajela nevLrnega mednarodnega pustolovca. Šahovsko svetovno prvenstvo Pred 7. leti se je Kubanec Jose Capablanca v boju z nemškim šahovskim mojstrom dr. Emanuelom Laskerjem pridobil naslov svetovnega šahovskega mojstra. V teh letih je bilo več pozivov na boj za svetovno prvenstvo. Dr. Lasker sc je trudil, da poskusi vnovič svojo srečo, a je Capablanca vedno stavil takšne gmotne pogoje, da do boja ni prišlo. Tudi pozivi Rusa Bogoljubova in Danca Nierncoviča niso privedli do odločilnega boja. Šele Rusu Aljehinu je sedaj dano, da se bori s kubanskim svetovnim mojstrom za šahovsko svetovno prvenstvo. Pojm šahovskega svetovnega mojstrstva datira šele od leta 1886. Bili so pa seveda tudi poprej šahisti na gla su nepremagljivosti. Naslova: svetovni mojster pa ni imel niti slavni šahist Paul Morpby. Šele, ko je Viljem Steinitz po svojih velikih uspehih v drugi polovici 19. stoletja premagal slavnega šahista Zukertorta z 10 pridobljenimi, 5 izgubljenimi in 5 neodločenimi partijami, je prišel naslov svetovni mojster v rabo. Boi med Steinitzom in Zukertor tom se je odigral v Ameriki. Sledile so Steinitzove zmage proti znamenitim šahistom, kakor: Vasquez, Gol-mayo, Ponče in drugim, najresnejši tekmec avstrijskega šahista Steinitza je pa postal Rus Čigorin. Leta 1889. in 1892. sta se spoprijela ob največjem zanimanju vseh šahistov, ta dva mojstra in Steinitz je obakrat zmagal. Do leta 1894. je premagal Steinitz še celo vrsto znamenitih šahistov, ko mu je nenadoma stopil nasproti komaj 251etni Emanuel Lasker. Ta znameniti dvoboj se je odigral tudi v Ameriki in z 10. dobljenimi, 5. zgubljenimi in štirimi neodločenimi partijami je mladi Lasker premagal 581etnega Steinitza. Dve leti pozneje je Lasker Steinitza še enkrat premagal v Moskvi in od tega poraza naprej se Steinitz ni več udeleževal šahovskih tekem. Mladi Lasker je postal njegov naslednik svetovnega šahovskega prvenstva. Svoje prvo mesto med šahisti sveta je Lasker krepko in uspešno branil. Leta 1907. je v Ameriki premagal prvega zelo resnega nasprotnika Marshalla, leto pozneje svojega rojaka dr. Tarascha, koncem leta 1909. je pa spre jel ppziv na boj za šahovsko prvenstvo od Janowskega. Lasker je sijajno zmagal. Janowski je dobil- dve partiji, dve sta ostali neodločeni, v ostalih sedmih je pa zmagal Lasker. Začetkom leta 1910. bi se bilo Dunajčanu Schlechterju kmalu posrečilo iztrgati^dr. Laskerju svetovno prvenstvo. Za eno samo točko je bil svetovni mojster na boljšem. Vse partije, razen pete. katero je dobil Schlechtc.r in zadnje, katero je dobil Lasker. so ostale neodločene. Vojna je šahiste razdružila. Leta 1920. je pa postal sve tovni prvak Capablanca. Spori Spominjajte se CMD Montague Plgott umrl. V Londonu je umrl znani odvetnik, pisatelj, avtor gledaliških del, pripovedk. novinar, komponist, pesnik, korepetitor. izreden humorist in prvovrsten govornik. Bil je strokovnjak na slehernem znanstvenem polju in zelo priljubljen v londonskih društvih in klubih. Sicer se ni v nobeni znanosti izredno uveljavil, ker se ni potegoval za slavo. Še kot dijak na oksfordski univerzi se je bavil živahno s književnostjo in ustanovil tudi literarno revijo »lsis«, za katero je pisal krajše članke. Takrat je napisal tudi gledališko delo. ki je imelo v Londonu velik uspeh, kar ie dalo mladeniču vzpodbudo za nadaljnje udejstvovanje v literaturi. Vendar ie bil zelo nestanoviten, neprestano ie iskal in stikal zn nečim novim. Bil je nenavadno sprememb željan talent. .. Levi raztrgali akrobata. V Nantesu je minule dni gostoval večji cirkus, v katerem je nastopal tudi lastnikov 131 ctni sinček kot krotilec levov. Nad levi so izvajali akrobati težke vaje, nesreča pa je hotela, da je 1 Dietni mladenič-telovadec padel med zveri, ki so ga takoj popadle in predno so mu dompterji priskočili na pomoč, raztrgale. Konjske dirke v Ljubljani in na Teznu Kdo jahačev in vozačev v Ljubljani je priredilo dne 24. in 25- tm. o priliki jesenske razstave velike konjske dirke na vojaškem vežbališču pri Zalogu. Za dirke je vladalo v Ljubljani veliko zanimanje in ie v nedeljo prisostvovalo preko desettisoč gledalcev. Dirke so se izvršile v popolnem redu, kar .ie brez-dvomno v prvi vrsti zasluga predsednika mariborskega kasaškega društva g. Rossmanitha, ki je ljubljanski »a prirediteljem z izredno požrtvovalnostjo pomagal z nasvetom in delom pri njihovi prvi prireditvi. Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani pa se tudi ni strašilo ne truda ne troskov, da je izgradilo izborno dirkališče, ki utegne biti že prihodnje leto najboljše v Jugoslaviji. Tako je Lujbljančanom samo čestitati na tej veliki in izborno uspeli priredbi. Za mariborsko oblast pa je zanimivo dejstvo, da so bili vsi konji v kasaških dirkah ali iz Kobilrne Turnišče pri Ptuju ali iz Ljutomerske kmetske reje. Pri vseh dirkali ie bilo lepo število konkurentov in tekme vseskoz napete. V soboto je bila v prvi dirki prva triletna kobila »Originell« last g. Skoberneta m Celja, druga Nelka. last g. Slaviča, iz Ljutomera; v mariborski dirki .ie zmagala kobila Dolly g. Lippitta in v tretii dirki kobila Bogdai g. Koražije iz Maribora, V galopski dirki je zmagal g. pp. Zaic. Drugi dan v nedeljo je v Veliki Slovenski dirki zmagala triletna kobila »Bessie« g. Weitzla iz Maribora, Poleg kasaških dirk so bFe na sporedu tudi točke iz konjsko dresure, šolskega jahanja in predvajanja našega rojaka g. podpukovnika Senniga, ki je s svojo preciznostjo zadivili vse navzoče. Prva priredba Kola jahačev in vozačev v Ljubljani ie bila težka preizkušnja za prireditelje, ki jo ie dobro Prestalo, kar je bilo pomankljivega, se bo pri prihodnjih dirkah lahko popravilo in izpopolnilo. Vsekakor je razveseljiv pojav izredno zanimanje ljubljanskega občinstva za konjski spori, ki je eden rai-Tepših. V nedeljo, 2. oktobra priredi mariborsko kasaško društvo svoie običajne jesenske dirke na Teznu in upamo, da tudi Mariborčani ne bodo zaostajali za Ljubljančani. Srednjeevropski cup. Tekmovanja za srednjeevropski cup, ki so bila radi mednarodnih tekem prekinjena, se zaključijo še ta tedeh. Danes sc je odigrala revanžna tekma med Slavijo in Rapidom v Pragi, v nedelio pa sc bo vršila revanžna tekma na Dunaju, dočim se istega dne srečata v Praga Sparta in Hungarija, ki sta povodom prvega nastopa izvoievala samo remis ▼ rezultatu 2-2. Iznajdljivost zlobe Za zlobno iznajdljivost saškega prepirljivca, ki je svojemu sosedu skozi ključavnico spravljal v stanovanje stenice, ne zaostaja, daleč naslednja maščevalnost, ki se je dogodila v nekem drugem manišem nemškem mestu in sicer v hotelu: Sosed neke dame, ki je imela s seboi par malih otrok, j© robantil in zmerjal, da ga otroci na vse-zgodai zjutraj budijo iz spanja.. Dama se je pa pritoževala, da se sosed kruto re-vanžira, ker prihaja cesto poln vinskih duhov po polnoči in proti jutru v svojo sobo ter dela tak ropot, da se otroci zbudijo in ne morejo več zaspati. Ko sta se soseda že precej časa tako prepirala, .le skovala dama načrt. V hotelu veha še stara dobra navada, da se zjutraj pred sobna vrata postavljajo čevlji za čiščenje. Nekega jutra vstane dama zelo rano ter nalije v čevlje svojega soseda večjo količino gumija in sinde-tika. Mat! 26. otrok, V Rogcrstoneu na Angleškem Je žena delavca, Johna Willisa, rodila ■šestindvajsetega otroka. Njen mož je bil prvotno grobar, nato dimnikar, mesar, izdeloval je tudi krste, dočim je trenutno zaposlen v livarnah jekla v Rogerstoneu. SFratnC Marlbors« TECERNIK Mrd« V M*risom, ®e 2H. IX. 192? Maksim Gorki: 10 Otroška leta Poslovenil dr. I. D. Kakor vselej mi je rada in jasno razložila: »Vidiš, vsak bi rad Vanjuško zase pridobil, kadar postaneta samostojna mojstra, in idej, zato ga drug pred drugim črnita: da je slab delavec! Tako lažeta, zviteža. A še se bojita, da Vanjuška ne pojde k njima, da ostane pri dedu; in ded je čudak, z Vanjuško bi mogel začeti tretjo obrt, stricema bi bilo to neugodno, razumeš?« Tiho se je zasmejala: »Zvita sta, da se jima Bog smeje. No, ded pa vidi to zvitost in nalašč draži oba: »Odkupil bom — pravi — Ivana od vojaščine, da ga ne bodo potrdili: sam ga potrebujem!« Onadva pa se jezita, ni jima ljubo to in denarja jima je žal. kajti odkup je drag!« Sedaj sem zopet živel z babico kakor na parobrodu, vsak večer mi je, predno sem zaspal, pripovedovala pravljice ali o svojem življenju, ki je bilo tudi podobno pravljici. O vsakdanjem družinskem življenju, o delitvi otrokom, o dedovem načrtu, da kupi novo hišo zase, je govorila smehljaje, odtujeno, kakor iz daljave, kakor soseda, a ne druga po starosti v hiši. Zvedel sem od nje, da je Ciganček — najdenček: neke zgodnje pomladi so ga v deževni noči našli pred hišnimi vrati na klopi. »Ležal je zavit v predpasnik,« je zamišljeno in tajinstveno pripovedovala babica, »čisto malo je še jokal, ves je bil že trd.« »Zakaj pa so ga podložili?« »Mati nima mleka, hraniti ga ni s čim; zvč, kje se je nedavno rodilo dete in umrlo in tedaj podloži svojega.« Pomolčala je, si pogladila glavo, vzdihnila in nadaljevala gledaje v strop. »Revščina napravi vse to, Aljoša; toliko je revščine na svetu, da ni mogoče dopovedati! In pravijo, da ne-Ojnožena dekleta ne smejo poroditi, da je sramota to! Ded je hotel tega Vanjuško nesti na policijo, toda jaz sem ga pregovorila: vzemimo ga za svojega: glej. Bog nam ga je poslal namesto teh, ki so pomrli; ko bi živeli vsi, bi obljudili celo ulico — osemnajst hiš bi bilo! Kajti, vidiš, omožila sem se bila s štirinajstim letom, s petnajstim sem že porodila; Gospod pa je le moral ljubiti moje otroke, kajti nabiral in nabiral je med njimi, angelov. Bila sem žalostna — pa tudi vesela!« Ko je sedela tako na kraju postelje v sami srajci, vsa obsuta s črnimi lasmi, široka in ohlapna, je bila podobna medvedki, katero je nedavno pripeljal na dvorišče bradat gozdni kmet iz Serdače. Prekrižala je snež-nobele, čiste prsi, se tiho nasmejala in se zibala sem in tja: »Boljše je vzel k Sebi, slabše mi je pustil. Zelo sem se razveselila lvanč-ka, — preveč vas imam rada otročičke! No, sprejeli smo ga, krstili, glej, in živi dober. V začetku sem ga imenovala Žuka, kajti včasih je tako čudno brenčal, — čisto kakor hrošč, lezel je in brenčal po vseh sobah. Imej ga rad. — priprosta duša je!« Ljubil sem Ivana in sem ga občudoval. V soboto zvečer, ko je ded razparal otroke, ki so se bili med tednom pregrešili, je sedel k večerji in se je v kuhinji začelo zabavno življenje: Ciganček je prinesel izza peči črnih ščurkov, hitro napravil vprego iz nitk, izrezal iz papirja sani in po rumeni, ogl’ajeni mizi se je peljala četverka vrancev, Ivan pa je ravnal njih tek z borovo tresko in veselo cvilil: »Gremo po škofa!« Prilepil je ščurku na hrbet majhen papirček, ga gnal za sanmi in pojasnjeval : »Meh smo pozabili. Menih teče, vleče! Hoj, ti!« Zvezal je z nitko ščurku noge; hrošču je drselo, butal je z glavo, Vanjka pa je kričal in ploskal z rokama : »Mežnar gre iz gostilne in se na-merja k večernicam!« Kazal je miške, ki so na njegovo povelje stale in hodile po zadnjih nogah in vlekle za sabo dolge repe in smešno migale s črnimi, urnimi očmi. Z miškami ie ravnal skrbno, nosil jih je pod pazduho, jih krmil iz svojih ust s sladkorjem, jih poljubljal in prepričevalno govoril: »Miš je razumna žival, ljubezniva, hišni škrat jo ima zelo rad! Kdor miši krmi, tistemu tudi očka škrat izpre-gleda . . .« Znal je delati umetne reči s kartami, z denarjem, kričal je bolj nego vsi otroci in skoraj v ničemer se ni razlikoval od njih. Ko so se nekoč igrali otroci z njim karte in ga nekajkrati napravili za' duraka. je bil zelo žalosten. užaljeno je namrdnil ustnice, popustil igro. potem pa potožil meni, migajoč z nosom: »Vem, dogovorili so se! Mignili so si in si dajali karte pod mizo. Ali je to igra? Goljufati znam tudi jaz in še boljše . . .« Imel je devetnajst let in bil je večji od nas vseh štirih, če bi nas bil postavil skupaj. Prav posebno mi je ostal v spominu od prazničnih večerov, ko sta ded in stric Mihajlo odšla na obiske, je prišel v kuhinjo kodravi in razmr-šeni stric Jakob z gitaro, babica je pripravila čaj z obilnim prigrizkom in vodko v zeleni steklenici z rdečimi rožami, ki so bile umetno vlite na dnu stekla; praznično oblečeni Ciganček se je vrtel v krogu, tiho, od strani je prišel mojster, bliskajoč s temnimi naočniki, pestunja Evgenija, kozava, rdečekožna in debela kakor kocka, z zvitimi očmi in trobentajočim glasom; včasih je bil prisoten kuštravi uspen-ski cerkovnik in še nekateri temni, dvoumni ljudje, ki so bili podobni ščurkom. Vsi so veliko pili, jedli, težko dihali, dajali otrokom daril, čaše sladkega mošta, in polagoma se je razgorelo vroče, čudno veselje. Stric Jakob je bil z ljubeznijo zatopljen v svojo gitaro, in ko jo je uglasil, je vselej izpregovoril iste besede: »No, sedaj začnem!« Vrgel je lase nazaj, se sklonil nad gitaro, iztegnil vrat kakor gos; njegov okrogli, brezskrbni obraz je postal sanjav; žive, gibčne oči so ugasnile v mastni megli, in, tiho brenkajoč po strunah, je igral nekaj opojnega. ki je nehote dvigalo noge. Njegova godba je zahtevala napete tišine; kakor hiter potok je prihajala od nekod iz daljave, pronicala skozi strop in stene, vzvalovila srce in vzbu jala nerazumljivo, otožno in nemirno čustvo. Pod vplivom te muzike ti je prevzelo srce usmiljenje do drugih in do samega sebe, odrastli so postali majhni in vsi so sedeli nepremično ter se pritajili v zamišljeno molčanje. Posebno napeto je poslušal Saša Mihajlov; iztezal se je proti stricu, gledal na gitaro, odprl usta in čez ustnico mu je visela slina. Včasih se je tako zamislil, da je padel s stola, se uprl z rokami v tla. in če se je to zgodilo, je obsedel na tleh in izbulil oči. In vsi so očarani otrpnili; le samo-var je tiho pel, ne da bi motil poslušanje tožnih pesmi gitare. Dva kvadrata majhnih oken sta gledala v temo jesenske noči, od časa do časa je kdo tiho potrkal na nju. Na mizi sta plapolala rumena plamena dveh lojenih sveč. ostra kakor kopje. Stric Jakob je postajal vedno bolj zamaknjen: zdelo se je, da trdno spi, stisnivši zobe. da samo njegove roke žive samosvoje življenje: upognjeni prsti desne roke so neločljivo trepetali nad gitaro, kakor da bi prhutala ptica in bila s krili: prsti leve roke so neulovljivo begali po vratu gitare. Kadar je bil pijan, je skoraj vedno pel skozi zobe z neprijetno žvižgajočim glasom. Te pesmi nisem mogel trpeti, in kadar je zapel stric o beračih, sem v neznosni žalosti hudo jokal. Ciganček je poslušal muziko z istim zanimanjem, kakor vse, potopil je prste v svoje črne lase, gledal v kot in lovil sapo. Včasih je nepričakovano in otožno vzkliknil: »Oh, ko bi imel glas, — kako bi pel. o. ti moj bog!« Babica je vzdihnila in dejala: »Dovolj naj bo, Jaša, ne trgaj srca! A ti bi Vanjka, malo zaplesal . . .« Vselej niso poslušali njene prošnje kar na mah; zgodilo pa se je, da je godec kar naenkrat pritisnil z roko na strune, potem pa stisnil pest in s silo vrgel od sebe na tla nekaj nevidnega, brezzvočnega, in je razsrjeno zakričal: »Proč, žalost in skrb! Vanjka, pripravi se.« Popravljaje si žolto srajco, je Cigan ček previdno, kakor da bi šel po žebljih, Stopil na sredo kuhinje; njegove rjave ustnice so pordele, v zadregi se je nasmehnil in prosil: »Samo bolj hitro, Jakob Vasiljič!«. Besno je zadonela gitara, drobno so copotale pete, na mizi in v omari je žvenketala posoda, sredj kuhinje pa se je ognjeno vrtil Ciganček, letal kakor jastreb, razširil roke kakor krila, neopazno dvigal noge; kriknil je, počenil na tla, se zaganjal kakor zlata lastavica, osvetljeval vse naokrog s svilenim bleskom, svila pa je vztre-petavala, kakor da bi gorela in izžarevala. Ciganček je plesal neutrudljivo, pozabil je sam nase, in zdelo se je, da bi šel tako plešoč po ulici, po mestu, nevede kam, če bi mu odprl vrata ... »Počez!« je kričal stric Jakob, pri-trkovaje z nogo. In žvižgal je, da te je izpreletavalo in je z razdražljivim glasom pel šaljive vrstice. Ljudi za mizo je začelo mikati, tudi oni so od čaša do časa kriknili, cvilili, kakor da bi jih žgalo: bradati mojster se je tolkel po pleši in nekaj renčal. Nekoč se je bil sklonil k meni, pokril mojo ramo z mehko brado, mi, kakor odrastlemu, rekel naravnost v uho: »Tvoj oče bi moral biti tukaj, LekseJ Maksimovič, —• on bi zapalil drugačen ogenj! Vesel mož je bil, razveseljiv. Ali se ga spominjaš!« »Ne.« »No? Če sta on in babica, — počakaj malo!« i (palje prihodnjič.) MaN oglssf, ki slutijo y poor*. dovalno in aocijalno namono občinstva: vsaka bas«da 30 p, oajmanj« anaaak Din 6- S Mali oglas Žonitvs, dopisovanja in oglasi trgovskega ali reklamnega značaja: vaaka beseda SO p, najmanj« znesek Dm 10 — Mlad oskrbnik, vešč vodstva posestva, z spričevali, jšče nameščenla. — Ponudbe na uprav0 lista pod značko »Oskrbnik«. • V' ■ Lepo moblovano sobo s posebnim vliodom oddam s 1. 1187 oktob- 1173 rom. Tomšičeva ul 6. Specijalna delavnica erkosjikarstvo in šoboslikarstvo. Fr. Ambrožič, Grajska ul. 2, MariboT. 1119 99 PEKLENICA Črni premog kosovec 4800 kalorij, novo odprt rov v znatno zboljšani kakovosti, nobenega smradu po sobah, brez kamenja in brez žlindre, najcenejše kurivo. Cernu Din 28-— franko Mursko-Središče 1 * J' banko dom iz vagona , zalOOkg „ 42-— na drobno iz skladišča ) Glavno zastopstvo: BOŽ. GUŠTIN Pisarna Cankarjeva ni. 1 Skladišče Cankarjeva 24 Telefon It 400 llSo |fc 4M Gonilni jermeni, najboljše kakovosti, že strojno pretegnjeni, za mline, žage, mlatilnice, tovarne itd. kakor tudi šivalni in vezalnijer-moni v zalogi pri IVAN KRAVOS. Aleksandrova c- 13. Zahtevajte ponudbo. 829 Marljiva šivilja gre šivat na dati perilo, obleke in drugo po zelo nizki Ceni. — Naslov v upravi »Veeernika«. U77 ti mi Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani- o-edstavnik za žepne svetiljke na debelo in drobno pri Drago Rosina Maribor, Vetrinjska 3« Naznanjam cenj. gostom, da sem prejel Iz Dalmacije prvo pošiljatev novega mošta. Vsak dan morske ribo. Topla in mrzla jedila. Sprejemajo se abonenti. — Priporoča se Cafuta 1174 Jadranska klat 1048 Pohištvo posteljnina Vloiki matrace zastori posteljne odele pohištveno tkanino itd. najboljše in najceneje pri Karolu Preis Maribor, Gosposka 20 Brezplačni ceniki! POZOR I POZOR v* v« liji!]«!, ako Vam VaU stroji nagajajo obrtnike se na specijalno m e-hanično delavnico Justin Gustinčič, Tattenbachova ulica Uev. 14, ker ima ista specijalui oddelek za popravila strojev vseh vrst. 137 Din 199 — čevlji s spono lakasti in v modnih barvah pri Anici Traun Grajski trg 1 8T0 se vse blago po zelo znižanih cenah Jos. Karničnik im Slovenska ulica 10 Ne zamudite te prilike! izdajatelja in urednik: F r Stanko De an Brozovi iv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik * e 1 a v Mariboru