GLEDALIŠKI
LIST
Narodnega gledališča v Ljubljani
1939-40
DRAMA
M H. R. LENORMAND:
STRAHOPETEC
Din 2-50
I
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI 1939/40	URAMA	Štev	14
■■ •'	   -	■	■.	I	ll ■'! »!»]<!#» .n—»
oq	rus	■■	»j	BfiO
H. R. LENORMAND:	,'! V
STRAHOPETEC
jn • i?,njs5	/-
PREMIERA 2. MARCA 1940	iv.
.Nova francoska dramatika
(Po G. Hermanu in R. Lalou-ju.)
Francoski moderni drami ne manjka krepkih m samovoljnih da~ rovitosti. Le to je, da se ravno najdrznejši in najgloblji med njenimi zastopniki zadovoljujejo pogosto s knjižnimi dramami in da domače in tuje odre prepuščajo izdelovalcem iger, ki ne poznajo nobenih pomislekov. To velja zlasti za simbolizem, ki je prišel do svojega odrskega genija zelo kasno. V mislih imam Paul-a Claudela (roj. 1868. leta). V svoji diplomatski karijeri je Claudel spoznal prene-katero zemljo; živel je v Nemčiji, v Skandinaviji, na Japonskem, v Severni in Južni Ameriki. Tujim vplivom je bil zmeraj dostopen in tako je danes eden izmed resnično svetovno razgledanih duhov v moderni Franciji. Wagner, Whitman, Laotze, Buddha so vplivali nanj s svojimi nauki, toda njegov versko strogi katolicizem je nad vsemi tujimi simboli povzdignil znamenje križa in njegov latinski oblikovni čut, ki stremi k meri, harmoniji in skoposti izraza, je obvladal čustvene svetove, ki so se nakopičili v njem. Pri vsem tem pa je v tem poetu nekaj visoko zaključenega, temnega, težko dostopnega, Prastara iztočna, hieratična podoba sveta je pri njem prepojena s klasičnim idealom nravnosti in redu, družbeno estetske harmonije.
IOI
Ozračje tisočletnih, skrbno varovanih iztočnih kultnih simbolov je poglobilo tradicionalistične in konservativne Claudelove posebnosti, ne da bi njegovo prvotno latinsko krščansko naravo potvorilo , z vzhodnim duhom. Njegove igre se deloma vrše v pravljični, sivi davnini. Tako »Zlatoglavec«, tragedija o uporniku iz obupa, ki ga otme sočutje. »Mesto« je drama o moči prastare religije, ki preživi vse revolucije. »Dan počitka« je poveličevanje iztočne, bogu posvečene kontemplacije. V francoski srednji vek nas prestavlja »Marijino oznanjenje« (prejšnji zapis tega dela »Mala Vilaina« se vrši v modernem svetu), ki je misterij o čudežni moči odreke. Isti predmet, odpuščajoče krščanske ljubezni obravnava drama »Zamenjava«, ki se vrši v moderni Ameriki. In ravno tako se oglaša motiv ženske požrtvovalnosti iz revolucijske drame »Talec«- Čisto simbolično je dejanje »Ponižanega očeta«, ki se odigrava v papeškem Rimu okrog leta 1870. V tej igri je njen smisel izražen že v imenih: Pensee je hčerka Nevere in materializma. Toda dva gojenca svetega očeta osvobodita s svojo ljubeznijo »Misel« iz spon prosvetijenstva in plehkega racionalizma. Enemu izmed teh dveh ljubimcev rodi »Pensee« otroka, ki mu bo v bodočnosti pripadel boljši in pobožnejši svet. »Proteus« in »Medved in mesec« sta dve farsi, polni prefinjenega humorja.
Poleg Claudela je obogatil francoski oder še neki drugi sosed simbolizma Paul Fort (roj. 1872). S svojo igro »Čudni mož, Ludo-vik XI.« je ustvaril brezčasno tragedijo tiranstva in dal z njo francoski literaturi najglobljo, psihološko nadvse zanimivo in zelo humorno zgodovinsko dramo.
Nasprotje mistično konservativnega Claudela v drami je Romain Rolland. Njegova prva trilogija: »Tragedije vere«, drame »Sveti Ludovik«, »Aert« in »Zmagoslavje razuma« kažejo spet junaka iste vrste, kakršne je Jean Christof, blodečega in bojujočega se človeka, skratka nasprotje zaključenih in dopolnjenih Claudelovih postav. Važnejše in krepkejše so njegove «Revolucijske drame«, ki spet tvorijo trilogijo. Te tri igre, »Volkovi«, »Danton« in »14. julij«, vsebujejo znamenite prikaze mogočne, brezimne in brezoblične množice, ljudstva, ki ni ne dobro ne zlo in ki je sposobno vsega. Najbolje uspela je prva izmed teh dram, ki obravnava neko epizodo v oble-
102
ganju Mainza, 1793 in, y kateri mrgoli verno naslikanih revolucionarnih tipov. Ze v drugi in tretji drami tega cikla pa Rolland zaide v napako, da tendenci na ljubo poenostavlja ljudi. Še občutneje za-pada tej maniri v protivojni drami »Prišel bo čas«, ki se godi v bursko angleški vojni. V svoji zadnji igri »Liluli« je Rolland stopil na tla simbolistične idejne drame. To je, kakor pravi E. R. Curtius, »satirično marionetna igra, v kateri nam Rolland podaja svojo zgodovinsko filozofsko misel o svetovni vojni.«
Naturalizem, ki v dramatiki predvsem goji socialno programsko dramo, je po H. Becque-u našel, glavnega zastopnika v Octavu Mirbeau-ju. Mirbeau je svojo veliko nalogo opravil v dramatiki z blestečo komedijo o modernih trgovskih roparjih: »Kupčija je kupčija«
Drama Fr. de Curelsa (roj. 1854), antinaturalista in antilaicista, načenjajo družbene probleme s psihološke strani. »Mlada divjakinja« vsebuje silovite napade zoper lajično moralo in zoper lajično šolo. Podoben konflikt med znanostjo, religijo in ljubeznijo se ponovi v njegovem »Novem maliku«; s katerim meri na znanost. V svojih družbenih dramah riše Curels predvsem tipe iz aristokracije. Najpomembnejše njegove igre te zvrsti so »Fosilije« in »Levov obed«. V zelo uspešni igri »Nečloveška zemlja« je Curels padel na raven zabavne dramatike. Drugi poglavitni motiv tega pisatelja je tragika spolne ljubezni, oziroma tragična zaslepljenost zaradi spolnega nagona. Močna njegova drama »Ples pred zrcalom« in pa »Duša v blaznosti« ter »Pijanost modrijana« oznanjajo s satiričnimi izpadi zoper lažno konvencijo in zoper samoprevaro intelektualizma vsemogočnost naravnih zakonov.
Unanimizem je ustvaril največ trajnega v dramah Jules-a Ro-rnaina. Njegova dela so neznansko dvotipne karakterne komedije v duhu Moliera. »Knock ali zmagoslavje medicine« opozarja s primerom trgovsko podjetnega modernega zdravnika-špekulanta, ki ustvari celo bolezensko psihozo, na učinkovitost zakonov o množicah. Neznansko hitro nastajanje skupinske duše, ki ni vezana ne na čas ne na kraj, opisuje tudi »Amedee in visoki gospodje«. »Gospod Trouha-dec se uda razvratu« ima za junaka spet velikega geografa, ki je znan iz romana »Donogoo Tonka« in ki s svojim gospodarskim nimbom učinkuje na množice.
103
V nasprotju z Romainovim hiimorjem, ki je neredko žolčen iu zloben, je ljubezniva človekoljubnostJ hutfiarfističnega idealista Ch. Vildraca (roj. 1882), ki v »Ladji Tenacity« proslavlja zmago dobrote nad silnim nagonskim egoizmom. Vildracov somišljenik G. Du-hamel je zaslovel tudi kot dramatik z veseloigro »Atletska zveza«.
Lenormand in Courteline ne pripadata nobeni šoli in nobeni skupini. G. Courteline (roj. 1861) je pravi otrok revolucije, ki ne pozna rešpekta in ki v dovtipnih farsah zasmehuje omejenost birokracije, zlasti uniformirane, in erotično lažnjivost filistra. Dramsko delo R. Lenormanda pa sloni na psihoanalistski osnovi.
Drame H. R. Lenormanda očrtujejo poizkus, kako obnoviti psihološko dramatiko pod vplivom ruskih romanopiscev in Grand Gui-gnola. »Vroče želje« brezobzirno izkoriščajo človeško grozo in usmiljenje v eksotičnem okviru, a načenjajo tudi problem pravice in krivice, ki sega preko meja te kolonialne epizode, kakor Simounova srčna, stiska stopa iz okvira čisto atmosferične igre. »Obsedenci« predstavljajo, če hočete, celo patološko galerijo. Vendar obnavljajo z edinstveno silo temo o umetniku nasproti družbi. S to dramo je plačal Lcnormad svoj obolus »svetemu egoizmu. Spričo njegove drame »Prah« so omenjali Ibsena; pri izidu »Izgubljenih duš« pa Dostojevskega. Henry Lenormand se od prvega razlikuje po neki robati jasnosti, od drugega po žgočem pesimizmu. Navado ima trgati drame v krajše slike. Ta način je uporaben za slikanje klavernega potovanja komedijantov, ki jih je opisal v »Izgubljenih dušah«. Uporabil ga je tudi v drami »Čas je sen«, ki nas spominja na to, da jc vse na svetu privid in odsev prividov. S temi igrami je Lenormand dokazal svojo originalnost: toda vse imajo vendarle nekaj prisiljenega in hotenega na sebi in tisti, ki imajo zaupanje v njegov veliki dramatski talent, čakajo ure, ko se bo ta njegova volja podvrgla preizkušnji človeškega sočutja in se resnično posvetila novim idejam, ki jih ta »Jedec sanj« še vedno premalo izkorišča.
lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik-Oton Zupančič. Urednik: Josip Vidmar. Za upravo: Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.
104
L E K F) R H F)
w (Dr. R.	U STR R
CJUBC/JHNF)
nasprot! glavne pošte
Oddajajo se zčrauila no recepte uszh bolniš' ih b'ogo!n — Priporoča malinovec pristen, narauen u \jseh množinah. — Orig. r.oruežfco ribje o Je. sueže, naj-finejše vedno u zalogi. — Haroči a točno po povzetju 1
Klavirje, gosli, čela, saksofone, trompete, klarinete Hohner harmonike in vse glasbilnj potrebščine od šolskih do prvovrstnih izdelkov kupite najceneje pri
VVARBINEK
MIKLOŠIČEVA 4
Garantirano mojstrsko popravilo in izboljšanje glasu pri vseh glasbilih
A. JANEŽIČ
Galanterijske in modne potrebščine
Šolske, pisarniške in kjigoveške potreb-vsči'ie na debelo in na drobno
LJUB L JANA Knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov F' riR.iANs*' a ulica 12-14 in poslovnih knjig
•  ................Illlllllllllllll	————
Strahopetec
TGRA V ŠTIRIH DEJANJIH (DESETIH SLIKA#)' SPlsAI. H. R. LENORMAND. PREVEL F. JUVANČIČ.
Jacques 		. Kralj	Direktor hotela		REŽISER: PROF. O. ŠEST . . . Bratina
Charlier		Jerman	Tereza		. . . M. Danilova
Profesor Hirtz		. Levar	Gospodična 		. . * V. Juvanova
Rus Priulov		. Cesar	Gospa Ystad		. . . M. Boltarjeva
Interniranec 		Presctnik	Markiza d’Aqua — Tinto . . .	. . . Nablocka
Štefan, plesalec 		. Drenovec	Stara dama		. . . P. Juvanova
Prvi muzikant		Potokar	Nataša, plesalka		. . . Slavčeva
Drugi muzikant		Brezigar	Pieretta . 		. . . A. Levarjeva
Zdravnik 		Daneš	Frida, hišna		. . . I Boltarjeva
Maska (kasneje gospod v sivi obleki) .	. Plut		
Dejanje se vrši v nekem višinskem sanatoriju ne Švice, kasneje v Montreuxu, v letih 1915 in 1916.
Potek slik: 1. Terasa v hotelu. 2. Terasa v hotelu. 3. V gorah- 4	hotelu.	5. Salon y hotelu. 6.	Bar v hotelu. 7. Hotelska soba.
8. Hotelska soba. 9. Soba Pr°^,. rt*a‘ I0- Pred vilo v Montreuxu.
Po 3, 6 in 8 sliki ^	5	sliki	krajši	odmor.
»A^Hazz. __
Scena: arh. ing. Franz. — Muzika"
Kožuhovina: Rot, Mestni trg.
Blagajna se odpre ob pol 20.
Začeti 20.
Konec po pol 23.
1’iirior:	Sedeži	I.	vrste	.	.
I1.-I1I. vrste SV.-VI. .. VI1.-1X. .. X.-XI. .. XH.-XI1I.
‘V*
Din 25v
,.	24'-
.. 22'-'Or-.. 18-16 —
Lože v Parterr j ^ • •
I huikonsW»!^.!**,*>- • ■
ni s?**	'	Minerju
K *• redu . konski,
Dodatni ložni
Din ,90 — ..	90-
,. 60-— „• 20 — ..	20 —
15-
, AU.-Alll. .	,,	lb—	||iu	•	”	—
. STOPNICE se dobivajo v predprodaji pri gledališč’ ( j. "1 v opmiem gledališču
Predpisana * P®nzijski lond j(> vraču
Balkon: Sedeži 1. vrste . . . Din 18
11.	...	..	14
Galerija: Sedeži I. vrste . .	.,12
II.  ....................10
..	111..................v.	«
Galerijsko stojišče .	..	2
Dijaško ..	„	4
od 10. do pol 1. in od 3. do 5. ure.
vračunana v conah.
OB
LEPI
GLASBI,
SLADKE
BON-
BONE!
m
Knjigarna Hleinmajrr & Eamberg
naistarejša v Jugoslaviji, priporoča svojo bogato zalogo strokovnih in zabavnih knjig v vseh jezikih
Lfublfan a, Miklošič«: va cesta štev. 16
ŠUMI
ČOKOLADA, BONBONI, FINO PECIVO, BONBONIERE, LIKERJI, I. T. D. I. T. D.
VEDNO SVEŽE BLAGO - TOVARNIŠKA ZALOGA
GRADIŠČE ŠTI EV. T — O
POLEG DRAME