č. 138. številka. (t Trata, t ietrtek ^ntraj «S«wa mm Primorsko. Oglati m rataaa po tarifu v p*iit«, »a aaalov« i debelimi irkami «=. plafij. prostor, kolikor obaaga navadni^ -»»i Poslana, osmrtnice in javne *ahv»ie, «r.ii tgiasi itd. 8o raiunajo p i p ^c d , Yii dopisi naj se pašiijajo aroair . alioa Caserma it. 13. Tsak i pu m v na. biti frankovano, ker nefraukorac^ p« •prejemajo* Itokepiai »a ns, »racajo, Narafinino, reklamaeije in «»:■■• ]9'"a upravnitivo ulica Molim« v eele hit. S, II, nadst. Jfuroiuino in eglasf. je plačevati looo Trst. »dprtc rek^.v* oije io proste poiifnJro, \,V »Mnoati J« Italijanska drznast na vrhnacu. Obljubili smo, da se povrnemo zopet k govoru spoštovanega zastopnika V. ksrije tržaške, Attilija Hortisa, da taksirano nekoliko posamične trditve t tem govor« po njih prati vrednosti. Človek, ki je čital ta ob slovesni priliki muko in trudom prečitani govorčič Hortisev v zbornici poslance? na Dunaju, ki pa zajedno pozna resnične odnošaje na Primorskem, a vendar ne ve, kako Halo izbirčni so Italijani v svojih sredstvih, kolika je razlika torej med tem, kar je, in te«, kar je pripovedoval Attilio, tak Človek ki moral misliti, da je zastopnik V. kurije tržaške zbijal neslane šale. Ali posl. Hortis se ni šalil. Ne, pnstimo g. Hortiia, saj smo rekli že, da mož jo dobra duša, kl se izborno počuti le med zarmenelimi zgodovinskimi listinami in ponesrečenimi verzi svojimi; t«-iiti moramo marveč le volilno .uaodo", ki je vrgla tega moža tja, kamor ne spada, kajti mož je oče-tidno še veliko slabeji politik, nego pa pesnik. Ne z Hortiat-m nam je govoriti, ampak z italijansko stranko. Hortis je govoril le, kakor mu je narekovala italijanska delegacija na Danaju, a ta poslednja je narekovala tako, kakor jej je velevala Dr a v vse stranke italijanske! FOtem pa, ko poznamo to stranko in ako vemo, da ta stranka nikdar ni poznala politiško morftle, da ni nikdar povpraševala za tem, a'i je sredstvo pošteno ali ni pošteno, ampak vsikdar le zatem: ali pomore, ali dovede do cilja ? — potem se seveda ne čudimo, da se je italijanska drznost popela na viIihuco v govoru Hoitisevem. To ni več le mojatersko delo, kar nam je podal ta muko pieeitani govorčič Hortisa v zatajevanju resnico in v zavijanju dejstev, ampak je ▼irtuvozaost, kakoršue so sposobne izključno 1» take stranke, ki v»do, da morejo le tajanjem in zavijanjem hraniti svoj nimbus ter morajo tiščati resnico v natezalnico, kajti zgubljeni bi bili v isti hip, k« bi se mogla dvigniti .resnica* in jim po* PODLISTEK - 2 Borovške gracije. (Lovro Slavec.) Ej, to vam čudno hitro raste ta mladi sveti Pred dvema letoma bo bile zadnjič tu na počitni-oah, nedolžna, itratkokrila dekletca, sedaj pa na-jedenkrat take punice, Čisto gosposki prikrojene, ponosne in navihane brez primere. Dovolj je imela injimi opraviti mati. Gospa pl. Radnikova, udova svetnik«, je podedovala po pokojnem t-kromno hišo ▼ mestu, poleg t*ga pa še svotico, s katero si je tu, v ob cesti, vodeči iz Borovca preko Truske grajščin^ v bližnji tršič, knpila jednonad-stropuu kiso z malim zemljiščem. Tu je imela za časa svojega bivanja v mestu oskrbnika, o počitnicah pa se je belila semkaj s svojima hčerama Anko in Mmko in pa s svojo nečakinjo Ido. Samo zadnji dve let: je napravila gospa pl. Radnikova izjemo, kajti bala se je za dekleta radi osepnic, ki so ravno zadnji leti zaporedoma razsajale v bližnjom Borovcu. Lepa je morala biti v mladosti gospa pl. Radnikova, ko je še do sedaj, do svojih štirih kri-iev,1'ohranila toliko mladostne svežosti in živahnosti. No, lepoto so pa podedovale njene hčero po njej; njene dobrodelnosti iu dobrohotnosti pa nikakor ne. Značaj so podedovale punice Čisto po svetiti se svojo bakljo v obraz, na katerem se zrcalijo vsi zlobni nagoni politiških uasilnikov. Le nekoliko trditav hočemo izluščiti tu iz lopa Hortisovih trditev, da dokažemo, kako daleč mora snzati italijanska drznost v trditvah. Kaj naj rečemo o protestu proti izreku posl. Zallingerja, da so Italijani Jjubčeki vlade? Ne, tu ni treba zgubljati mnogo besed: poj zadošča le jeden pogled na sliko Lasih primorskih odnoiajev, da vemo, kako dobro ja je pogodil imenovani tirolski Nemi« 1 Saj ne treba drugega, nego da kon-statujemo, da so Italijani sicer v voliki manjiini na Primorskem, a da so vzlic temu absolutni gospodarji v dveh spravnih skupinah te dežel«, v tretji — v Goriški, kjer je oerazmerje še najbolj kričeče - pa imajo toliko moč, da številno velik« in tudi gospodarski pretežna večina slovanska ne mere priti —*«am„ yZeiednn ----» boju — niti do najprimitivnejih pravici! Ali je mogočo to naravnim potom ? Ali je mogoče brez umetnih sredstev, da bi manjšina imela vse v rokah, večna pa nič; da ima manjšina 11 sastop-nikov v državnem zboru, večina pa le 4; da ima manjšina med tremi deželnimi zastopi Primorske dva popolnoma v svojih rokah in da še v tretjem imajo zastopniki večine povsem vezane roke?I G. HortiS naj položi roko na svoja pesniško srce in naj odgovori na ta vprašanja po vesti poštenega zgodovinarja!! Reči in priznati mora, da ni mogoče. In ako ni mogoče, od kje dobiva italijanska manjšina potrebna umetna sredstva za vzdrževanj« svojega nadvladja ? I Odgovor na to poslednje vprašanje je pač na jeziku vsakomur. S tem smo odpravili Hortisevo tajenje o — Benjaminih. Gasp. Hortis je iianjanom v rri- morju ni dovoljeno niti toliko, da bi si za svoje siroSk« uktavovljali vzgojevalnih zavodov. Sv. Križ, Greta, Podgom, Hum itd. so glasne priče, kako daleč se je Hortis oddaljil od resnice s tem zatr- « dilom svojim 1 Sicer pa naj nam dovole gospoda ' skromno vprašanje : ako je uprava avstrijske države pokojnemu Radniku, ki je bil znan kakor neznosno ošaben člevek iz stare šole, kateremu je bila nad vse njegova plava kri... Anka, bujna sedemnajstletna plavolaska, vitke postave, toda polnih oblik, je le predobro vedela, da je lepa, da je interesantna ; drugi pa, ki sojo poznali, so vedeli ob jed nem, da jo ošabna, da se rada ponorčuje, in radi toga je bila jako slabo zapisana med sošolkami tretjeletnicami io med dijaki sedmošolc;... No, ti so jej bili pač premali, ko je imela vendar na razpolago kopo nališpanih častnikov, ki so toli pridno rožljali za njo a svojimi sabljami... Minka, njena sestrica, stopila je pred kratkim v svoje petnajsto leto; toda v STet ie že stopila pred dvema letoma, tsko, da je iro*la ob svojih letih vendar že precej prakse v ljubimskih stvareh. Po zunanjem je bila či*to podobna svoji sestric5, samo da ni bila še tako razvita. No, navihana je pa bila ravno tako, ponosna pa še bolj. Lansko leto je ljubimkala z nekim petošolcem; no letos so jej gimnazijci le še za silo; sice njeno hrepeni po čem višjem, nego po borom dijaku. — Oj ta dijak l Kako srečen bi bil vendar v mestu, d« ni teh preklicanih sabljic! Nečakinja gospe Radnikove jo pododovala po svoji materi neznaten kapitalček, i aterega je rabila teta ▼ njeno odgojitev. No, skrbela pa je Radnikova zanjo prav po materinsko, odgojajoča res toli „kruta", da Italijanom ne dovoljuje niti to liko, da bi si smeli snovati vzgojevalaih in učnih zavodov, potem bi želeli pojasnila, kam se z gn-bljajo one ogromne svote, ki prihajajo .Legi N a z i p a a 1 e* in o katerih čitamo vsako božje leto, da so se potrošile? Tu bi res nujno trebalo pojasnila in bi bilo zanimivo tudi za ministarstvo za notranje stvari: da-li je res, kar trd<5 zlobni jeziki, da se te svote po velikem dela porabljajo za nameue, ki niso šolski in da je marsikateri laški mandat vzcvetel na vrtu „Lego Nazionale* ?! Ta izjava zastopnika V. ku-rije tržaške daje le novega netiv« govoricam zlobnih jezikov. Pojdimo dalje 1 Gisp. Hertis je zatrdil, da so avstrijske vlad« postopal« z Italijani na Primorskem vsikdar iatotako, kakor vf • »•«« ««• iu a»sneai, to jo: delale so jim krivico z jezikovnimi naredbami. Za izgled je navel g. Hortis zemljiško knjigo tržaško, ki se je .onesnažila11 po slovenskih uknjižbab. Nočemo tajiti: slovenske ukijižbe se res množe v zemljiški knjigi tržaški. Ali kaj je dokazano s tem? Nič dru-zega, nego to, da je tu slovenskih posojevalcev in dolžnikov! Torej ? Dokazano je, da slovenske uknjižbe odgovarjajo le praktični potrebi; dokazano je torej ravno nasprotno od tega, kar je trdil g. Hortis, ko je navel zemljiško knjigo v dokaz, kalra krivica se godi Italijanom po nepotrebnih .jezikovnih naredbah". Stvar je vendar jasna: ako je tu toliko Sloveneev, potem jim mora biti zemljiška knjiga pristopn«, kakor vsakemu drugemu. Ali ni toroj to skrajia drznost, ako hoče dokazati kdo z množenjem slovanskih uknjižeb, da take uknjižbe — H1 a U pULICVIlu >u u,. • 'J JI » _ .. __ iikanizovanja Italijanov ? G. Hortis je govoril tudi o bolestnih vsklikih Italijanov, katerih pa noče čuti nikdo! Mož naj bi bil nekoliko previdneji se svojimi trditvami. Naj je bil na vladi Auersporg ali Taaflfc, ali Windischgraetz, ali — Badeni, to jedno je ostalo jo ob jednem s svojima hčerama. Vitka črnelaska je bila prej, živeča pri materi, skromna in pohlevna, pozneje pa se je od svojih sestričin nalezla ponosa; spoznala je, da je lepa in domišlju-vala si je precej na to. Dasirarno jedno leto mlajša od Anke, bila je Ida vendar njena sošolka, o tem, ko je Minka ravnokar izlezla iz zadnjega razreda nemških šol, in jej bode s prihodnjim letom ustopiti v pripravnico. Dolgočasile so prvi teden počitnic Radni-kove punice grozno tu na deželi. Kaj bi se tudi ne? klama je tičala vedno v starih romanih, katere je izrezala iz nemških listov; brigala, se ni skoro nič zanje. S kom naj občujejo ? S tem bu-dalostnim kmečkim ljudstvom? Ali naj koketivjejo s kmečkimi dečaki, ali naj poslušajo njih surove dovtipe, ko so vendar navajene na nežne in du* hovite oficirske ?! Ali naj vedno hodijo na sprehod v gozd, ali Bsj se vedno kopljejo? Vse tako suhoparno, dolgočasno. Kako drugače je bilo tu vendar pred dvema letoma! Tu je bilo vae „origi-naloo", te kravice in telički po pašnikih, ti zeleni travniki, ta bistra rečica, to prijazno kmečko ljudstvo, vse novo, vse tako mikavno in vabljivo. No, udale so se polagoma „kruti" usodi. (Pride še.) notor.sko dejitvo: Italijani so tožili redno in so bili — u-li>jiai >s;k',«i nasprotju a teraeljnjiai zakoni, kaktir »ta i. 11. .- ic,; deieln^.i zb;iraistrskega o poslovnem jeziku in skl'p dež. zbora tržaškega o uredbi zemi'it-.e knjige, pot ra se vel a ni čudo, daje krotn odgovorila z ,nal' G. Hortis je govori! tudi o eočutitvovauju Italijanov — čitaj : itaiij. .stranke — z vsetdi tlače-Bimi in da oni komaj čakaj® zmr.ge pravice. T« trditev je taku auauruni, da bi ls škodovali stvari, ako bi jo hoteli zavračati na široko. Recimo torej na kratko : italijanska stranka je naklonila svoj po-litiški obstanek na predpostavo : da more biti 11 a č: t e 1 j e v in tlačenih! Kakor hitro se poruši la predpo.Titava — kar se more zgoditi ee le potem, ko res zmaga pravica — poruši se tudi italijansko nadvladje. Svoboda vsem in pravica ffm pa s ti pojma, ki izključujeta pojm nadvladja. Italijansko nadvUdje post-.ne torej saraouhijalec v isti li:;«, ko se zgodi zaie>, o čemer je govoril g. Hoi tis kakor o želji Italijanov: ko zmaga pravica in izgine rod tlači Leljev in tlačenih. Treba da zaključimo. Tu hočemo storiti z ono res — zanimivo ujavo H »rt sovo, s katero je mož satn poiu^il vse svojo slabo- poeaijo o mučeništvu Italijanov in o krivicah, ki se baje ode prednjim. K kel je, da oni bi m >gli pritrditi jezikovnemu zatonu le tedaj, ako bi se isti na Primorskem izvajal drugače,, nego drugod; to je: po .Vraktio.u potrebi" — seveda po tisti potrebi, kakor si jo J* roje Italijani. Gospoda ne zahtevajo nlC več in nič manj, nego da naj država postavi njih nad za k o n e in naj Italijanom na ljubo napravi izjemo Iti na Primorskem : naj vzkrati dobroto i -i varstvo zakonov — večini dežele. Ljudje, ki zahtevajo takih nečuvenih privilegiev, taki ljudje da bi bili tlačeni, mučeiliki ? I Taki ljudje da bi si želeli triuiwf» pravice ? t Taki ljudje da bi sočustvovali z resnično tlačenimi P ! Ne, lv, iti stokrat ne! Zat* priča tudi zadnja izjava italijanskega kluba preko ust gospoda HorlMii. 1« to jedno: da balancirnjo visoko gori na vrhuncu drznosti! DOPISI. te Hruiioe v občini Podgrajaki. (IzV. dop.) Dne 4. t. m. ie unn-la. tu mnog..**. lu«un in vrla n^rodnjakinja, učiteljica Manja Wajšel, rojena Jug v Kobaridu 1. 18B9 , soproga tukajšnjega nadučitelja. Pokojna je službovala kakor učiteljica od oktobra 1880. do oktobra 1886. v Biljani na Goriškem; Od oktobra 1886. do pol septembra 1893. bila je voditeljica učiteljica na društveni slovenski zasebni dekliški šoli „Sloge" v Gorici, ter ob enem kakor voditeljica društv. otroškega vrta v ulici >v. Klara in otroškega vrta t ulici Bar-zeliui. Kako mailjivo iu neumorno je delovala pokojna na Utej seli, tu svedoči spričevalo, ki jej je podel.1j ,Sloreasko narodno - politično društvo ,Siog«tw v Gorici dne 16. sept. 1893. Med drugita se glasi ista: ,0 nastopu gdieiue. Alaiije Jug štela je zu-klcu* dekliška šoli društva »Sloga* dva razreda. Pod i'ji iiuu vodstvima se je šola polagoma razcvi-taia Utto lepo, da je dobila z odlokom vis. c. kr. niioisttiis.va za uk in bogočastjo cd dne 14. -epi. 1889. št. 18902 pravico javnosti ter je štela v soi-kem letu 1892t93. že tri dekliške iu jeden mešan razred. Otroški vrt sv. Klare se jo moral razkrojiti radi obilnega števila otrok početkom šolskega leta 1892|93. iu tako se je ustanovil nov otroški vrt v ulici Barzellini, katereau je bila vo-ditfljica ista gospodičiua Marija Jug. Ves čas svojega službovanja pričala je i«e-novanka veliko ljubezen iu skrb do šole iu šolskih otrok. Delovala je z neumornim trudom za pouk iu oliko izročenih jej otrok celo zunaj šolskih ur. Skrbt-la je za red in lepo vedenje svojb učenk. Dosezala je učai smoter v obilni meri in dobivala v.«Ied tega pohvalo od mestnega šolskega nadzornika, ki se je tudi nasproti društvenemu vodstvu vsikdar uajpolivalneje izrazil o šoli sploh in o go- spodičini Mariji Jug iu njenih učaih vspehih se poseke. Vodstvo je vedno priznaval« neoporečno spretnost, nailjivoBt in izvrstne vspebe Marije Jug in to priznanje ponavlja zdaj, ko je bila na svojo prošnjo odvezana službovanja imenovanih šolskih zarodih. V Gorici, 16. septembra 1893. Za slov. narodno.politično društvo »Sloga* : Dr. A. G t e/t o rč i č, I. r., predsednik. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 13. marca 1892. št. 16<<3 je priznavalo: Vflespoštovana gospiea učiteljica Jug ! Odkar obstoji ženska podružnica v Gorici, blagovolili sie *e Vi v prvi vrsti udeleževati ca plodonosneai delovanju. Da se je podružnični delokrog razširil, da se je vsakoletno mogla podpirati vedno več ubožnik otrok, pripisovati je tudi Vasi neumorni skrblji-vosti. S svojimi tehtnimi poročili ob glavuem zborovanju navdušili ste ranogokatera srca ter jih pridobili za družbo sv. Cirila in Metoda. Z ozirom na Vašo požrtvovalnost Vam se je izrekla v zadnji vodstveni s-ji soglasna zahvala. Izjavljuje Va« to vest, prosi še nadalje blagonaklonjenoati Vodstvo nružbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 13. marca 1892. Zapusti vsi Gurico se je preselila Marija Jug oktobra 1893. na učiteljičlno mesto v Jelšane ter je službovala tam do 24. avgusta 1895. 1., a od takrat naprej službovala je v Hrušici ter se poročila z tfik-ijšnjim nadučiteljem. Blasra pokojnica bila je uzor navodnjaštva, učlteljstva, rednosti iu miroljubja. Za ustanovitev ženske podiužuice sv. Cirila in Metoda za Is'ro v Podgradu sestavila je in rnapoalnl ft tiRslailnjo okrožnico od dne 8. avgusta 1896. 1. glasečo se : „Velecenjene gospe in goppice ! Pokažimo svetu, da je tudi v na&era krogu vernih hčeiš rnujke Slavije, a ne le z ceno besede, amt.ak dejanski. Združimo se ter ustanovijo lastno podružnico družbe sv. Cirila iu Metoda za Istro, da bodr-mo tako zveste reku: „Vse služimo sveto, svetej stvari!" Dne zborovanja je nabrala pokojna Marija za družbo lepo svotico 18 gl. 31 nč. ter napravila prašnjo na c. kr. vlalo za potrjeuje ženske podružnice v PodfT/adu. Pokojna je »bolela na pljučah vsled lanskega vedno trajajočega deževja in prepiha. Pogreba so se udeležili sos-dni gg učitel i :n uflMjica namreč: Makarovifi, Debenjak, Maudič, Delcot, Orbančlc, Bogateč, soprog Waišel in g.spodičins učiteljico Povito vrsnik, Sepič, Jerman. Okrajni šolski svet je zastopal g. Slavoj J*ako, župan, kakor prerl-s*dnik. Spremljpvalo jo je na pokopališča mnogobrojno število učencev in občinstva. Naj počiva v miru 1 PoHti6k« ■srosti. V TRSTU, dao IT. nov«rabra 1B97. K položaju. Z Duuaja nam pišejo: .Sicer ste bili omenili že, vendar je potrebno, da zabeležite : Dne 11. t. ra. bilo je več čleuov slovauke kiščausko-nurodue zveze pri miiisterskem predsedniku. O te i priliki se je govorilo obširno o od-nošajih v deželah, zastopanih po zvezi. Njegova 1 prevzvišenost je pokazala najlojaluejo prijaznost uasprotim želj.sm, izraženim od poslancev Zveze*. Tako ua» danes izrečuo pišejo z Dunaja iu približno tako so pisale tadi, druge du- j najske noviue o pogovoru med ministerskim predsednikom in deputacijo naših poslancev. To poročilo je tem zaniiaiveje, ker si je zadnja „IstriaM d^la poročat: z Dunaja iu objavlja vidnim zadovoljstvom, dagrofBadeni ničesar obljubil jugoslovanskim poslancem! Sedaj prepuščamo lepo čitateljem, naj ugib-Ijejo sami, komu je prisoditi več vere. Delegacije. Delegacije so se sešle dne 16. t. m. na Dunaju. V avstrijski delegaciji je izjavil delegat uem> ške ljudske stranke, Hofmann - Welenhof takoj za četkom seje, da se njegovi somišljeniki — z ozi- 1 rem na notranji politični položaj in z ozirom na to, da je stanje pogajanj z Ogersko še jako nejasno — udeleže razprav le pod tem pogojem, da po tej razpravi ne bodo ni malo vezani v svojem postopanju o določanju prispevkov obeh dižavnih polovic za ukupne potrebe, kakor v svoj-m postopanju sploh, povodom ustavnega reševanja pogodbe z Ogersko. (To izjavo Hofmanovo je razumeti tako, da se obstrukcijonisti sicer uieleže razprav v delegacijah, da pa bodo v zborn c poslancev vse-jedno nadaljevali taktiko obstrukeja proti nagod-benemu provizoriju! Torej: v delegacijah hočejo zidati, v zbornici pa podirati. Op uredn.) Tej izjavi poslanca Hofmanna sta se pridružila tudi krščansko-socijalni poslanec Scneicher in ' nemško napredni dr. Gross. Delegacija je izvolil« poletu predsednikom grofi T h u n - H o h e n a t e i-na, biviega namestnika na Češkem ia podpredsednikom viteza Javorskega. Predsednik je pov-darjal, da je država zvesta svojim zaveznikom, pa tudi v dobrih oduošajiU z drugimi državami, ao-sebno z Rastjo. Ogerska delegacija je izvolila predsednikom grofa Jalija Szapary-ja in podpredsednikom Kdo-mana Szell- a. Predsednik jo v svojem govoru omenjal raznih izrekov od strani vladarjev v poslednjem času in je dostavil, da so ti izreki p č najbolji dokaz, da želijo miru tako vladarji saini, kakor i narodi. Omenil j-e trozvezo, katero smatra za temelj za ohranitev miru. Sejo je zaključil predsednik tri-kratuim „eljen* na cesarju. Parlamentarno. Proračunski odsek zbornice poslancev seje sešel in nadaljevalose je posvetovanje o na&odbei.em provizoriji. Govorili ho po u nci Bar-wlnski, R gler, dr. Menger, Schlesioger, Kaiser, Weis^kirchner in Mauthnei'. Česar Monisen ni povedal! Zakaj izgubljajo Nemci v Avstriji svoje nadvladuj"<5u stališče ? — Zato, ker jim nedostaje velike, plodovito po« litičua midli. Kior huče vladati v Avstriji, mora vedeti najprej, kaka je prava naloga tej državi; potem pa mora tudi poznati pravo sredstvo za izvrševauje te nalogo. Samoupravo v Avstriji je i urediti tako, da se bodo zamagle razvijati vb?, na-I rodnosti po svojih željah iu zmožnostih; gospo« j darstvo traba preustrojiti, kakor to glasno zahtevajo j narodi j alodupč, treba razrešiti ona vpraa.inja, ki | so priđojeaa Avstriji v pogledu na nje svetovni j pomeu. Vse to mora znati oni, kdor je prevzel na-j logo voditelja v državi. Ia ravuo zato do 33 .vaz-/ ineie v Avstriji jele razvijati nepovoljno za Nemce, ker so Nemce «« pošle vse krepke iu zdrave politične i ideje, tako, da jiua je ostala le jedna nama. ki p« nima pravega smotra za njih, katerim jim je 03i-j gurau obstanek: namreč uacijon.ilua misel, j Čtm bolj nasprotujejo Nemci življenjsk !mu [ pogoju avstrijske države, — in tak pogoj ja pra-J vica vseh narodnosti do obstanka in razvoja — j tem bolj se oddaljujejo od svojega pravegasm >tra. j Slovaui v Avstriji se zavedajo svojega ob-» stanka, oni ^e zavedajo, da so velik sestavni del I monarhije iu ta njihova zavest se ne da zatreti z silo. Kadar dobodo Nemci v Avstriji voditeljev, ki bodo znali odgovarjati na vprašanje: česa treba v Avstriji? voditeljev, ki pri poznajo možnost, da se v Avstriji lahko dobro počutijo v s i narodi, tedaj utegnejo priti tudi avstrijski Nemci do za-željene veljave. Iu zukaj bi ue bilo mogoče u-itvariti avstrijaka države tako, da bi bili v njej srečni vsi na odi? To je prav lahko mogoče. A tega ni znala doseči stara ustavoverna stranka. Pol njenim v«dstvom so bile neuemške narodnosti tlačene, zatiran*?. Ta stranka je imela svojih političnih idej. A te ideje se niso držale mej, mej katerimi se zamera razvijati avstriiska država. Zatorej se ta stranka razdira iu na nje mesto stopa nemška nacijoaalna stranka. A ta stranka v prvi vr4i ne čuti v sebi poklica za upravljanje države, ker njeni členi branijo le svojo nemško narodnost. A ta obramba nemške narodnosti bi dosegla svoj namen lože tedaj, kadar bi nehala braniti nemško narodnost. To je ona misel, katere ni izrekel ne Mouisen v Bvojem pismu in katere ne poznajo vsi njegovi som aljeniki v Avstriji, jednostavno zato, ker jim je pošla za to — sposobnost. Da je v avstrijski zbornici govoril Nemec Lecher celih dvauajst ur skupaj, za kar ga občuduje svet, je to pač dokaz, da ima mož dobra pljuč/?, a ni zajeduo dokaz, da je nož tudi kaj — mislil". Ako dostavimo, da je predstojeće besede Izustil odličen in t. ezni Nemec iz rsjha, menimo, da z naša strani ne treba dostavljati ničesar. Različne vesti. Umrl je lan^s o poludvch popoln l>e v tukajšnji bolnici vč. g, Janez Golob, župnik v PodbreŽji. Pokojnik je imal bolezen v vratu in je prišel v Trst iskat zdravja. Operacija se je tudi posrečila, pa nastale so omplikacije, vsb-d kateri h je raoral umreti blagi gospod, slce:- trdnega zdravja in v najboljših letih. Pokojn k je bil blaga duša in vili narodoj k. Mir njegovi duši. To je ie res preveč! Čitajte iu strm'te! Minolo nedeljo zvečer ob 9. ari se je vračal domov naš vrli sorojak Sebastijan Čenčur, spremljan po svojem 16ietnom sinu. Mej potoma sta se raz-govarjala o tem iti ouem, seveda v slovenskem jeziku. V ulici del'Olmo kjer stanujeta omenjen«, ustavilo ju je par liihon.^kih — pometačev, ki so ju začeli psovati z besedami: fisi de caui, per cossa parle per scnvo 1 (sinovi psov, zakaj govorite suženjski jezik ?) Potem ao Lahi vabili naša dva mirti a človeka, naj gresta malo više, da ju — naklestijo 1! Gosp. Čeičur in sin, ne sluteča ničesar nevarnega, sta šla v svojo vežo, toda lahuni so planili z* njima ter ju začeli biti z rokami in n o ž c m 1 Gosp. Čenčurju so prizadeli na glavi inno 4 cm. ter mu razresali klobuk. Sin je bil bolj fcrečen, h a j t k dobil je le neznatnih ran, in na od orožja. Da pa ni bilo večče biti — civilizmne in ki menda res b ži v — Evropi. Pomislita : dva laska šarlatana, dva umazana pometača, napadata drzno (ili to v iijHSfovi hiSi) miioljubu^u — illuSlulsla — in njegovega še mladega sina, in sicer le zato, ker sta ta (Iva kakor Sioveuca, govorila slovensko 1! 1 Nadejaje se, da slav. c. kr. policija stori vse možno, da dobi v ^vojo pest ona lopova ter ju izroči pristojni oblasti v strogo kazen, pndajemo javnost? ti najnoveji slučaj iz delovanja — avite eoltur«. ,11 Circolo dei giovani" razpuščen! To novo, komaj zasnovano društvo progressovskth mUdeničev je že razpuščeno. Pravimo: progres.sovskih, in ne smetao reči italijanskih, kajti predsednik mu je bil Slovan po krvi in nekoliko odbornikov tudi. Vzrokom razpuSčenju navaja namestuištvo : prekoračenje delokroga. Uprav divt-n je „Picoolo" v svojih opazkah o tej odredbi. Mnogemu snso že vajeni od strani tega glasila, ali take — odkritosrčnosti pa no bi bili pričakovali. Pravij da je razpuščanje napravilo bolesten u s na člene circola. Sicer so pa vedeli sami, da jim bode meja pravil preozka iri da j i m d . n š t. v o p r i d e v nevarnost prej ali slej. Toda nadejali so se, da katastrofi ne pride t«ko hitro, vsaj poprej ne, dokler ne store kakega čuta v zmisla svojih načol I Ali razumete to! Predložena pravila so bila torej In krinka, dn bi mogli začeti „d-;lo" — ne v zim:-ln pravil — ampak po načelih, katerimi so profinjeni. Ali bolj po domač? : hoteli so oblasti voditi za nos. To je povedal „Piccolo" m navadno odkritosrčnostjo. O o jelnem pa ni mogel lepše opravičiti naielbe namestnišfcva. „Indipondente* — rusofil! Vemo, da majate z glav t'bi, vele spoštovani gospodje čitat lji. Ne čudimo se vam. Vendar nimate prav to pot. Res je tako: „Itidipendenta" je postal •— ru^ofil Evo vam dokaz! Vzemite v svojo roko št. 7183. od dne 16. t. m. Tam morate citati mej drugim tudi sledeče: „Na poslednji razstavi v Ben-tkah bila je izložena krasna slika ruskega slikarja Rupina. Večina upraviteljev tržaškega muzeja Ra-voltella je bila za to, da se nakupi ta slika za rečeni uiuzej. Toda onorevole Venezian je zabi anil to: a to ne morda iz vzroka, ker bi bila slika slaba, ampak le zato, ker je — ruska! Priznal je sliki veliko dovršenost, a izjavil jo ob jednera, da Tilačani ne smejo trošiti svojih novcev v proslavo Rusije 11 Mi („Indipendente* namreč) se sramujemo na takem postopanju, kajti umetnost je mednarodna. Wagueijevi umotvori ao ganili Pa rižane do solz. A ravno tako, kakor je prišel Wagner (Nemec) v Pariz, bil bi lahko prišel Rupin v Trst!" Ali še majate z glavami sedaj, ko ste čuli fllpiko „Tn lire-id-nt']Vvr>«, ki e sramuje na postopanju Italijana Veneziana ru-kemu slikarju v piilog ? ! Tako sem pribil to neverjetnost. Jaz sem j storil svojo dolžnost, sedaj jo pa storite Še vi, i gospod urednik i;i pojasnite nam svojina spretnim ; peresom, zakaj ,ItidipendenteM kar hkrata piše tako in vse drugače, nego je dosedaj l Brej.sk i. Pripomba uredništva. Želji gosp. Brejskega jo lahko ustreženo. Gosp. Brejski si prav za prav lahko pomaga sam. Pogleda naj malo v naše vesti „Italijani med seboj", pa bode vedel, da somišljenikom gospoda dra. Spadonija ni bilo toliko da ruskega slikarji, marveč le do tega, da zasole jedn> Veuezianu, ker je nedavno v mestni zbornici prosil gospodo, naj odpuste Spadonlju in družbi, k*r poslednji ne vedo kaj delajo! ! Nadvojvodinja Štefanija. Nj. Veličanstvo cesar je podelil Njeni Visokosti nndvojvodiuji Štefaniji dovoljenje, da sme nositi carsko ruski red s^ete Katarine. Dajte vode okolici! Pi5ejo;nam: Nedavno,povodom požara na Vrdsljci, ste ožigosali po vsej pravici občinsko upravo, da nič re skrbi za potrebno vodo in da so ljudje vsled tega p -poinoma obnemogli, ako je na>tal ogenj A tega pomanj-kauja ne občutijo samo na Videli, kjer je kakih 1000 duš, ampak fio poiebno v Kjadinu, kier ie nad 6000 ljudi. To ]e nezaslišano, vnebovpijoče, t-rn bolj, ker sn;o ravno te dni posneli iz laških listov, da gospodje dobro vedo o tem pomanjkanju vode po okolici. Ne morejo uam torej reči, ila jih obrok uje m o. NajlepS'e pa je to, da je vode v obilici, ali zaprta je. Javni vodnjaki so prazni; ključ do curka „Auriiiue* nad stopnicami nad Politeaisa (villa C«*i») j« i:»po anprt:-. Seveda ta curk drže sedaj zapri, ker se je bil priredil sploh le radi volitev pred 6 leti, ko je Mauroner kandidiral proti gr sp. Nabergoju. Poreče se nam : saj je tudi zasebnih vodnjakov! Vse lepo, ali zasebni vodnjaki so vendarle zasebna last. Komur hoče, temu dovoli gospodar boilit po vodo; ako pa noče, pa ne. Tako jez vodo, tako je z našimi potmi in cestami, kamor 8.0 ozremo, povsodi zanemarjeni«. Oknli^aualfi vn-lilci pa lahko vedo vedo sedaj, koliko so vredne laske obljube o volitvah ! Lo „klerikalci" vidijo. „Svobodni glasovi", polupolitič-n, a polu leposloven list, a skozi in skozi socijalnodemokratično glasilo, so si tudi menda nadeli nalogo, da zabavljajo čez „farje". Mi nočemo ni pavšalno, ni specijalno navajati točk v tem listu v katerih se zrcali mržnja do duhovščine, mi bi le radi na kratko spregovorili to-le: ne glejte samo »farje* in lotite se tudi družili, ki so gotovo bolj nego »farji" zakrivili vso socijalno bodo ua svetu! Rano, ki jo je zavokat človeštvu internacijo-nalni kapitalizem — Infiet« pokrivati sedaj črnim plaščem ? L^ nekoliko več objektivnosti, gospodje f Štrajk služabnikov tramwaya je nehal in včeraj zjutraj so ž vozili zopet vozovi. V torek po-poludne so se zbrali štrajko»ci v prostorih socl-jalnodemokratiške zveze. Posredovanjem policijskega komisarja Pehncscha so sklenili slednjič štrajkove!, da odpošljejo zopet deputacijo do ravnatelja tram-waya. Poslednji je vsprejel deputacijo uk 8. uri zvečer. Navzoč je bil tudi visi pol. komisar Bacher Ravnatelj W g»y je zagotovil deputaciji, da se bode ravnateljski s\et dobrohotno bavi! z zaht.e vami štrajkovcev, Čnn bode završen Štrajk. Na ! podlagi tega zagotovila so štrajkovci včeraj zopet jeli vršiti svojo službo. Ravnateljstvo mora priznati, da so se njega služniki vedli dostojno in lojalno. Tem nnjneja je dol-: žnost ravnateljstvu, da tudi ono lojalno spolni svojo i obljubo in da u-treže opravičenim zahtevam svojih podrejenih. Pa še to jedno željo bi radi izra žili, da bi naareč ravnateljstvo odslej bolje uiuelo razmerje med delodajalcem iu delalcem. To je ; razmerje pogodbe: ti metli pošteno delo in jaz tebi pošteno plačilo! Dalje ne smejo Bezati zahteve ; tako daleč pa že celo ne, da bi se kršile državljanske in človeške pravice drugega. Ako ja služabnik izvršil svojo dolžnost do delodajalca, toliko glede na dolžnost v službi kolikor glede na dolžao spoštovanje, potem je storil vse, kar se more in sme zahtevati od njega. Onkraj meje te dolžnosti, je tuli služabnik in delavec — svoboden mož. Socijalističko gibanju. Minoh nedelje ie priredila socijalnodemokratićn i zveza dva shoda, na katerima so razpravljali o „svobodi novinstva" in o volitvah v zavarovalnici za r lučaj nezgod. Po shodih so hoteli naplaviti obhod po mestu, t>da polic'j a je prepovedala ti shod, k-r ni bilo povedano v prijavi, kakov namen da js oblioJu. V kolikor s3io čuli mi, so hoteli socijalisti demoustro« vati radi postopanja o volitvah v rečeno zavarovalnico. Odstop deželnega poslanca goriškega. B.u-oa Ritter, zastopnik trgovinske in obrtnijske zbornice goriške, je odložil deželnozborski mandat; kakor razlog je navel zdravstvene ozire. Slovansko pevsko društvo na Dunaju *e je jelo izborao razvij:,ti pod vodstvom svojegi častnega člana g. M. Htibafla. Dru-tvo šteje ža 170 rednih členov in nad 90 pevcev, med katemai je 19 Slovencev. III. redni občni zbor akad. teh. društva .Triglava" v Gradcu se bode vršil due 20. ti m. ob 7 i/t uri zvečer v gostilni „Neujjraz" z na* stopuim vsporedorn : 1. čitanje zapisnika ; i 3. poročilo odborovo; 3, proračun za zimski tečaj 1897(98 ; 4. poročilo gospodarjevo; 5. poročilo revizorjev; 6. poročilosabljaškegakluba; 7. volitev častnega so la; 8. slučajnosti. Nagla smrt. Kavarnarski pomočnik Ivan Bal-lin io mir>r>w« —s-« — ««i hi pol one- svestel v ulici Pe«clieria vecch a in umrlkmaloza tem. Oddelek rešilne družbe, ki je prihitel na kraj nesreče, je našel Bollia že mrtvega. Bosenskl memorandum. Šestinšesdeset Mohameda uskih in ravno toliko pravoslavnih stanov-nikov i/. krajev VrnogtaČ, Glinica, Bojna, Pozvid iu Todorovo, okraja Kazinj v B isni, poslali sv. Nj. Veličanstva cesa ju spomenico, katerej slikajo kmetijski položaj v omenjenem okraju iti prosijo pomoči e.f^arjeve ob neznosnih gmotnih razmerah v tej pokrajini. „Nova bolezen." V Brdih na Goriškem se je pojavila neka bolezen, ki je podobna koleri. V neki vasi tega okraja je zbolelo 40 oseb na tej bolezni, tri ossibe so umrle. Neknteri menijo, da ja temu krivo novo vino, ker se je letos škropilo " *"»"«»meri z bakreuo snovjo, katera je strupena. Amerikanske pretiranostl. Pred nekaterimi dnevi smo poročali, iia so Amerikanci že pričeli za svojo kupčijsko reklamo zlorabljati posvečeni kraj pokopališča. Danes podajamo svojim čitateljem črtico o načinu, kakove pretiranosti je vvedla amerikanska moda /.a slučaj smrti iu pogrebov. Američanke hočejo imeti p »sebno toaleto, v kateri jih je, ko so umrle, položiti na mrtvaški oder. Za to svrho je jel izhajati poseben časopis s prilogo slik o mrtvških sprevodih Deklica, ki je umrla v cvetu svoje dobe, hoče ležati na mrtvaškem odru^v naj lepši plesni toaleti z vsem možnim nakitom, s pahljačo v roki in krasno fri?uro na glavi. Seveda zahtevajo tudi starejše za-.e kaj posebuega. No, Slovenke bi rekle: brrr 1 Američankam je pa to morda ža celo v zabavo po smrt. Uzor-meste. Neki b lgijski bogataš jo nakupil 12 hektaro* svetu, z namenom, da sezida ondi uzorno katoliško m^sto. M».'stu bode ime wSint Ma» m" in bode lepo zidajo, lepe hiše z vrtovi in široke gladke ceste, uzorne delavnice, šole, cerkve in zavodi. Prebivalci mesta morajo biti uzor-ljudje, sicer se jih ne bode trpelo v mestu; za svoje potrebščine morajo kupovati blago samo v domačem mestu. Obveznosti bodo strogo po katoličanskem načrtu, a poleg tega bodo tudi plače izborne. Z jeduo besedo : .Sint Maria" bode mesto, kakoršnega še ni na svetu. Kuga v Indiji. Iz Bombaya se poroča, da se e uv3l > strog u vl«orstvo na ž-l«iiici. Vse osebe ki so sejpripeljale po železnici iz okuženih krajev, morajo ostati skozi šest dni v karanteni. Štirje Evropejci, ki so oboleli za kugo mej vožnjo, so bili prenešeni v bolnico. Narodno gospodarstvo. Ogerska moka. Avstrijski flnaučni minister dr. Bilinski, je T seji zbornice poslanaev dne 6. novembra, ob priliki, ko je pojasnjeval stanj« aagodbenega provizorija z Ogersko, izjavil, da se je vlada prizadevala mnogo časa, da bi odpravila promet i mletjm aej obema dižavnima polovicama. V interesu narodnega blagostanja v tostranski polovici je velike važnosti, da se to razmerje odpravi prej ko prej, in vl'da je dosegla, da se isto neha ie s 1. ja-nuvarjem 1898. leta. To pa le pod pogojem, ako se nagodbeni provizorij doseže parlamentarnim potom. No, kratko pred to izjave finančnega ministra pa je predložila budimpeštanska trgovinska zbornica v isti stvari prošnjo ogerskemu ministru, naj ne razdira tega prometa, marveč naj isti ostane tak, kakor je bil doaedaj. Tega koraka trgovinske zbornice v Budimpešti ni težko nmeti, ako se pomisli, da hoče Ogerska ne samo v političnem, ampak tudi v na-rodno-gospodarskem pogledu izkoriščati na naj-brezobzirneji način svoje aadvladje naspreti tej polovici. To pa ne le v onih slučajih, kjer se gre sro narodno obrt, marveč tudi takrat, kadar gre za mastne koristi peščice brezvestnih špekulantov, katerim naj bi se žrtvovala tostraaska polovica monarhije v gospodarskem ozira. Toda, kako silno ležeče mora biti tem kapitalističnim pijavkam na tem, da se dosedanje razmerje v nlinarskem prometu ohrani, sledi iz sledečih številk. Dotična prošnja budimpeštanske trgovinske zbornice navaja, da so ogeraki mlinarji samo v letu 1894. namleli moke 30.8 milijonov meterskih stotov. V teh mlinih da je nalož«nega kapitala 15 milijonov goldinarjev. V teh mlinih pa ie zamore namleti vsako leto preko 70 milijonov msterskih stotov moke. Izvoz ogerske moke je znašal v 1892. letu 4,973.000 met. st(, 1893. 1. 5,584.000 m. st. in v 1894. letu 5,963.000 met. stotov. Od te množine se je izvozilo pa komaj četrti del v inozemstvo, vse drugo se je izvozilo v Avstrijo in tn razprodalo.j Na to toži dotična uloga, da se je v poslednjem času skrčila obrt z moko, to pa zato, ker je nastopila s svojimi produkti severnoameriška in francuitka konkurenca, katera poslednja, dasi razpošilja slabeje blago, hoče že izpodriniti oger*ko produkcijo. Ia le promet z Avstrijo da je zadržal padec ogerske mlinarske obrti. V ta namen pa ae je tudi prinašalo žrtev z ogerske strani po znižanja cea (od«koda**l\ »o »o »a tu v — Avstriji I) Tako lamentuje ta uloga v jednem tim dalje in joče, kako velika škoda in nesreča bi zadela ogersko mlinarsko obrt, ako bi se odpravil promet z v Avstrijo. Že zdrtj da dobivajo deležniki cel6 majliae dividende in potem pa da bi morali poginiti budimpeštanski in drugi oger*ki akcijski mlini itd. Ali si je možuo misliti veče perfidije, nego je ta uloga trgovinske zbornice v Budimpešti ? Torej zato, da morejo ostati budimpeštanski akcjtki mlini, naj pogine mlinarska obrt v Av-itriji 1 In da bi morala avstrijska mlinarska obrt poginiti popolnoma, ako bi še nadalje ostalo ne-premenjeno dosedanje razmerje mej Ogerske in našo polovico države, kaže dejstvo, da je francoska in amerikanska konkurenca zares izpodrinila ogersko produkcijo v Evropi in da vsled tega poslednja preplavlja avstrjski trg v toliko večjem obaeeu. kolikor bolj preprečuje izvoz v inozemstvo fraucoska in amerikanska konkurenca. V boljše Minevanje poslednjega stavka naj navedemo samo te le številke : Leta 1882 se je izvozilo iz Ogerske v Avstrijo moke 1,579.000 met. st., v inozemstvo 1,336.000 met. at. Leta 1893. pa se je izvozilo v A v isti ij« že 4 531.046 m. st. v inozemno pa samo 1,046.110 m. »t To so nasledki vnanje konkurence, za katere pa se mora pokriti le tostranska polovica naše države Ako bi šlo še nekaj let tako dalje, uničili bi ogerski ,akcj«ki mlini" naše mlinarje popolnoma. Zatorej je nnjno želeti, da se odpravi to razmerje s 1. jan. 1898. samostojao in brez ozira na nagodbeni provizorij. Najnovcij&e veatl* laaaj 17. [Danes je vsprejel c*aar aajprej ogersko, potem avstrijsko delegacijo. Na udaaostne nagovore predsednikov je odgovoril cosar jako razsežno. Dotaknil se je položaja na Vztoka, za-trdivši, da se je izbarno sponesel evropski ki-ncert. &por ned Grško in Tarško se je posrečilo poravnati, sedaj treba urediti atvasi na Kreti, tako, da se, ob v*rstva vrhovnih prav Mltana, podeli otoka razsežna avtonomija. Cesar je povdnrjal, da so naši odnošaji uvrstil ae vseh držav. Zveza z Nemčijo in Italijo ».stase kakor podlaga nađi politiki. K temu jamstvu za ohranjenje miru se je pridražila Sa prijateljska aredba našik o d noš a j ev tlo Rusije. Sestanki z raskim carjem so me prepričali o soglasju našega mišljenja in so utrdili razmerjo mej-nebojnega za-npanja. Potem se spominja cesar otiska cesarja Viljelma in kralja Romunskega. Varovanje evrop skega mira — tako je nfadalieval cesar — bode prej ko slej naloga moji vladi. OmenivSi potreb vojne uprave in normalnega razvoja Bosne in Hercegovino je zaključil cesar, da priporoča vladne prvdloge previdnosti in patrijotiški požrtvovalnosti delegatov ter želi nj h del« najboljega vspeha. Tvgovlnika brzojuvk« In v^ail. Badlrapaitft. P&enioa jasen—.--■— Pi»nio» spomlad 1SP8 11.99 do 12.01 Oves z« spamlad 6.62—6.64 R- r.ft Bforalftd8.80. 8.82 Koruza ■«j-j»ni 189?. 5.46 6 47 Pionir« novn «d 78 kil. f. 13 05 —13,15 »>1 7* kilo 18 2® 18 25 <»( 80 kil f. .--1$'55,o.181, ki;, f. 1S.S0 13-85, od 39 kil. fo*. —.— —.—. 1HW»> S'80 9 -pru*»' 6 11- 6 45 Pšenica: ponudb« irednje, slabo povpraSavanj«. Prodaja 1800§ met. stot. 5 nč. ceneje. Vremo : oblačno. Nerafinirani ilinHr«f lor. 13.90 d« 11 92'/,. Za notranji trgovini t Centrifugi f. 36.60 Conoassa t. »7— Četvorni f. 87.76 t gla**h f. 38'25 H**rf<. Kava rinitoi njouii »vt»rt»nt» za 86.25 m. maro S6./6 jako oblačno. Hambrri b»nt«» -.'O-o av^rnc* '.s de«tmW 30.60 aa maro 31.80 »a waj 81.— »a aaptomber 32.76 mirno. E> t rs un nji•• c«» ^oria lr/. novembra entMTT včeraj danes Driarni dole * papirju .... 102.46 ltt.EO „ t »rebra .... 102.35 10* 4* Avstrijska. renta t zlatu . . . 192 96 122.9» _ „ v kronah . . . 102.1-5 108.16 Kreditno akcijo....... 362 75 35U.— London 10 Lat. ... . . 11» 75 11975 Napoleoni........ 9.62'/, »53 SO mark . . 11.73 1176 ino itnli. lir ... 46.20 45.25 ••HMMtM»l«Mmi»HW«tMHHMf Domača slovenska gostilna FRANA VALETIČA v ulici Salitario št. 12. Podpisani priporofift se slav. občinstvu za obilen obisk ob vsaki priliki. ToCi vipavska vina, beta in trna, po najnižjih cenah. Kuhinja je preskrbljena vedno z jedaCami. Postreže se tudi pristnim brinjovcem, tm-ptnovcem in slivovcem itd. Udani Fran Valetič. ~ »aaaaeaaaaaaaaaaaattHMltttlMHM Zaloga pohištva in tapetari] lastnega izdelka, y ulici Cordaiuoli št. 2, (nasproti I i p i varno „Aurora*) kompletne zakonske sobe In Jedilnice, železno pohištvo! In kuhlnsko pohištvo po Izvenrednlh cenah. Prevzemljemj | nar.čbo t vsaki stroki. « DaUa lorre XX -S C s O © rtz kaoirala in rizika z razpečavanjeoi zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslov in Lurivv g Oosterroicher VIII Dent^cliHRa^^ 8, v Budimpešti. | Izložba pohištva in tapetarij a Dunaj aa ln is Vratca od ANGELA DELPIN Via Torrente 32, I. a. nasproti gledališču Armonia Jedini kraj, kjer bo tlobiT« zares dobro pohištvo. Fina oprava in spnlnice od 235 gld naprej. — Oprave zn jedilnico od 16B do 260 gld , vsakovrstne solidne mabilijo za vsaki stnn. S'jbo od 136 do IfiO gld. Radi neznatnih trofikov najemnino in dragoga, so prave konW*renčne coni-. To dokazuje volika razprodaja. Vsak, ki se ženi, naj si ogleda. Svečar v I 1/nPAP Solkanska cesta Gorici J- IVUrMU it. 8. priporoma veleiastitomu svećenstvu, cerkvonim upravam, ter slavnemu občinstvu pristne Voščene sveče kilogram po 2 gld 45 nč. Ha so one sv >6c, koje nosijo pretokoliruno tvornično znam« ko, nepokvarjene, jamčim so svoto 1000 kron. Sveče slc.bejo vrste za pogreti« in postransko raa-svetljavo cerkva dobivajo se po jako nizkih cenah. Prodajem tudi tamijan z» cerkve: Laorima najfineji...... . klgr. po gld. 1.20 » običajni....... n „ „ 1.— O'ftnfc............ „ w n —.60 Blago poSilja so na vso strani avstro-ogoi-Bko monarhije poštnine prosto. «>ZAL0EA POHIŠTVA IN OGLEDAL & <3> Rafaela Italia <3> Via Malcanton št. I. i <3> Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in <££> <3> sprejemnice, žimnic in percsnic, ogledni in ^železnih blnganj, po cenah, da se ni bat^ ^ konkurence. ^^ o? co cv7 ^ hA mhiALm dellft BANCA UNION TRIBSTE s* ocoupa di tutte lo opera/.ioni di Banca e Cambio • Valuto. a) Accetta vorsamenti iu conto oovronto ab-buonando T intorosso nnnuo per banconote 2'/»°'o con proavvisv 5 giorui 3'/.7o „ „ 12 , 3s/g n a 4 mosi tlsso 8 V. - * 8 , per Napoleoni 2 % con proavviso di 20 giorni 2Vs it tt n n >i 2'/* „ „ , * 3 mesi 3 n n i « ® » II nuovo tasso <1' interesse principierd a de-correre silile letterc di versmnento in circoia-zione a datare del 8 Maržo rispettivamento dal 10 Maržo a secondo del relativo prcnvviuo. b) In banco giro abbuonando il 2s/4"/0 interesse anuo Bino a qualunquo somma; proleva-zioni sino a !lor. 'iO.UOU — a vista verno chtquo; importi mnggiori preavviso avanti la Borso. Con-ferma ver«)inienti in appo»iro li'-rfctto. c) Conteggia per iutti i versnmonti fatti in qualsiasi ora d' uflloio lavaluta del tiiedcuimo giorno, Asaume dei propri correntisti V incaaao d i cottti di pittzzu, di cambiali per Trieste, Vienna, Budapent ed altri principalt citth; rilaucia lor# assegni per queste ptuzze, ed accorda loro la fac ltd di domiciliare effttti jirao In sita cassu franco d' ogni »pesa por essl. p) RilaHcia Vraglia del Banco dl Napoli, pogubili ovuni|ue pr<'H»o gli s'abillmenti dol Bane.o e presdo i suoi roproaentati o oorispo deliti fucol-tati alla eminsioiio degii insegni. i!) S' incarica dali* acqui8to e della vendita di effttli puhlici, valute e divise nonehi dvl in ca* so d' ansegni, cambiali e coupona, verao modi ca prov-vi g ione. .Su te lettere di Yersamento attualmente in eircolazions il nuovo taHHO d' trteresse ontrora in vigore al !i5 corr. e rispoltivumento nI 2 Maržo a. o. a seconda del rispettive preavviRO. Tristo. 20. Fobbraio 1896. I Maržo Lastnik kenaoreij liata aEdinostr. Izdavaten in »»mc«vt»riv ureunik K»*an Godnik. — Tiskaru* Dolenc v Trsti«.