Gospodarstvo Potreba nadaljnjega znižanja obrestne mere Narodne banke Kakor znano, je Narodna banka letos v februarju, potem ko je njena obrestna po- litika povsod v državi naletela na naj- ostrejšo kritiko, znižala svojo diskontno mero, toda le za komaj pol odstotka na 7 odst. 2e v februarju smo to znižanje označili kot docela nezadostno in smo iz- razili mnenje, da mora biti to le prvi ko- rak k nadaljnjemu zniževanju obrestne me- re, odnosno da bo temu prvemu koraku mo- ralo v kratkem slediti ponovno znižanje. To pričakovanje pa se žail ni uresničilo. Ju- goslavija je danes v Evropi še vedno dr- žava z najvišjim diskontom. Celo v Rumu- niji znaša diskontna mera samo 6 odst., na Madžarskem 4.5 odst., v Poljski in Avstriji .5 odst., da ne govorimo o zapadnoevropskih državah, kjer se giblje na višini okrog 3 odst. Ker je visoka obrestna mera v naši drža- vi za vse gospodarstvo, zlasti pa za denar- ne zavode, ki so potrebni pomoči, najtežje breme, zato moramo ponovno izraziti za- htevo, da se čim prej izvede nadaljnje zni- žanje diskontne mere Narodne banke. V "treh mesecih, odkar je bilo izvedeno prvo znižanje, se je izkazalo, da je tudi 7 odst. diskont nevzdržen, zlasti za one denarne zavode, ki imajo večje kredite pri Narod- ni banki, in to so predvsem zavodi, ki so pod zaščito. Naši denarni zavodi v seda- njih težavnih razmerah v resnici ne more- jo več nositi bremena visokih obresti za kredite pri Narodni banki in se skušajo čimprej otresti tega bremena. To nam po- trjuje stalno nazadovanje meničnih poso- jil pri naši Narodni banki. Ta menična po- sojila so namreč padla že na 1600 milijo- nov, medtem ko so še v začetku lanskega ieta znašala okrog 2100 milijonov, Lom- bardna posojila pa so se v istem času zmanjšala od 343 na 235 milijonov. Situaci- ja na našem denarnem trgu je torej taka, da že sama na sebi zahteva znižanje dis- konta in je odpadla prav vsaka nevarnost, da bi nižja diskontna mera povzročila zo- pet naraščanje kreditom. Narodna banka »e nadaijojeaM sviiaaiju diiskomta iasdi ne ba-ani morda zaradi situ- acije na denarnem trgu, temveč edino za- radi tega, da lahko z visoko obrestno me- ro doseže tak poslovni uspeh, ki ji bo omogočal, da poleg izplačila dividende na- dalje odpisuje svoje dutoiioze. Kakotr zmano je morala Narodna banka samo v zadnjih dveh letih odpisati za 114 milijonov Din sumljivih terjatev in najbrž njene izgube še niso docela pokrite. Da si ustvari možinost nadaljnjih odpisov, zato očividno drži nadalje tako trdovratno svojo visoko obrestno mero. V glavnem gre torej pri vprašanju ob- restne mere Narodne banke za sanacijo njenih izgub; ta sanat pa se vrM predvsem na breme onih denarnih zavo- dov, ki so dolžniki Narodne banke in Ji morajo plačevati visoke obresti, čeprav so sami pomoči najbolj potrebni. Kajti od približno 900 milijonov kreditov, ki Jih imajo denarni zavodi pri Narodni banki odipade preko 000 milijonov na kredite onih denarnih zavodov, ki so pod zaščito. Talko smo v naši državi prišli do para- doksne situacije, da morajo zaradi kre- ditne krize hudo oslabljeni denarni za- vodi s plačevanjem visokih obresti naj- več prispevati k sanaciji Narodne banke, medtem k0 v drugih državah obratno novčanične banke prispevajo največie žrtve za sanacijo privatnih denarnih za- vodov. Upoštevati pa je treba, da Narod- na banka nI morda utrpela svojih izgub zaradi kreditiranja denarnih zavodov, tem- več večinoma pri kreditih, ki jih je ne- posredno dajala posameznikom ali posa- meznim tvndikam. Pri tej priliki se moramo zaradi tega dotakniti zahteve, kd se ponovno čuje 1» vrst naših gospodarskih krogov in ki gre za tem, da bi Narodna banka neposredno kreditirala gospodarstvo. laku šoja zadnjih let, zlasti pa iagube, ki jfih je Narodna banka utrpela pri takih kreditih, tam do- katzeuje, da je talka kreditna politika na- pačna in da je pravilmo le načelo, ki BO ga osvojile vse napredne novčanične ban- ke, d« dajejo eskontne kreddte le denar- nim zavodom, odnosno da dajejo posa- meznikom in tvrdkam kredite le preko bank in denarnih zsavodev. Zaradi visoke obrestne mere Narodne bamlke so pa v zmatni meri prizadeti tudii vlagatelji Zlasti banke, kd so pod zjašfci- to, ne morejo več plačevati visokih obre- sti za kredite pri Narodni banki in upo- rabljajo sredstva, ki jih dobivajo od lik- vidacije starih naložb, predvsem za od- pflačila svojih dolgov pri Narodmi banM, namesto, da bi Jih porabili za izplačila vlagateljem. V zvezi s podvojenim prizadevanjem, ki ga kažejo v zadnjem času naši merodajni faktorja za sanacijo naših kreditnih razmer, bo treba vnedar enkrat kreditno politiko naše Narodne banke temeljito reformirati. Zlasti bo treba čim prej izvesti občutnejše znižanje diskontne mere Narodne banke. Napraviti se mora konec dosedanjemu po- grebnemu naziranju, da mora Narodna ban- ka zaradi utrpelih izgub, ki jih je sama za- krivile, držati pretirano visoko obrestno mero. Ce obstojajo še neodpisane izgube, potem jih naj Narodna banka odpiše pred- vsem iz dobička, ki ga sedaj rezervira del- ničarjem za dividendo. Jugoslavija v luči mednarodne statistike (Glej »Jutro« 31 marca, 8., 22. in 29. aprila) X. Hranilne vloge. Nekako merilo za blagostanje narodov je med drugim višina hranilnih vlog pri denar- nih zavodih, ki odpade povprečno na prebi- valca dotiene države. Seveda pa je tu treba upoštevati tudi ra7Jike o načinu nalaganja orihrankov. V državah, kjer po običaju in po tradiciji nalagajo široki sloji prebivalstva svoje prihranke bolj v vrednostne papirj (bodisi v državne ali industrijske obligacije), je stanje hianilnih vlog. ki odpadejo po- vprečno na prebivalca dotične države, manj- še, kakor morda v kateri drugi državi pri enakem razvoja blagostanja, kjer je bolj •udomačen običaj, nalagati prihranke v de- narne zavode. Vsekakoi pa je poučna na- slednja primerjava, ki jo objavlja »Vestnik« Saveza jugoslovenekih hranilnic glede višina hranilnih vlog, ki odpadejo povprečno na prebivalca v posameznih državah (preraču- dinarie): Din Švica 20.000 Anglija 17.500 Švedska 17.DC0 Danska 14.000 Norveška 13.000 Belgija 12.000 Nizozemska 11.500 Francija 11.000 Češkoslovaška 8.000 Zedinjene države 8.000 Avstrija 8.000 Italija 6.000 Finska 4.500 Rumuniia 1.500 Madžarska 1.200 Grčija 1.200 Jugoslavija 800 Poljska 550 znatne Francija, ki je znana kot država največjih varčevalcev, ne stoji baš na prvem mastu, kar je pripisati v uvodu omenjeni okolnosti, da tam prebivalstvo nalaga svoje prihranke predvsem v vrednostne papirja. Razmeroma nizko stanje hranilnih vlog v Ameriki pa je zopet v zvezi z okolnostjo, da tam zaradi razvite podjetnosti nalagajo varčevalci svoje prihranke raje v investicije. Jugoslavija jie v statistiki skoro na koncu, saj znaša pri nas višina hranilnih vlog, ki odpade na pre- bivalca, komaj 800 Din. XI. Poraba mila. Značilna je gotovo naslednja statistika. k< jo objavlja londonski »Economist« glede po- trošnje mila v posameznih državah povpreč- no na prebivalca. Tudi tu vidimo prav znat- ne razlike. Potrošnja mila je znašala v letu 1932. po računih znanega londonskega ^o spodarskega lista v kilogramih' Zedinjene države 11.5 Nizozemska 11.1 Danska 10.0 Anglija 9.0 Francija 8.0 Belgija 7.0 Švica 7.0 Švedska 6.6 Nemčija 6.3 Norveška 5.4 Italija 4.1 Španija 4.0 Madžarska 2.7 Rusija 2.5 Poljska, Jugoslavija 2.0 ali manj Rumunija in Bolgarija 2.0 ali manj čitafte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" Binkošti Stare slovenske šege, navade in vraže Binkošti, nemško: Pfingsten, se izvajao iz grškega: pent>ekoste, to je petdeseti dan po Veliki noči; odtod je tudi ruska in bolgarska »p i a t d es j a t n i c a«; Hrvati pravijo: duhovi ali trojaki; Srbi: duhovi in trojice; v Beli Krajini: duhovo, trjaki in K) trjacihc; Cehi: letnice, t. j. poletni praz- nik; v Prekmurju: rie&li. Prvotni kristjani so praznovali binkošti po osem dni; nikdo ni smel v tem času po- stiti se, niti kleče moliti in delati. Cerkveni zbor v Konstanci 1.1904 je določil, da se praz- nujejo samo binkoštna nedelja, ponedeljek in torek. Binkoštni prazniki spominjajo krščan- stvo na prihod sv. Duha in razširjanje evan- gelija. Praznujejo se v letnem času, ko vsa narava zažari v najibujnejši pomladanski krasoti, zato se jih veseli mlado in staro. Kakor ostale, obdajajo tudi te praznike sta- re šege. navade in vraže, ki so bile nekdaj splošne, zdaj pa so se umaknile v prav od- daliene gorske vasi in sela. Na binkoštno soboto dekleta krasijo okna s kitami cvetic, pa tudi svetniške po- dobe in kipe v kapelicah in cerkvah e smrečjem in cveticami. O praznikih tudi ne pozabijo na grobove svojih pokojnih, kamor polagajo ven E in šopke. Fantje T>* SO imeli staro navado, da eo ovijali gospodarska po- Obtok bankovcev nadalje pada V poslednjem izkazu Narodne banke od 16. t. m. Je zabeleženo povišanje zlate lin devtane podlage za 6.8 na 1872.1 milijo- na Din. Devize, ki se ne vštejejo v podla- go pa so »tale na nespremenjeni višini 30.7 milijona Dim. Vsota kovanega denar- ja v niiklu in srebru v blagajnah Narodne bamlke Je narastla za 34.3 na 289.0 milijo- na Din. Nazadovanje posojil se nadaljnja. V drugi četrtini maja so menična poso- jila nazadovala za 6.3 na 1G00.7 mdlijopa Din, kmibardna posojila pa za 0.1 na tms miBJona Din. Obtok bankovcev Je ponovno nazadoval za 43.4 milijona Din in Je padel na 4093.1 milijona Din, s čimer smo dosegli novo rekordno nizko stanje. Doslej najnižje sta- nje je bilo 4121 milijonov (22. aprila). Pred dvema letoma Je znašal 15. maja ob- tok še 5003 milijone, to Je za preko 900 milijono več. Obveznosti na pokaz so se Istočasno povečale za 62.9 na 1173.0 mi- lijona Din. Pri tem so privatne žirovne naložbe narasle za 51.9 na 494.5 milijona Din, obveznosti na pokaz po raznih ra- čunih, kjer se knjižijo tudi klirinški di- narji, pa so se povečale za 10.8 na 676.4 milijona Din. Obveznosti z rokom so na- zadovale za 6.3 na 951.1 milijona Din. Razmerje kritja je ostalo v glavnean ne- ispremenjeno in znaša kritje obtoka ban- kovcev in obveznosti na pokaz 35.5% (po zadnjem izkazu 35.55), kritje v samem zla- tu pa 33.48% (33.60). Znatnejši dvig zaposlenosti v Jugoslaviji Osrednji urad za zavarovanje delavcev je pravkar objavil globalne številke o povpreč- nem številu pri njegovih krajevnih organih zavarovanih delavcev in nameščencev. Ta statistika nam kaže malo bolj razveseljivo sliko, kakor v prejšnjih dobah, kajti v me- secu marcu je bilo Število zavarovanih de- lavcev in nameščencev r naši državi že za 26.504 članov ali 5.3 % večje nego lani v istem mesecu in celo 14.117 Piano r ali 2.8% vetje nego pred dvema letoma. Skupaj je bilo v letošnjem marcu zavarovanih v naši državi 52S.070 delavcev in nameščencev nasproti 496.566 v lanskem marcu, 508.829 v predlanskem marcu in 578.501 v marcu 1. 1931. Sezonski prirastek članstva je bil od fe- bruarja na marc znaten, zakaj, povprečno število zavarovanih članov se je v tem me- seca povečalo za 28.019, dočim je lani od fe- bruarja na marc število zavarovan, naraslo le za 11.194. Še zanimivejša postane slika, če primerjamo sezonski prirastek članstva v razdobju jan2« 180 - 200: >5« 160 _ 180; »6« 135 — 155; >7« 100 — 110; »8« 95-100; sremska slavonska »0g« in »Ogg« 200—210; »2« 180—190- >5« 160 — 170; »6« 135 do 155; »7« 100 - 110; >8< 95 - 100. Otrobi: baški, sremski 85 — 87.50; banatski 82.50 do 85: baški ladja 95 - 97.5o Carjev dvojnik V Leningradu bodo v kratkem predva- jali film, ki predstavlja dogodke iz revo- lucije 1. 1905. in pri katerem bo sodelova- lo mnogo visokih dostojanstvenikov iz carske dobe. V prizoru, ki kaže dogodke 9. decembra B red carsko palačo, nastopa rudi Nikolaj [., ki ga predstavlja pek Jepdakov. Mož je carju tako podoben, da so mu pod sta- ro vlado policijsko prepovedali nositi bra- do. Vsi pravijo, da ga v njegovi vlogi ni prav v ničemer ločiti od pravega carja. Nastopa pa prvič v filmu. Družba, ki je izdelala ta film, je iskala dolge mesece primerne osebe, ki naj bi se kretale in govorile samo tako, kakor so se kretale in govorile pred boljševiško re- volucijo. Med dvorjaniki je bivši resnični dvorni komornik, dalje babica nekega ve- likega kneza in veliko število generalov. Med 35 osebami, ki predstavljajo konfe- renco generalnega štaba, je en sam poklic- ni igralce, vsi drugi so resnične vojaške osebnosti starega režima. Vlogo ministra Pleweja igra filmski igralec, je ministra osebno zelo dobro poznal. slopja z brezovimi vejami ter stavili sredi vasi binkoštni mlaj, ki so mu okrasili vrh s pisanimi trakovi in zastavicami. — Na Go- renjskem eo še nedavno na binkoštno soboto zvečer odpirali okna in vrata; matere eo pozivale otroke, da morajo mirovati, češ, da potem pride sv. Duh v obliki lepega, belega golobčka. — V starem in še v začetku sred- njega veka eo spuščali v krščanskih cerkvah z višine goloba, da je letal nad verniki kot simbol sv. Duha. Pogani pa 60 to krščansko šego sramotili, natikali kakega goloba na visok drog in streljali nanj. — V gornji so- ški dolini že na binkoštno soboto popoldne niso več hodili na polje, češ da 6e takrat že razliva sv. Duh; ako bi jih videl tamkaj, bi ee jim izognil in ne bi blagoslovil polja. Ponekod so o binkoštih napravili zmaj na polju binkoštni ogenj ali kres. Kdor- koli se ie približal goreči grmadi, je moral vreči na ogenj suho vejo ali poleno, 6icer so vrgli njegov klobuk ali kapo na grma- do. Med kresom so navzočni klicali: »Sveli ogenj. poidi kvišku do neba in odpri nam njegove duri. da nam pošlje leno vreme in da dobro letino.« Ali pa: -»Binkoštnl ogani. dvigni se k nebeškim vratom, na? pride od- tod obilen blagoslov na naša polj«.« Medtem ko so kurili kres. eo v odmorih streljali iz pištol in pokali z biči, da bi odganjali zle duhove in žalik - žene. 0 binkoštih so ljudje rano vstajali, zlasti pastirji, ki so morali še pred solnčnim vzho- dom gnati živino na pašo. Preden so jo iz- gnali iz hleva, so ji da jali s sirovim maslom namazanega blagoslovljenega kruha, da bi bila žival očuvana na poletni paši na pla- nini pred strupenim pogledom in dihom hu- dobnega škrata. O njem eo pripovedovali, da je grbast in gol, da ima velike, ognjene oči in prebiva na planinah. S svojim pogle- dom ali dihom lahko zastrupi živino. Ko eo pastirji izganjali živino, so kakor za stavo pokali z biči ter tako odvračali nesrečo od hiše. — Ponekod so gnali o binkoštih živi- no ponoči na pašo, namakali belega kruha v tekočo vodo ter dajali kravam, da bi bolj obilno dojile. — V Semiču pa za binkošti niso gnali krav pred eolncem na pašo, ker bi jih sicer čarovnice rezdile in potrle. Ne- kateri pastirji eo povošfilj biče s posveče- nim voskom. Tudi na Dolenjskem niso gna- li krav pred solnčnim vzhodom na pašo. dru- god sploh ne dopoldne, ker eo se bali, da tre bi čarovnice vzele kravam mleka. Pa- stirji so dobivali o binkoštih od svojih go- spodinj priboljškov pri jedi, mesa, pogače itd V Dobrepoljab pravijo, da >o binkoš'ih še ptica ptico ujč. da meso je.« KoroSka narodna priča pripoveduje, da hodi pozimi žalik - žena čez polje in skozi gord. Kakor hitro pa pride pomlad, gre v svoj1* skalnato stanovanje, kjer prede pre- divo ali melje žito. Ako pa o binkoštih pla- ninska meela pokriva skalnate vrhove, smukne iz svoje skalnate jame in sede na breteč grm. — Druga koroška narodna pravljica je nastopna: »Nekoč ee je pastir vračal o binkoštih s svojo čredo s pašo in naenkrat zagledal pritlikavca, ki je čepel pri koreninah stare lipe. Obetal je, nekoliko čaea opazoval drobnega možička in ga na- govoril: »Povej mi vendar, zakaj ždiš tukaj tako samoten in ssmcat?« — »Da ti takoj povem,« mu je odvrnil pritlikavec, >baš za- to, da boš dobil nekoliko svetlih srebrni- kov, ki so zakopani pod to lipo, ako pojdeš pametno in previdno na delo.« — »Možiček, eai si sam dovolj pameten,« je rekel pastir, »zato mi jih sam lahko nekoliko daš, ne da bi jih bilo treba meni izkopavati.« — »Do- bil boš. kar poželiš.« je dejal možiček. »Ako bi si pa sam poiskal zakopani zaklad, bi si lahko sam izbral boljšo vrsto denarja.« Re- kel je in izročil pastirju tri srebrnike, ka- tere je pobral v travi iz stare drevesne skorje. Pastirček je vesel spravil srebrnike v žep in šel svojo pot naorej. Ko je dospel domov, je pripovedoval kmetici, kaj ee niu je spotoma pripetilo. Ko pa i« eegel v žep. da bi gospodinji pokazal, kakšne srebrnike }i dobil od pritlikavca, je neprijetno raz- očaran potegnil iz žepa namesto srebrnikov tri suhe smrekove storže.« Medtem ko so pastirji gnali čredo na pa- šo. so šle kmetice na oolje in škropile zem- ljo t blagoslovljeno vodo in s palico vlekle čarovne brazde proti škodljivim črvom. Pri tem delu eo govorile: »Dane6 je binkoštno jutro, zato vlečem tri brazde: prvo čez be- lega, drugo čaz rdečega, tretjo čez mrtvega! črva. Slabo letino hočem odgnati in obilno žetev imeti.« Tudi v Rožu na Koroškem 60 pastirji o binkoštih gonili zelo zgodaj živino na pašo. Kdor je prignal zadnji, tega so dražili in je bil oklican kot »binkoštni kralj«. Skušali so mu obesiti žabo na vrat, smešno so se mu priklanjali in ga zmerjali: »Potouci ha, pomouzi ha, vrzi ha za plot, pa daj jom' ano skledo pačanah krot!« Drugod na Koroškem zopet so pastirji vo- dili oba praznika noooldne binkoštnega kra- lja od hiše do hiše in govorili: »Pripeljali smo vam binkoštnega kralja, da bi imeli binkoštno srečo v hiši. V zahvalo za to nam dajte merico vina v naš kablič, pa vam bo- mo, bodite zagotoljeni, hvaležni za darilo do prihodnjih binkoštnih praznikov.« — Ali p3! »Pripeljali smo vam lisico v hišo. Ako jo hočete videti, pridite hitro ven. Toda prine- site tudi tri klobase in tri jajca, sicer vam pošljemo jazbeca v hišo.« — Tudi tako: »Majski dečki prihajajo in hočejo svojo bin- koštno pravico, binkoštno pogačo m kos sla- nine, potem pa pojdejo takoj napre,.« Za dar, ki eo ga prejeli, so se navadno zahvalje- vali z besedami: »Za jedi. ki sto nam jih dali, naj Bog blagoslovi vaše posestvo z bo- otttim bmkoštnim blagoslovom.« — Podob- no šego kakor koroški so imeli tudi štajef * 1734 - Anton Janša —1934 Danes obhajamo 2001etnico rojstva od- ličnega slovenskega čebelarja, ki ga, zdi se mi, še danes bolj upošteva tujina kakor domovina. Saj mu nameravjo na Dunaju postaviti spomenik, v Ljubljani pa nosi njegovo ime skrita ulica nekje v Šiški. In vendar govori in piše evropski in ameri- iki čebelarski svet z velikim spoštovanjem o tem velenadarjenem možu naše krvi. Ko je 1. 1932. potoval po Evropi čebelar P. Phillips, profesor na univerzi v Newyor- ku, svetovna avtoriteta v svoji stroki, in Je proučeval evropsko čebelarstvo, je pri- šel za dva dni tudi v Jugoslavijo, »da si ogleda deželo kjer je za časa Marije Tere- zije živel patrijarh modernega čebelarstva, Slovenec Anton Janša«. Janša se je rodil 20. maja 1734 na Brez- nici na Gorenjskem. O njegovi mladosti vemo le toliko, da je bil že doma vnet če- belar in da je kazal veliko sposobnost za slikarstvo. To nagnenje je njega in tudi dva njegova brata privedlo na Dunaj, kjer so vsi trije obiskovali slikarsko akademijo. Antonu je cesarica Marija Terezija naklo- nila ustanovo letnih 360 gld in še prosto stanovanje, kurjavo in svečavo, da bi do- vršil akademijo in da bi po končanih na- ukih šel na potovanje v Italijo, kjer ,iaj bi izpopolnil svoje slikarsko znanje. Toda usoda je hotela drugače. Čeprav je po pol- tretjem letu svojega študija bil že priznan kot slikar, ga je srce vendar vedno vleklo k čebelarstvu. Ko je 1. 1769. »Gospodarska družba« na Dunaju iskala čebelarskega učitelja, se je Janša javil pri predsedniku. Takoj pri tem prvem sestanku je napravil s svojim globo- kim in temeljitim čebelarskim znanjem na predsednika tak utis, da se je takoj odlo- čil zanj in prekinil pogajanja z drugim Slo- vanom, Lužiškim Srbom širahom. Koliko j« bilo predsedniku družbe in cesarici sa- mi na tem, da postane prav Janša čebelar- ski učitelj, se vidi iz tega, da sta sprejela vse njegove pogoje. Dobil je trajno plačo 600 gld. na leto. Poleg tega se je smel udej- stvovati tudi kot slikar, samo da ni bilo na kvar njegovemu novemu poklicu. S tem je dosegel Janša vsekakor velik uspeh. In Janša se je odlično uveljavil kot če- belarski učitelj. L. 1773. so čebelarili po njegovem načinu po vsej dunajski okolioi daleč naokrog; poročila kar niso mogla prehvaliti, kako ogromno se je dvignil pri- delek medu in voska. Popolnoma novo je bilo za tiste kraje, da je Janša prevažal svoje »kranjiče« na ajdovo pašo; to je pri- poročal vsem čebelarjem in ne brez uspeha. Pod Janševim vplivom je ustanovila Ma- rija Terezija več novih čebelarskih šol; poučevati pa se je smelo samo »po pre- izkušenih načelih, ki po njih uči prvi če- belarski učitelj Janša«. Janša je žal umrl v najboljših letih. 2e 13. septembra 1773 je podlegel vročinski bolezni, star šele 39 let, ko je bil dobra štiri leta čebelarski učitelj. Vendar je v tem kratkem času kljub obilnemu delu na- šel še časa, da je napisal dve knjigi, ki po tolikih letih še danes nista izgubile na vred- nosti, nasprotno, še danes velja vse, kar je trdil Janša in kar je odkril v kraljestvu čebel s svojim nenavadno bistrim pogle- dom. L. 1771. je izšla njegova »Razprava o ro- jih«, 1. 1775., torej že po njegovi smrti, »Popolni nauk o čebelarstvu«. Obe deli sta uživali in še uživata silen ugled, bili sta dolgo časa edini izvor, ki so iz njega črpali čebelarsko znanje napredni čebelarji. Janša je prvi trdil, da se z rojem seli stara matica; vedel je, da zalega matica vse celice, čebelne in trotovske; ovrgel je ta- krat razširjeno mnenje, da so trotje vodo- nosci v panju in je ugotovil, da so samci; odkril je, da je spol določen že v jajčecu in torej lahko čebele iz ne preveč stare žerke vzgoje matico; opazoval je, da se matica oplemeni v zraku in je popisal, ka- ko se vrača po oplemenitvi v panj z zna- kom oplemenitve v zadku; osirotelim dru- žinam je znal dodajati nove oplemenjene matice. Zlasti se je Janša boril proti uni- čevanju čebel. Ko jim je on jemal med, ko je torej »podiral«, ni čebel žvepljal — ka- kor delajo ponekod še danes, tudi pri nas — ampak jih je ohranil za prihodnje leto, da so mu zopet nosile medu in voska. Tako je dal Janša s svojimi teoretičnimi izvajanji in s svojim praktičnim znanjem razvoju čebelarske vede popolnoma novo smer in je tako utrl pot vsem novejšim ugotovitvam in izumom. Kdo ve, kako bi bil obogatil čebelarsko znanost, da ni umrl tako zgodaj. Zdi se mi, da ima Janša danes v inozem- stvu za nas vse večji pomen kakor svoj čas. Saj so ga kot avstrijskega državljana smatrali Nemci za svojega človeka, Nem- ca, danes pa dela čast naši domovini Jugo- slaviji. Slava njegovemu spominu! S. Rajii Iz skrivnostnega kraljestva čebel Bili eo časi, ko je čebelar fetoeteril le jielo primitivno in malo poznal efcrd nabira- joče živalce. Pogled v panje, ki jih je jsseni zatrl z dimom in žveplom, mu je sicer Ako je o binko- štih nebo čisto in jasno, bo dobra letina.« — »Na binkoštni ponedeljek zjutraj veter, bo vsak dan v letu vetrovno.« — »O bin- koštih gore v 'megli, bo pšenica pozno zrj- la.< — Na Vačah pravijo: »če binkoš*ne »en naravni zakon eili, da odstranijo, br bi utegnilo škodovati njih skupnemu življenju v zimski dobi. NajimenitoejSa v čebetai družini Je mati- ca, ki jo je že Janša označil kot glavarico. Poudaril pa tudi njeno materinsko poslan- stvo in jo označil kot mater čebel. Matica je tisto središče v čebelni družini, okrog katerega se suče vse življenje v panju. Eni fi prisojajo posle vladarice in matere ter jo nazivajo tudi kraljico, drugi spet trdijo, da fe le mati vseh članov družine in nič dru- gega. Premene matic Prav v tem mesecu se vrše v čebelnih družinah kočljive izpremembe, ki spravijo marsikatero čebelno družino v negotov ali eek> obupen položaj, ako ne poseže vmes roka umnega čebelarja. Menjava matic je v čebetoii družini prav delikatna zadeva. Po- vzročijo lahko trije vzroki, ki so naravnega izvora, in sicer: 1. Družina postane ogrožena zaradi staro- sti matice, ki ni več zmožna, da bi v času pašnih dni znesla po 1200 do 1500 jajčec dnevno. Ker je treba silne izgube čebel - de- lavk nadomestiti, se izvrši zamenjava mati- ce po wm tiho in za čebelarja skoro ne- opažsno To se izvrši na ta način, da čebele še v navzočnosti stare ali poškodovane mati- oe It jaičec vzgoje več mladih mamic, od katerih si najlepšo določijo za bodočo mati- oo. Stara služi v panju še toliko časa, da se mlada oplodi in prevzame mesto. Ker posta- ne stara matica v panju odveč, jo zabodejo in vržejo pred panj. Če pomislimo, da nobe- no živo bitje ne gre rado prostovoljno na •BHMB^SBBBg umi BagHBM praznike dežuje, kmet žitnic ne napotnjjje-.« — V Metliki: »Posvečena binkoštna voda oblake razganja.« — V Krškem: »Ako k binkoštni nedelji dan zazvoni ravno opol- noči, potem ti6to leto na poljih toče ni.« — »Če na binkošti deži, ima pšenica dve ple- vi.« — V Motnikn: »Če na binkošti deži, potlej se je slabe letine nadjati.« — Na Žili pri Beljaku: »Ako na binkoštno nedeljo dežuje v ničkč, bode prazen klas.« — Na Dolenjskem: »Ako za binkošti dežuje, je to leto mnogo miši.« — »Binkoštni dež rodi mnogo gob.« Pa tidi čarovnice in >ii duhovi so izka- zovali po narodni veri o binkoštih svojo moč. V krški okolici eo pripovedovali, da so čarovnice razgrnile po polju rjuhe in na ta način odvzele žitu »plenjanje« (obilnnst). V Čemšeniku pa je bila vraža, da tista babnica, ki je na binkoštno nedeljo zjutraj z dlanjo ometala roso. je bila čarovnica. — V idrijski okolici so pravili, da na binkošt- no nedeljo VBakdo lahko spozna čarovnice svojega kraja, ako pred sončnim vzhodom žene krave na pašo. preobleče vso obleko narobe, ee skrije in gleda, kai bo. Priha- iale so čarovnice vsaka s evojo golido in začele moleti krave. Nekdo pa je pozabil obrniti en sam žep. Hitro ga je zapazila ena izmed čarovnic in zavpila: aržek! ar- žek! — in pri tej priči eo vse izginile. — Pa tudi srečo so prinašali čarodeji: Štajer- ska narodna pravljica pripoveduje, da j« šel nekoč vinogradnik na binkoštno nedeljo zjutraj v svoj vinograd. Na povratku je do- oni swt ta da laku okrfltsi korak napravijo čebele nasproti svoji lastni materi, nam me bo vse na mah razumljivo. Vendar pa ne smemo smatrati tega dejanja kot maščeva- nja, temveč kot viSjo »poved xa ohranitev rodu. 2. V drugem primeru lahko zamenjavo matice povzroči silna plodov i tost matice, kar ee v resnici največkrat zgodi, k čemur pa pripomore tudi oni silni nagon po množenju, ki je last vsem živalim. Rodovitna matica tako pomnoži evojo družino, da postane panj kmalu pretesen in da k treba misliti na delitev družin«. Ko k družma oskrbljena s zadostno hrano, s Sterilnim aarodom ki mladimi naslednicami, aapueti matica s pre- cejšnjim delom čebel dosedanje bivališče in roji... 3. Tretji primer premen« matioe pa ee iz- vrši, če družina izgubi matico pred pripra- vami za rojenje. Ako eo na razpolago žerke (črviči), ki še niso nastopile poti vajoje za matico, se hitra izguba matice prav lahko nadomesti, kar bo najbolj razumljivo iz od- stavka o vzgoji. Vzgoja in spol Tajnost, ki je čebelarjem ostala precej časa prikrita, j-e bilo vprašanje o 6polu če- bel, dokler se ni ugotovilo, da pri tem so- delujejo matica in čebele, v novejšem času pa tudi po umetnem potu čebelar sam. Ven- dar pa je sool vselej odvisen od vzgoje, ki jo usmerjajo žerki od prvega dne dalje in od veličine prostora, v katerem ee smejo žerke razvijati. JajBeea, U JBi lefe martka, so aH oploje- na aii pa neoptojena. To regulira sama. Oplojena so namenjena ženskemu, neoploje- na pa moškemu spolu, teneki spol je torej ie v samem jajčecu določen in ee u takega jajčeca razvije lahko matica ali pa navadna čebela delavka, ki eo jo včasih smatrali za nekak erednji spol. Medtem ko ee jajčece, namenjeno vagoji mlade princese, takoj za- lije z najčistejšim sokom in žerko tudi na- dalje prtajo s čisto hrano in »e ovirajo raz- voja v tesnem prostoru, ie mogoče, da ee notranji organi v vsem obeej?j in popolnosli razvijejo. Čebele delavke, ki eo prav tako ženskega spola, pa prejmejo drugo vzgojo. Predvsem ihn ni omogočen prost razvoj zaradi tesne in manjše celice, v katero je bilo položeno jajčece, in pa zaradi posebne hrane. Po prvih dneh čistega krmljenja se prične krmljenje s skromno in slabšo hra- no. Rarvoj ee usmeri bolj na želodček in čebele zao^anejo v tem, da jajčniki niso normalno razviti, kar ima za posledico, da ne porcnajo seksualnega življenja. Za čebelarje le ta tajnost velikega pome- na. ker lahko s spretnim poseganjem v to vzgojo po umetnem potu vzrejajo matice in izboljšujejo pleme. Znanstvene preizkušnje zadnjih let najlepše dokaz.iiejo uspehe pri- zadevanja umnih čebelarjev. Dokazano je, da znaša povprečna teža naravno vzgojene matice 0.186 g, matice iz zasilnega matični- ka 0.196 g, iz umetnega pa 0-210 g. kar je dokaz, da slednje ne zaostajajo za drugimi in jih celo prekašajo. Takoi po rojstvu mlade matice v panj« Se ni zadovoljne mirnosti, ki je edintfvenA za prepoznavanje družine, temveč pričaku- je vse Se veselega trenutka — svatbe mlada princese, kar pa je čeetokrat za družino usodno, ker se mnogokrat mlada princesa, regubi in ee ne vrne več. Navadno ee ob 6olnčnih dneh takoj po 12. uri odpravljajo mladeniski trotje* na vsakodnevni izprelet. Z glasnim brnenjem iščejo v nihalnem letu v okolici čebelnja- ka mladih družic. Prav v tem času čjti tivfc mlada matica potrebo po takem izletu. Mla- dostno vitka se z majhnim spremstvom po- javi na panjevi bradi Za trenu