Uredništvo in upravništvo: Kolodvorsko ulico Stev. 16. Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnom ponavljanji daje so popust. Ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob £5. uri zvečer. Velja za Ljubljano v upravništvu: za celo leto 6 gld., za pol leta 8gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na meseo 50 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Fo pošti velja za celo loto 10gl., za pol leta 5 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 85 kr. Štev. 86. V Ljubljani v petek, 13. junija 1884. Tečaj I. Obrat na bolje? čudesa se godč in znamenja se prikazujejo na nebu! Vzeli smo v roke »Slovana" zadnjo številko, pazljivo smo jo prečitali, meli smo si oči, da se prepričamo, čujemo li ali nas le vara prijetni s<5n, in glej! istina je, gola istina, da v celi 24. številki radikalnega tednika ne najdeš niti jednega napada na kranjsko deželno vlado ali na Taaffejevo vladno sistemo. Z nekim zadostenjem zabelje-žujemo izredno to prikazen, nadejaje se, da je ni rodil slučaj, mimo idoča indispozicija urednikova morda, temveč da se tudi v teh krogih pripravlja, polagoma sicer, a vender pripravlja obrat na bolje. In tudi z „Ljublj. Listom" postopa »Slovan" v zadnjem broji še dokaj milostno. Iz goriške »Soče" ponatiskuje sicer zoper nas namenjeni članek z naslovom: »V obrambo", in v uvodu, katerega dostavlja iz svojega, podtika »Ljublj. Listu" le jedno, da se namreč „še vedno ne more sprijazniti s slovenskimi težnjami". Obema listoma tedaj nekoliko v kratek preudarek! Ne vemo, ali je goriški pisatelj tako slabo poučen o naših razmerah ali mu sploh ni prirojen naravni dar, genetično izvajati posledico iz povodov, učinek iz njegovih uzrokov, sicer si ne bi mogli tolmačiti neosnovanega očitanja, da so »Ljublj. Lista" »somišljeniki in sotrudniki zasejali ta razpor, da se je on rodil iz tega razpora in da ga sedaj neti in razpihuje". Kaj je mož zares uže pozabil, da somišljeniki našega lista niti za jedno ped niso zapustili stališča zakonitih zastopnikov našega naroda na Kranjskem, ogromne večine narodnih deželnih poslancev, in da je baš radikalno časopisje, na čelu mu ,.Slovan", neprestano v uvodnih člankih, podlistkih in dopisih napadalo, grajalo in grdilo zaupne možč, ki so postopali po svoji n&jboljši vesti, z najpoštenejšimi namerami za Listek. Slovenska književnost. ii. Josipa Jurčiča zbrani spisi. II. zvezek. "Povedni spisi. Založil in na svetlo dal »Od-Dor za Jurčičev spomenik". Uredil Fr. Levec. V Ljubljani 1884. 295 str. Cena nevezanemu zvezku je 70 kr., v Bonačeve izvirne platnice ukusno vezanemu pa l gld. 20 kr. Vsebina II. zvezku je: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz petnajstega stoletja domače zgodovine (na svetlo dala družba sv. Mohorja, 1864). II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. (Priobčile „Novice" 1863.) III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. (..Slovenski Glasnik" 1864.) IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega živ-Ijenja. Spisal Andrej Pajk, bivši avstrijski in francoski vojščak, bojni ujetnik na Francoskem in Ruskem ob Napoleonovem času. (»Slovenske večernice" 1865.) Poglejmo najprej nekoliko vsebino posamičnih spisov! To so bili žalostni, hudi časi za ubogo našo slo- blagor domovine? Za Boga, predno je začel izhajati »Ljubljanski List", ni bilo več idilične sloge med nami, razloček je bil le ta, da niti odgovarjati nisi mogel, ako je s slepo strastjo zavratno na te planil ta ali oni nepremišljenec. Da se enkrat izpremem' neznosni ta položaj, da se oči odpro slabo poučenemu narodu, da se mu razloži, kaj mu je koristno, kaj pogubno — to je napotilo vlado, izdavati slovenski list kot prilogo uradnemu časniku. Razpor med narodno stranko je delo radikalnih rok — ipsi fecistis — in le iz tega razpora nastal in rodil se je »Ljublj. List" ! In kako neopravičeno, kako otročje-naivno je »Slovan"-ovo natolcevanje, da glasilo ljubljanske lokalne vlade še vedno ne simpatizuje s slovenskimi težnjami! Opisovaje izrek starega latinskega pesnika sme »Ljublj. List" reči o samem sebi: „Sloveniti nihil a me alienun puto." Kar je bilo važnejših vprašanj za narod slovenski, nobenega nismo v nemar pustili, vsako smo razpravljali s stvarnega, narodnim težnjam prijaznega stališča. Toda ista domovinska dolžnost, ki nas je vodila do sedaj, ista skrb za bodočnost slovenstva, m<5ra nas, da odločno pobijamo „ Slovan “-ove nazore, kateri so v svoji zmedenosti, v svoji nebulozni nejasnosti pogubni našemu narodu. In zakaj? Slovenski narod je sedaj v težavnem položaji političnega preporoda. Svetopisemskemu Lazaru jednak dviguje se iz groba, kamor ga je pahnila minulih vekov nemila usoda. Ali je veselo gibanje, katero z začudenjem dandanes opazuje svet na otrpnelem životu, le posledica umetne galvanizacije, katera preneha, kakor hitro ustaviš električni tok, ali je v istini uže vidno znamenje vračujoče se živ-ljenske sile? Iz vse duše smo uverjeni, da novo, sveže življenje navdaja našemu narodu žile, — kedo pa nam je porok, da bode konečni rezultat ugajal naporom, da je doba težavnega preporoda v istini le pričetek novega, bujnega življenja? vensko domovino, ko je po njej divjal siloviti Turk, noseč v nečloveški roki krvav bič, neusmiljeno teptal slovensko strn in podiral mirna selišča mirnemu slovenskemu narodu, plenil, pustošil in žgal — strah pred njim, strah za njim — klal in moril slovenske može, ugrabljal in v sužnost odvajal njih deco ter skrunil njih žene in dekleta. To so bili bridki dnevi našim slovenskim praočetom, dnevi, ki so žugali ugonobiti naše slovensko pleme ter zatreti mile glasove dragega nam slovenskega jezika. A vztrajnost, požrtvovalnost in žilavost slovenskega naroda otela nas je pogube ter rešila krvavega biča — krutega Turka. V teh nemirnih dneh se vrši dejanje povesti Jurija Kozjaka. Kozjak je grad na dolenjem Kranjskem; v njem biva stara plemenita slovenska rodovina, ki si je ohranila svoje priprosto slovenske ime — Kozjak. Bila sta dva brata Kozjaka, Marko in Peter. Marko je bil krepek, vrl mož, mož blagega srca — plemenita duša; Peter je pa bil slaboten, grbast, hudoben — črna duša. Po očetovi smrti prevzame Marko gospodarstvo na Kozjaku, Peter pa dobi pri bratu Marku dober kdt, to je stanovanje in vso oskrbo do smrti. Marko se oženi s hčerjo sosednega graščaka; a umrje mu draga soproga, porodivši mu sina Novejša povestnica morda v tem oziru nima bolj poučnega vzgleda, nego je srečni preporod bratovskega nam naroda češkega. Toda pogoji, v katerih so Čehi pričeli svoje veliko delo, bili so vender po vsem ugodnejši nego so naši. Pomisliti je treba, da se je politični preustroj na Češkem pričel z izrednim gibanjem na znanstvenem in slovstvenem polji, kjer so narod učili in navduševali veleumi kakor Palacky in Jungmann, Kolar in Šafarik itd. Druga Evropa, v prvi vrsti sosedni Nemci, pozdravljali so tedaj napore čeških rodoljubov z odkritimi simpatijami, in laskava sodba Goethejeva o kraljedvorskem rokopisu in Alfr. Meissnerjeve poezije n. pr. jasno pričajo o tem prijateljskem razmerji, katero je trajalo do 1. 1848. ter do obravnav v dunajskem državnem zboru. Poleg tega pa ne smemo nikdar pozabiti, da so Čehi petkrat številnejši narod nego mi Slovenci, da se opirajo na sijajno povestnico, na premožno meščanstvo , na bogato, za svoj narod navdušeno požrtvovalno plemstvo. Vseh teh faktorjev pri nas ni, nadomestovati jih mora živa ljubezen do naroda, opreznost in taktna previdnost! Sigurno bode jako težko, brez tuje pomoči dovesti slovenstvo do konečne zmage, ali toliko uže sedaj na ves glas izrekamo svojim rojakom, da se narodnost naša ne dri, osigurati v trajnem protivji z vlado. In sedaj si oglejte junake, natlačene pod uredniško zastavo „Slovan"-ovo, sedaj prečitajte njih bojne oklice, sedaj občudujte njih praktično modrost, katera se razodeva v neprestanih poskusih, tudi prijateljski vladi polena metati pod noge! Trdno smo uverjeni — da se nikdar ne bode dobila avstrijska vlada, koja bi mogla pogoditi se s sedanjimi nazori one peščice, katera se zbira okolo »Slovan“-ovega uredništva. In v istem razmerji, v kojem se bodo širili med Slovenci nazori radikalnega tednika, v kojem se bo razprostirala med narodom našim ona duševna zaplavljenost, oznanujoča kolorit »Slo- Jurija, kateri mu je odslej jedina skrb in tolažilo. Brat Peter pa tiči vedno med stenami svoje sobe ter premišljuje v svoji podli duši, kako bi postal sam svoj gospod, neodvisen od brata Marka. Nekega dne razpostavi ciganska druhal svoje šotore pred kozjaškim gradom. Dolgi cigan Samoi zapoveduje svojemu mlademu sinčku, naj se prikrade v Kozjak ter odjaše najlepšega konja iz hleva. Mladi cigan si uže prizadeva vzplezati na najlepšega konja, ko ga zasači Marko; mahne ga z debelo palico, da se zgrne ciganček nezaveden na tla. Hipoma stopi v hlev dolgin, stari cigan; pobere krvavega dečka ter ga odnese, preteč krvavo osveto. Na Štajarskem se vname hud boj med cesarjem Friderikom tretjim in Janom Vrtovcem: naš Marko mora iti svojemu cesarju na pomoč. Težko se loči od svojega ljubljenega Jurija in svojega domovja; sina prepusti varstvu brata Petra, za odgojitelja in učitelja mu da brata Bernarda iz zatiškega samostana. Nekega dne gre Peter v zatiški samostan menihov obiskat; vračujočega se domov napade ciganska druhal; med njimi je naš znanec Samoi, ki se je hotel na Marku Kozjaku maščevati. Videč, da ni naletel na pravega Kozjaka, izpusti ga; a zahteva sto cekinov odkupnine. Peter Kozjak izvč od cigana, zakaj se hoče van“-ovih umotvorov, v istem razmerji poostriti se morajo odnošaji Slovencev do merodajnih vladnih krogov, katerih naklonenost tudi naš narod živo potrebuje. Zarad tega se tudi „Ljublj. List" s svojega stališča ne bode mogel sprijazniti z novinarskim kolegom s Kongresnega trga, dokler se ne predrugačijo nazori do tič n ih gospodov. Toda zadovoljni smo uže z malim napredkom v nasprotnem taboru, kateri se razodeva v izpremenjeni pisavi, in tedaj ga pozdravljamo; morda pomenja formalni ta napredek vender le — obrat na bolje! Politični pregled. Avsirijsko-ogerska država. Volitve za deželne zbore se bližajo, in agitacija postaja vsled tega vedno živahnejša. Najhujša bode borba na Moravskem. Nemci, videči, da šanse v velikem posestvu niso kaj ugodne za nje, sklopili so, kakor je uže znano, kompromis s tako zvano srednjo stranko. Ker ne bode nobena narodna stranka v moravskem deželnem zboru imela absolutne večine, odločevala bode srednja stranka. Tudi v go-reuji Avstriji in Štajerskem je volilno gibanje uže precej razvito. V Celji obdržavalo je dnč 10. t. m. »Slovensko društvo" skupščino h kateri so bili pozvani zaupni možje narodne, stranke. Skupščina je bila dobro obiskana. Postavili so se kandidati za bližnje volitve. „Slov. društvu" se je naložilo, da objavi kandidate in da sestavi volilni proglas. Mešana komisija, katera ima definitivno določiti meje med našo državo in Ru-munijo, počela je svoje delovanje. Načelnik te komisije je vladni svetnik grof Kiel-mannsegg. Na Ogerskem vršč se danes volitve za državni zbor. Krvavi sukobi, ki so bili uže za časa volilnega gibanja na dnevnem redu, so se pač danes in se bodo še prihodnje dni ponavljali. No storilo se je vse mogoče, da se krvavi pretepi zaprečijo. Tako je n. pr. vojno zapovedništvo v Temešvaru za osem komita-tov odločilo 46 kornpanij pešakov in 19 eskadronov konjeništva, da se vzdrži pri volitvah red in mir. Ukupni broj volilcev cele dežele iznaša 841 GOO. Hrvatski sabor bavi se sedaj s špe-cijalno debato predlogov odbora jednajstorice. Prošle dni vršila so se posvetovanja o modifikaciji teh predlogov, kateri so bili uzrok konflikta z ogersko vlado in z ogerskim državnim zborom početkom tekočega leta. Vsled zaključka narodne stranke opustil se bode v dotični resoluciji pasus o oskrunjenji ustave. Najnevarnejša mesta so torej odstranjena iz maščevati na bratu Marku. Takoj se vzbudi v njegovi hudobni duši poželjenje, iznebiti se strijčnika Jurija ter osvojiti se gospodarstva na Kozjaku. Obljubi tedaj še sto zlatov več ciganu Samolu, če odvede mladega Jurija, da ga ne bode nikdar več videl. Obljubljeno, storjeno. Cigan ugrabi malega dečka, ko je zvečer sedel s6 svojim odgojiteljem pod vaško lipo ter ga odpelje daleč na Turško, kjer ga proda Turku, ki je krščanske otroke nabiral za janičarska vzrejališča. Marko Kozjak pride domov; a ko izvč strašno novico, da so mu ciganje ukrali jedinega sina, odpove se svetu, prepusti vse imetje hudobnemu bratu ter gre v zatiški samostan. Jedno je tedaj dosegel grbasti Peter, da je dobil posest na Kozjaku; a ni se dolgo veselil svoje sreče. Kajti hudobni cigan Samoi je odslej vedno preganjal graščaka Petra, bil mu je vedno za petami, kakor slaba vest; zahteval je od njega zmi-rom več denarja, kajti imel ga je po polnem v svoji oblasti. V zatiškem samostanu, kjer je živel i menih Marko Kozjak, zgrabijo nekega dnč cigana Samola in ga zapr6; tukaj ovadi Marku, da mu je brat Peter prodal sina Jurija. Leta 1475 prilomastijo Turki zopet v naše dežele; poveljnik ljutim janičarjem je naš Jurij Kozjak. Pri cerkvi na Muljavi se je bila huda bitka; resolucije, in grof Khuen more biti zadovoljen s tem taktičnim uspehom. Tuje dežele. Nemški državni zbor začel je predvčerajšnjem zopet zborovati. Vse stranke pripravljajo se na veliko debato, ki se bode v kratkem počela, namreč o zakonski osnovi, tičoči se osiguranja proti nezgodam. Upati je, da se bode predložena osnova sprejela. Knez Bismarck posegel bode menda v debato. V Belgiji vršile so se dnč 10. t. m. volitve narodnih zastopnikov. Liberalci so podlegli in pričakuje se, da bode vsled tega mi-nisterstvo Frere-Orban odstopilo in da bode pozvan zopet Malou, da se sestavi novo, vsled novega položaja sevčda konservativno mini-sterstvo. V belgijskem zboru imeli bodo v prihodnje konservativci 85, liberalci 53 glasov. Na Angleškem vlada velika razburjenost proti Gladstoneovemu ministerstvu. Konvencija, sklopljena s Francosko gledč Egipta, se splošno obsoja in verjetno je, da so dnevi Gladstoneovega ministerstva uže šteti. Dopisi. Iz Novega Mesta 10. junija. [Izv. dop.] Hvaležno opazujemo očetovsko skrb naše deželne vlade za zboljšanje gmotnih koristij ožje domovine naše in s toplim priznanjem navdajale so nas vesti, kako ona v sporazumu z uvidnimi možmi z dežele skuša v enketah, ki so se pred kratkim jedna za drugo vrstile, poizvedavati o pripomočkih, s kojimi bi se povzdignilo ginotuo stanje strtega kmetijstva, ter zlasti pomoglo živinoreji, življenski vir za našega kmetovalca. Ravno tako nam ugaja, da se deželna vlada toliko briga za naše zanemarjene ceste, in le to si želimo, da bi z isto gorečnostjo si prizadevala, priboriti nam prepotrebno dolenjsko železnico. Vsporedno s temi v javnost prodirajočimi blagimi nameni in čini trudi se pa deželno predsedništvo s tihim delovanjem, v tem in onem okraji primerne pomočke udejanstviti, da se ubogemu kmetu zboljšajo, oziroma odpro nova sredstva v težkem boji za obstanek. To je pač hvale vredno, da se je letošnjo pomlad v Novem Mestu razdelilo med posestnike več tisoč finih vrb. Kakor čujeino, v okolici zasajene vrbe bujno rasto, in pričakovati je, da si bodo kmetovalci s tem pri dobitkom primerno ukoristili. Naj mi bode dovoljeno, nekoliko razsvetliti važnost tega daru! Vzgled je najboljši učitelj — in torej navajam pripoved dobrega in marljivega polje-deljca na Dolenjskem, ki je sam tudi uže grbasti Peter se je sevčda odtegnil boju. Cigan Samoi je spoznal Jurija Kozjaka; začel je premišljevati, kako bi se maščeval na graščaku Petru zaradi nekega razžaljenja. Pri oblegi zatiškega samostana je bil janičar Jurij med prvimi borilci; naš cigan ga se zvijačo premaga. Oče in sin se zopet spoznata. Jurij Kozjak se zopet vrne na svoj grad, strijc Peter se pa od strahu obesi. To je na kratkem vsebina prezanimivi povesti iz žalostne domače zgodovine. Vse osobe so dovršeno slikane, posebno klasično pa cigan Samoi in grbasti Peter. Ne morem si kaj, da bi se ne mudil še malo pri tem porednem škratu-ciganu Samolu. Uže pri svojem prvem nastopu vzbudi cigan Samoi vso našo pozornost. Ko mahne Marko cigančka, stoji stari cigan pred njiin, kakor blisk iz jasnega neba; nikdo ni vedel, kedaj in kako je prišel v grad, prišel je, kakor bi ga bil iz klobuka iztresel. Na vratih se obrne in strašno zakriči: „Le ogledi me, grad, in ti, gospod njegov. Ako se mojemu sinu ne zaceli rana, ki si mu jo naredil, pomnil me bodeš!" To ni bil človek, menili so hlapci; to je moral biti tisti, ki delamo križe pred njim. In ka-košen je zopet naš cigan, ko čaka na poti med Zatičino in Kozjakom graščaka, meneč, da mu pride v roke Marko, ki mu je ljubega tisoče vrb nasadil po širnem zemljišči svojem. Pravil mi je o posestniku na M., ki je bil uže skoro „na kant" prišel, a v svojem ob-upanji se je vender še vspel do jednega poskusa: nasadil je vrbe, gojil jih, za dober denar spečal ter si v kratkem toliko opomogel, da je rešil svojo kmetijo in se sedaj oblastno vozi „s štirimi" v mesto! Glavno korist dobivamo z gibkimi vejami raznih vrst vrbinih. Drevesa lehko leto za letom obrezujemo, ne da bi jim škodovali; nasprotno tem krepkeje rasto. Obrezovanje vej opravlja se julija ali avgusta meseca, in prodajajo se s kožo ali pa olupljene. Debeleje veje se rabijo razklane za vezi, iz drobnejih pa se izdeluje množica koristnih stvarij: jer-base in košare — navadne do najfinejih — otroške vozove in zibke, stole, mize za cvetice, razni podstavki, cel6 klobuke i. dr. Olupljena koža služi za strojenje, oglje vrbovega lesa za risanje in za izdelovanje smodnika. Pletenje vrbovih vej je znamovita obrtnost, in nemške pletenine razvažajo po vsem svetu, in sicer v toliki množini, da domača produkcija, da si nemala, ne zadostuje, ter se vrbove veje celo z Francoske, Iluske in Poljske vvažajo. Slavna deželna vlada nam je tedaj v svoji skrbnosti naklonila dar, ki se mora neizmerno obrestovati, ako se bo glavnica umno rabila. Na to pa je treba lastnike darovanih vrb po-sebnoy opozoriti. Želeti je, da bi novomešk trgovec skupo-val vsako leto vzrasle mladike ter posredoval njih izvažanje. S časoma pa bi se tudinadaljno izdelovanje moglo prirediti pri nas. In kolike koristi bi bilo našemu kmetu, ki je dosedaj po polnem odvisen od pridelkov na polji in v vinogradih! Kolikrat mu elementarne nesreče uničijo vse nade, in preživeti mora zimo v neizmerni revščini! To se ne bo zboljšalo, dokler se ne vvede pri nas kakova domača obrtnija! Naj bi se pač v tem smislu z vršil blagi namen vladin! S. Iz Istre 9. junija. (Izv. dop.) Tedaj gospoda Špinčič in Križanac sta jednoglasno izvoljena. Italijani so propadli, a propadli med nami za vselej. Vender so pa tudi pri tej volitvi še enkrat zavihteli svojega uma svitle meče nad barbarične Slovane, a pokazali so, da so to njih zadnji napori, da so odslej za daljni boj moralično in fizično po polnem opešali. G. Maršič iz Kopra in mislim da neki Rožič iz Buzetščine sta predložila volilni komisiji vsak svoj protest, t. j. prvi izvirnik, drugi pa prepis, katera je pa volilna komisija v naglici zavrnila, kajti pametno bi bilo ob- sina tako udaril, da ni več ozdravel! A ko mu pride v pest grbasti Peter, ta babja na-tora, ki je trepetal pred cigani, kakor šiba na vodi, tedaj ga cigan Samoi izpusti; a drugi cigani zahtevajo sto cekinov odkupnine. Samoi gre z Petrom po denar. Ko mu Peter med potjo obeta še sto cekinov na vrh, če mu ugrabi bratranca Jurija, tedaj pogleda cigan zaničljivo ljubeznjivega strijca ter si misli: „Ne bila bi škoda zares, ko bi te presunil moj nož, stara šleva, ali pa, da bi ti vrv debel vrat zadrgnila in zemljo izpodmeknila pod tvojima nogama." A cigan stori vse za denar. Poglejmo cigana zopet, kako čaka v mrzli jesenski noči v temnem gozdu grbastega Petra, da bi mu prinesel sto zlatov za ugrabljenega Jurija; zraven njega leži oster nož, njegov vedni spremljevalec in jedini prijatelj. Jezno renči in godrnja, da ni tako dolgo človečka plemenite krvi in grbave postave. A ko na-pčsled vender le pride graščak Peter in mu odšteje obljubljeni denar, zasmehuje cigan Petra z najlepšimi epitheti. Peter pravi ves nejevoljen, da ga tak človek grdi: „Ne pozabi, grdin, kdo si in kdo sem jaz!" A Samoi pravi, smejč se: „Kdo si ti? Čakaj, povem ti. Ti si peresce na veji: jaz pihnem, pa odletiš; jaz zinem jedno, pa te ni drugje, kakor pod vislicami. Ali pa te jaz primem za vrat držati ju ter svetu pokazati zadnje ostanke laške kulture. V protestih pa nista navedla nobene točke, s katero bi bila dokazala, da se je pri volitvah kje kaj nepostavnega godilo, ampak zasramovala sta le naše čast duhovstvo na tako nesramen način, da se za-more kaj tacega le od neolikancev pričakovati! „Prcti fanatici, ultraniontani1', Čez gore privandrani odpadki barbaričnih Hrvatov in Kranjolinov, kateri dražijo nevedno ljudstvo po okolici, da bi se vzdignilo proti civilizira nemu, plemenitemu in mirnemu narodu italijanskemu, le oni so krivi, da pridejo v zbor taki nevedni tepci, kateri ne poznajo in se ne brigajo za težnje kmetskega stanu, ampak da jim je le razpor med mirno živečim narodom in propad Istre na srcu. Da je ljudstvo iz okolice splošno nezadovoljno s takimi poslanci, kar pokaže s tem, da se italijansko misleči volilci vzdržijo volitve itd. “ Reveži, komu le trobijo, da je naše ljudstvo sploh nezadovoljno z volitvami? Ali se ni pokazalo v pomjanski županiji, katera je Italijanom naj bolj v žrelu, kaj ljudstvo hoče, ko je teden pred volitvijo šest koprskih lovcev in še več njihovih po deželi nakupljenih naganjačev noč in dan lovilo uboge zadolžene kmete, toda brez vspeha? — V tisti županiji je prišlo lansko leto samo 34 poštenih kmetov k vo-htvi, ker niso slutili nevarnosti, letos jih je prišlo 123, in splošna govorica je, da. če tudi zdaj ne bo obveljala, jih pride drugikrat čez 300 in da, če imajo še desetkrat voliti, volili bodo ravno tiste. Ta govorica gre od ust do ust po celem okraji. V drugih občinah so skoro povsod jednoglasno volili razun Buzeta, kjer se je volilo še po starih listah in kjer je bilo občinstvo še od občinskih volitev utrujeno. Pokazali so pa Buzetčani pri občinskih volitvah, kako so s svojim lanskim kandidatom Klaričem in njegovimi pristaši zadovoljni, s tem, da jih nečejo niti v občinskem odboru več imeti. Prepričani smo pa, da pri prihodnjih volitvah tudi v Buzetu, Roču in morebiti tudi v Kopru zmagamo. Tedaj kdo ni zadovoljen? Naši odpadniki niso zadovoljni, kajti izobraženi možje koprski pravega laškega plemena niso nam toliko nasprotni, vsaj na videz ne. Da se je naš narod tako nepričakovano zbudil, tega ni provzročilo duhov- stvo, ni-li kedo drugi, nego Italijani sami s svojim netaktnim in krivičnim ravnanjem, posebno pa lanski dogodki v Poreču, po katerih je kakor blisk nastalo vprašanje ter se širilo od ust do ust, zakaj se je to zgodilo, in ljudstvo je začelo spoznavati važnost teh volitev ter privrelo letos v ogromnem številu na borišče. 111 ti obrnem oči, da ne bodeš vedel, ali so zadaj ali spredaj; konec tega, daj mi vse, kar imaš tukaj, če ravno — in no, boš pa nerad. Drugi pot se utegnem sam oglasiti v tvojem gradu, ko me bodo ljudje malo izgrešili." Cigan Samoi je zaprt v zatiškem samostanu, kjer izda menihu Marku Kozjaku hudobijo njegovega brata Petra. Marko nevarno zboli vsled te grozne novice. Peter ga obišče; a ko izvč, kako in zakaj je obolel brat, hiti v zapor k ciganu. Cigan ga vzprejme zelo Jjubeznjivo; za odhajajočim graščakom kriči: »Ako nisem v 24 urah prost s tvojo pomočjo, bodem brez tvoje pozneje. Potlej pa bom razobesil tvoje možgane po plotu zatiškega vrta". Cigan je ušel brez graščakove pomoči; kako, kedaj, kodi, ni nikdo vedel. — Ko se je bila bitka pri Muljavi, ušel je Peter v hosto ter prišel k leseni hiši mlinarja Breznika; zaril se je v listje pod podstreškom. Za njim pride njegov slabi duh, cigan Samoi, s krva-vini iokavom in dolgim nožem v desnici; gre na skedenj ter leže v seno. Kar prijaha pet Turkov, ki iščejo seno za svoje lačne konje. Dva sta uze na lestvi, ki drži k ležišči kjer spi naš cigan; a Samoi se vzbudi, vstane naglo kot strela, odpahne prislonjeno lestvo in Turka ležita vsa pobita na tleh. Kar zavoha turški pes Petra v listji, laja in se zaganja v njegovo Razne vesti. — (Kopelj v na pol divjaški deželi.) Ogerski kavalir potoval je nedavno s svojo Ijolno soprogo v južne kraje. V Neapolju je bilo grofici vedno slabeje in prestrašen mož je sklical najstarejše zdravnike k postelji bolnice. Učenjaki so se konečno izrekli, da bi bila kopelj jedina pomoč. A katera kopelj? Najstarejši zdravnik je rekel, da pač zna za kopelj, ki bi gotovo pomagala, a žalibog, da je jako oddaljena in vrli tega še v na pol divjaški deželi. Ko so ga vprašali, kje da je, je rekel: „Nekje na Ogerskem in zove se Parad." — „ Parad", zavpije grof, „to jo pa moja last!" ... In odpotoval je „v na pol divjaško deželo" v svojo lastno kopelj. — (Tetoviran vladar), kralj rodu Maori, Tavhiao, biva sedaj v Londonu. Obraz njegov je ves tetoviran in to daje 701etnemu kralju jako čudno lice. O njegovi mladosti se pripoveduje, da je v bojih na rodnih avstralskih otokih svojim podložnim pridno pomagal žreti vjete sovražnike. Pozneje so jo pokristjanil. Prišel je pred dvema letoma v Aucklaud, kjer ga je angleška vlada sprejela s kraljevo častjo. Na tujem se je navadil žganje piti in od tedaj je bil skorej vedno nekoliko „ nadelan". Ko jo bival v Aucklandu, nosil je vedno krono iz pozlačenoga dratu na glavi; ko se jo vozil po mestu, sedel je zmiraj le pri koči-jažu, nikdar ne v vozu. Sedaj je prišel v London, pritoževat se o krivici, katero mu baje dela vlada na avstralskih otokih. Videti hoče na vsak način kraljico. Napravljen je tako-le: na glavi ima siv, pomečkan cilinder, krog pleč odrgnen črn plašč, pisane hlače in vse pokrevljano črevlje. Žganja uže delj časa ni pil, da ga bodo pustili pred kraljico. — No, posebnega vtisa pač ne bode naredil nanjo! — (Zavednost duha na gledališkem odru.) To dni je bila na nekem londonskem gledališči predstava. Pod odrom sta pripravljala dva delavca tako zvani pokalni plin (Knallgas), ki se rabi pri razsvetljavi. Vsled neprevidnosti se je nevarni plin vnel in nastala je huda eksplozija. Po gledališči se pok ni močno čul, pač pa so opazili gledalci na odru sumnjiv dim, ki jo izviral od eksplozijo. Prestrašeni so poskočili gledalci po konci in hoteli bežati, meneči, da gon na odru. Ko to zapazi nek igralec, vpraša naglo svojega druga: „Kaj se ti je tvoj kovčog razpočil, da jo tak dim?“ „I)a“, zavrne ga tovariš, „in sedaj sem velik ubožec — vos moj zlati prah je šel v zrak!“ Po teh besedah sta jela loviti „zlati prah" po zraku. Ljudstvo se je pomirilo in igra se je vršila dalje. Razume se, da je bilo vprašanje igralčevo le srečen domislek, ki je zabranil veliko nesrečo, kajti v silni gnječi bi se bilo lahko mnogo ljudij poškodovalo. nogo. Turki gred6 gledat ter potegnejo iz kupa listja preplašenega moškega ježa. Kaj naj ž njim počno? čemu jim bodi taka pokveka z veliko grbo? Privezati ga hočejo konju za rep, da bi ga odvedli v turški tabor; ali taka kamela vender ni vredna, da bi ga gonili iskri turški konjiči. Zvežejo mu tedaj peti ter ga obesijo na prvo drevo, tako, da je za peti privezan prosto visel med travo in oblaki; skedenj pa, kjer je bil še vedno naš nagajivi duh, zažgo. Toda predno je plamen švigal okrog strehe, raztrgal je naš cigan na drugem oglu streho ter skočil na zemljo. Uže ga vidimo, kako teče, divje se grohotaje ter s pestjo Turkom žugaje; Turki ga zapazijo, a uže jim je izginil. Turki odjašejo. Peter visi med nebom in zemljo; njegova hudobije polna duša bi bila stopila na prag večnosti, da ga ni rešil cigan. — Ves ta prizor je tako plastično naslikan, da vidi čitatelj kar pred očmi turško druhal, cigana na skednji, Petra v listji, potem goreče poslopje, bežečega cigana in visečega velbloda; največji umetnik bi ne mogel lepše risati. Cigan Samoi pelje svojega grbavega prijatelja v veliko jamo, kjer je bilo zbrano mnogo kmetskega ljudstva, ki je tu iskalo in našlo zavetje pred Turki. Kmetje so bili iznenadeni o tem prihodu in o čudni dvojici. Gospoda s Kozjaka so poznali; a kako Domače stvari. — (Potrjen zakon.) Nj. ces. in kralj, apost. veličanstvo je blagovolilo z Naj višjim sklepom z 29. maja t. 1. potrditi od kranjskega deželnega zbora skleneni načrt zakona, s katerim se predrugačijo nekatere določbe deželnega volilnega reda za vojvodino Kranjsko. Javljamo svojim čitateljem to radostno vest ter bodemo na drugem mestu bolj obširno razpravljali novi volilni red, s katerim se dosedaj nismo pečali v svojem listu. — (Procesija sv. Eešnjega telesa) vršila se je vsled slabega deževnega vremena samo v notranjih prostorih stolne cerkve. Po slovesni sv. maši pričel se je sprevod, katerega je vodil mil. g. stolni prošt Jos. Zupan. Navzoči so bili civilni in vojaški dostojanstveniki, med njimi c. kr. deželni predsednik gosp. baron Winkler, c. kr. dvorni svetniki baron Pascotini-Juriš-kovič, pl. Wurzbach, deželni šolski nadzornik ljudskih šol g. Pirker, deželni glavar g. grof Thurn-Valsassina, predsednik kupčijske zbornice g. Kušar, s svetniki kupčijske zbornice, ces. sv&tnik g. Murnik, župan g. Grasselli z mestnimi odborniki in magistratnimi uradniki, c. kr. učitelji srednjih in ljudskih šol, general Groller pl. Mildensee, polkovnik domačega pešpolka št. 17 baron Kuhn, gosp. Fux, in mnogo druzih častnikov. Jako številno zbrani so bili udje za češčenje sv. Rešnjega telesa, ki so nosili goreče sveče. Stolna cerkev je bila krasno okinčana in bogato razsvetljena; petje gg. bogoslovcev pa je bilo dovršeno. V cerkvi so podčastniki domačega polka stali kot častna straža, pred cerkvijo pa je stala z godbo kompanija domačega pešpolka baron Kuhn, katera je streljala pri vseh štirih blagoslovih. Po dovršeni slovesnosti je vojaštvo domačega pešpolka pred g. generalom Grol-lerjem defilirala in se spremljevanjem godbe potem odšla v vojašnico. — Pri sv. Petru vršila se je procesija sv. Rešnjega telesa tudi v cerkvi; v trnovski fari pa se je procesija odložila na prihodnjo nedeljo; vršila se bode ob 5. uri zjutraj, pri ugodnem vremenu zunaj, pri neugodnem pa v cerkvi. — (Odbor „Matice Slovenske") je imel pretečeno sredo sejo, na katere dnevnem redu je stalo kot najvažnejša točka pretresovanje od posebnega pododbora predelanih in odboru predloženih Matičinih pravil in opravilnega reda; vender je zahtevala rešitev nekaterih drugih toček, stoječih na dnevnem redu, toliko časa, da je odbor v tej seji po zelo dolgotrajni debati jedino le sklenil s 7. glasovi proti 5., preiti v podrobno debato. To pretresovanje posameznih §§ predloženih načrtov se bode nadaljevalo jutri (v soboto) ob 5. uri po poludne. Drugače moremo o tej seji sledeče poročati: Gosp. predsednik naznanja, da je s prvim je prišel v njegovo druščino dolgi cigan, ki ni imel njih oprave niti poštenega obraza. To hotž kmetje izvedeti. Gospod Peter zataji svojega prijatelja; pravi, da se mu je usilil za spremljevalca ta grdi capin in da se ga ne more odkrižati. Cigan divje gleda in škriplje s6 zobmi; izgovarja se, da ni res, kar jim je pravil oni grbavi človek, a vse mu nič ne pomaga. Kmetje ga zgrabijo ter vržejo globoko dol v Krko. A glej ga cigana, kako kobaca na oni strani zopet iz vode, kako se otresa in si ovija obleko; zopet vzdiga pest ter preti zasluženo kazen kriven-častemu gospodu Kozjaku. In ko se je Peter obesil, videli so ljudje zopet cigana, ki je pristopil iz gošče in smejč se mrtvecu rekel: „Zakaj si me dal v vodo vreči, tepec! Ne bi se ti bilo treba sicer obešati". To so bile poslednje ciganove besede; odslej ga ni nikdo več videl v naših krajih. — Vsa povest ima toliko zanimivih in krasnih prieorov, da si dovoljujemo svetovati gospodu prof. Hubadu, ki spisuje menda slovenska berila za nižje gimnazije, naj uporablja kolikor mogoče snovi iz Jurčičevih spisov, vzlasti pa iz našega Jurija Kozjaka; sosebno petega, sedmega, desetega, dvanajstega in trinajstega poglavja iz Jurija Kozjaka bi ne pogrešali radi v berilih za tretji in četrti gimn. razred. (Didje prihodnjič.) junijem dosedanji tajnik g. Pr. Orešec tajniško službo ostavil in da je tajniške posle prevzel začasno, dokler se vsa stvar ne more na najugodnejši način definitivno urediti, g. odbornik prof. Senekovič. — Imperatorski universitet v Kievu vabi „Matico Slovensko", da se meseca septembra udeleži njene 501etniške slavnosti. Gosp. Pr. Lego v Pragi je poslal nekoliko čeških knjig, katere po njegovem posredovanji Matici darujejo nekateri posamezni pisatelji in društva, ter naznanja, da prevzame v Pragi poverjeništvo „ Matice Slovenske, “ ter hoče, kolikor največ more, skrbeti za nje duševno in gmotno podporo, ob jednem tudi svetuje, naj bi Matica z nekaterimi češkimi društvi vstopila v vzajemno zvezo. Odbor njegovo ponudbo hvaležno sprejme ter bode pismeno prosil društva: 1.) kral. češko společnost nauk, 2.) spolek českych filologu, 3.) spolek architektu a inženyru ve kralovstvi Čos-Wm, 4.) jednoto českych mathematiku, da vstopijo z „Matico Slovensko" v vzajemno zvezo ter v zameno svojih knjig. — »Glasbena Matica" se je obrnila pismeno do Matičinega odbora, naj nji ta odda od sv. Mihaela naprej stanovanje v hiši na Bregu proti primerni najemščini, poudarjajo, da bi bilo to stanovanje za njeno „glasbeno šolo“ posebno pripravno. Po zelo obširni in dolgotrajni debati je sklenil odbor, da sedaj „Glasbene Matice" želji ne more ustreči, ker iz različnih ozirov dosedanjemu najemniku stanovanja ne more odpovedati, ker misli, da bi bila najemščina za ono stanovanje (okoli 400 gld. na leto) „Glasbeni Matici" itak prevelika, in ker se konečno še nadeja, da se bode „Glasbeni Matici" posrečilo, dobiti drugod po nižji ceni še bolj pripravno stanovanje. V tej seji se je tudi sklenilo, da se tiskarska dela za letos ne bodo razpisala; letopis se izroči z istimi pogoji kakor lani „Narodni tiskarni", katera uže itak tiska drugi del „Lovčevih zapiskov". Tretja knjiga, katero Matica to leto izda, izročila se bode kateri drugi tiskarni, katera jo hoče isto tako in po isti ceni tiskati, kakor je tiskala lansko leto Matičine knjige »Narodna tiskarna". — Seja je trajala od 5. do polu 9. ure zvečer. — (Občno kranjsko veteransko društvo) imelo je včeraj zborovanje, v katerem so se po predsedniku gosp. Mihaliču povabili veterani, naj pristopijo k rezervni koloni rudečega križa, katera bode imela nalogo, prenašati ranjence v mestu z železnico v bolnišnico. Takoj oglasilo se je štirideset udov veteranskega društva, da pristopijo tej novi koloni društva rudečega križa. — (Produkcija inženerja g. Schalle), ki se hoče po ognji sprehajati, se ne bode vršila to nedeljo, nego še le prihodnjo nedeljo. Udje požarnih bramb, kateri pridejo z dežele, naj pridejo v uniformi, ker imajo potem prost vstop k produkciji. — (Opoke) je kradel pri novem poslopji učiteljskega izobražovališča bivši hišni posestnik Pauer; včeraj zvečer ga jo zasačila policijska patrolja, ko je bil ravno zopet nekaj opek naložil. Ker je mož v možjanih zmešan, pač ne bode imela sodnija povoda, ga kaznovati. — (Ubegli ženin.) V Parizu ženil se je Ljubljančan Schlehan in bil s svojo pariško nevesto uže tretjokrat oklican. Zvečer bi imela biti poroka, a ženin je izginil. Sodaj ga iščejo stariši neveste iz Pariza pri ljubljanski policiji in povprašujejo, ali ga ni v Ljubljani. A odgovor se bo glasil, da ubegloga ženina v Ljubljani ni. — (Zasačeni tat.) Zadnjič smo poročali, da jo neznan tat tehniku Izidoru Goldmannu z Dunaja ukral srebrno uro z Jurijevim tolarjom v gostilnici g. Geltnerja v Kolodvorski ulici. Včeraj je prišel v imenovano gostilnico delavec Josip Moser in hotel menjat Jurijev tolar, katerega je pa gostilničar kot ukradenoga spoznal in poslal po policijo, katera je Moserja zaprla in našla pri njem tudi ukradeno srebrno uro z verižico. Tata je policija izročila sodniji. — (Tatvina.) V frančiškanski cerkvi ukradel je neznan tat služkinji med molitvijo žolto pobarvan škaf iz kositarja v vrednosti 3 gld., katerega je služkinja postavila, prišedša v cerkev, tik krstnega kamna. — (Cestni odbor v Kamniku.) Dežolni odbor je imenoval župana kamniškoga, gospoda dr. Maksa Sameca, udom cestnega odbora, ki se je potem 10. t. m. konstituiral. Predsednikom je voljen župan Ivan Levec iz Mengiša, njegovim namestnikom pa posestnik in občinski svet- nik Marka Černič iz Komende. — (Vabilo k veselici), katero priredi bralno društvo „Sloga" povodom stoletnice in odkritja spominske plošče velezaslužnega ranjcega gospoda Matije Vrtovca, župnika in slovenskega pisatelja, v nedeljo dnč 15. junija t. 1. v Šent Vidu nad Vipavo. Spored: 1.) Petje, „Mladini" (Ant. Hajdrih); 2.) petje, „Domovina" (A. Nedved); 3.) igra v 4. dejanjih: »Idrijski gostje na Malega Šmarna dan v Vipavi", spisal E. Dolenec; 4.) petje, „V Sladkih sanjah" (Ant. Hajdrih); 5.) tombola. Začetek besede ob polu 5. uri popolu-dne. Vstopnina k veselici 20 kr., sedež 20 kr. Vstopnina k plesu 50 kr. K obilni vdeležitvi naj-uljudneje vabi odbor. — (Občinska volitev.) V Križu je bil pri zadnji občinski volitvi voljen za župana posestnik Ivan Erjavec, posestnika Josip Podržaj in Pran Zupančič pa za občinska svetovalca. — (Difteritis.) Iz Zgornje Šiške nam poroča prijatelj, da se širi tam vratna bolezen med otroci od 1. do 10. leta. Do sedaj jih je obolelo sedem, od katerih so trije umrli. V ŠentVidu so zaradi tega šolo zaprli 9. t. m. in ukazalo se je, da preneha tudi v Zgornji Šiški šolski pouk, dokler se stvar na bolje ne obrne. — (Povodenj.) Kakor se nam iz Mokronoga poroča, izstopili so tamošnji potoki črez bregove in poplavili okolico. Travniki, spadajoči pod občino Mokronog, Šent Rupert in Tržiše so pod vodo, in tudi na svetu med Radulo, Šent Marjeto in Škocijanom stoji povodenj. Črez 30 hektarjev pokriva voda, ki je pokončala skorej vso košnjo, z naplavljenim blatom in ilovico. Škode je kacih 7000 gld. — (Brinjeve mladike.) V c. kr. osrednji sejalni šoli na Spodnjem Rožniku proda se blizu 20 vozov suhih in lepih brinjevih mladik. Kdor jih želi kupiti, naj se oglasi 19. t. m. ob 5. uri popoludne v omenjeni Seli. Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1 Budimpešta, 13. junija. Danes so se pričele volitve ter voli 194 okrajev. Do polu dvanajstih volilo je 21 okrajev 16 liberalcev, tri pristaše zmerne opozicije in dva neodvisne stranke. Minister Pauler voljen v Budimpešti, predsednik spodnje zbornice Pechy v Szikszo, oba jednoglasno. London, 13. junija. Spodnja zbornica je zavrgla premembo glede volilnega prava samostojnih žensk. Bruselj, 13. junija. „Independance“ javlja: Malou postane baje minister vunjanih a princ Caranan-Chimay notranjih zadev. Bruselj, 12. junija. Včeraj hodile so tolpe ljudij po ulicah, pevaje in kriče; večkrat so se vršili pretepi. V katoliški bukvami je druhal pobila in ulomila okna ter drla v hišo, kjer je razbila razne stvari. Pet osob je priprtih; preiskava se vrši. London, 12. junija. Brzojav časnika „Times“ iz Wady-Halfa ponavlja vest, da se je Berber udal; skoraj vsa garnizija je poklana. „Daily News“ poroča, da ostanejo angleški vojaki do 1. januvarija 1888 v Egiptu, če se ne bode v tem času okrepila vlada podkraljeva. Vojaki odidejo samo vsled jednoglasnega odobravanja velevlastij; okupacija pa ne preneha 1. januvarija 1888, če jo želi Angleška nadaljevati z odobravanjem le jedne evropejske velesile. Telegrafično borzno poročilo z dnž 13. junija. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih................... 80 40 • » > » srebru.....................81‘20 Zlata renta..........................................102'05 5°/o avstr, renta.......................................95 80 Delnice ndrodne banke.................................. 857' — Kreditne delnice..................................... 308'60 London 10 lir sterling...............................121'90 20 frankovec............................................. 9-665 Cekini c. kr............................................ 5 -75 100 drž. mark........................................59'50 TIradni glasnik z dnč 13. junija. Pod skrbstvom: Deželna sodnija ljubljanska proglaša AlbertaMallitsch-a iz Ljubljane zapravljivcem in je istemu postavljen skrbnikom dr. Jos. Suppan, odvetnik v Ljubljani. Razpisane službe: Na jednorazrednici v Dovskem služba učitelja z letno plačo 450 gold. in prostim stanovanjem. Prošnje do 15. julija šol. svetu v Kamniku. Naprava novih zemljiških knjig: Pri okr. sodniji v Kranji za katastersko občino Grad; poizvedbe dne 23. junija. Amortizacije: Pri c. kr. dež. sodniji ljubljanski v imeni kranjske hranilnice in Jovane Sormann iz Dolenjega Perovega glede hranilnične knjižice St. 139471 z vlogo 201 gold. z dnč 28. maja 1.1. Izbrisana tvrdka: Pri deželnem kot trgovinskem sodižči v Ljubljani tvrdka: «Joh. P. Schreyer», trgovina z mešanim blagom v Ljubljani. Eks. javne dražbe: V Ljubljani polovica njive •Bičevje* (350 gold.) Ane Gosarjeve v Šiški dn6 21. jul., 25. avgusta in 22. septembra. — V Novem Mestu posestvo Matije Kobeta iz Riglja (2395 gold.) dnč 2. julija (prenos 3. naroka). Tirjci. Dnž 11. junija. Pri Maliči: Czihak, Menkeš, Blau in Mayer, trgovci, z Dunaja. — Prandstetter, zavarov. tajnik, iz Gradca. — Brejcha, župan, iz Rokycan. — Maier, c. kr. žendarm, iz Koč. Pri Slonu: Taege, trgovec, iz Berolina. — Schlesinger, trgovec, iz Brandstattna. — Dr. Schwarz, c. kr. okr. sodn. pristav, s soprogo, iz Zistersdorfa. — Venutti, trg. potovalec, z Reke. — Praprotnik, c. kr. pom. gozdarski uradnik, s soprogo, iz Pulja. Pri Avstr, carji: Simončič, zemljišni posestnik, iz Sevnice. — Kovačič, zemljišni posestnik, iz Goričan. Umrli so: Dne 10. junija. Viljem Koželj, sin sedlarja, 14dnij, Preširnov trg št. 2, pomanjkanje življenskih močij. — Anton Špelak, sin želez, uradnika, 1 1., Kongresni trg žt. 24, prsna vodenica. Dnč 12. junija. Pran Kačar, sin hiš. posestnika, 18 1., Cčrkvene ulice št. 17, črevesno otrpnenje. — Marija Kodrin, gostinja, 57 1., Študentovske ulice št. 13, srCna hiba. — Ana Rahunc, bivša dekla, 62 1., Rožne ulice St. 9, možjanski mvtvoud. V bolnici: Dne 9. junija. Polona Slapničar, delavka, 33 1., jetika. Dne 10. junija. Matija Terček, gostač, 83 1., splošna vodenica. — Andrej Klemenčič, delavec, 52 1., kron. črevesni katar. Tržne cene. V Ljubljani 11.junija: Hektoliter banaškepšenice velja 8 gld. 21 kr., domače 7 gld. 80 kr.; ječmen 5 gld. 3 kr.; rež 5 gld. 53 kr.; ajda 5 gld. 53 kr.; proso 5 gld. 36 kr.; turSica 6 gld. 40 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 50 kr.; leča hektol. po 8 gld. 50 kr., bob 8 gld. 50 kr., fižol 9 gld. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 80 kr., Špeh po 60 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 56 kr., svinjina 70 kr., drobniško po 40 kr. — Piške po 42 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 2 gld. 5 kr., slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 7 gld. — kr.; mehkih 4 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči), 24 gld., belo 20 gld. Meteorologično poročilo. 3 Q Čas opazovanja Stanje barometra v ram Tompe- ratura Vetrovi Nobo Mo-krina v mm ctf 'E? 'g S ■ r—» tH tH 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 734-15 735-01 735-11 +10-3 +14-6 +12-4 bzv. jvzh. sl. vzh. sl. obl. dež obl. 7-40 dež a ¥ =3 • ’*"» t-H 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736 54 738-00 741-82 +12-2 4-15-6 +15-0 jzpd. sl. zpd. sl. obl. dež obl. 8-20 dež Išče se za prodaj alnico z mešanim blagom na deželi spreten trgovsk pomočnik. Ponudbe sprejema In natančneja priporočila daje upravništvo »Ljublj. Lisla.» (53) 3—1 Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e. Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Ped. Bamborg v Ljubljani.