55. Številk.
I LiiMjni, v Mii, 1. mru isu.
.Slovenski Narod* velja v Lfmbtfi
na dom dostavljen: eeio leto naprej  • • • .  K 24*— pol leta     ,     . b 12-—
četrt leta . • •••£.©•— ga mesec   .      • 2"—
▼ upravništvn prejeman:
četo leto oapcej • # • • K
pol leta p • četrt leta .
na mesec   _ • • « • «
22-— 11-— 5-50 1-90
Dopis! na] se frankirajo. Rokopisi se ne vračaja Dredniitvo: Knallova ulica 6L a (v pritličju levoj telefon it 34.
laserati veljajo: peterostopna petit vista za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Insercijah po dogovoru.
Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije« iotcratl L t d, to je administrativne stvari.
■ Fofameina Številk« velja 10 vlaairjev. ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Nerodna tUksranM telefon *L 85.
•Slovenski Narod" valja 90 posti:
za Avstro-Ogrsko; v za Kcmčijo-:
celo leto skupaj naprej % • K 25*—
P01 Ieta       m m m 13 —
četrt leta . m . |p( . 6'50 na mesec  m     m   • •  • 2-30
celo leto naprej     « ■ , 2\ 33-— za Ameriko in vse druge 4e2ele^i celo leto naprej  • • « , K 35.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica 3!! znamka* Vprsvniitvo (spodaj, dvorišče levo), HnaJiova «!ica it 5, ioiofon
nemške Čete so zajurišale fresnes v \voevru.
Berolin, 7. marca. (Kor. urad.) VVolfiOv i?rad poroča:
Veliki glavni stan, dne 7. marca.
Zapadno bojišče.
Z bajoneti smo vfgfl zopet nazaj majhne angleške oddelke, U so včeraj po mcCni artiljerijski pripravi prodrli v same naše jarke severovzhodno Vermeiiesa. V OMpacri smo z nenadnim napadom vzhodno od Maison de Champagne zepet osvojili našo pozicijo, v kateri so se bili vgnezdiii Erancozi dne 11. februarja. Pri tem smo v}eli 2 častnika in 150 mož. V Argonali smo po večjih razstrelit vali pomaknili našo pozicijo severo - vzhodno od La Cha-lade nekoliko naprej.
V okolišu M&se je stresanje artiljerije zapacino reke postala močnejše, vzhodno reke pa je bilo srednje močno. Razen spopadov \zvidnih čet s sovražnikom, ni prišlo nikjer do bfižmskm bejev.
V VVocvre smo danes zjutraj lajurijaB vas Eresnes. V posameznih hišah na zs££dnem robu kraja se Francozi še vedno drže. Izgubili so nad 300 vjetnikov.
Eden našil; zrakoplov-yv je ponoči izdatno bombardiral kolodvorske liaprave v Bar !e Dne.
Vrhovno armadno vodstvo.
FRANCOSKO URADNO poročilo.
6. marca p o p o 1 d 11 e. V Ar-gonih je obstreljevala naša artiljerija razne točke v gozdu pri Cheppy-ju ob cesti iz Avocourta v Malan-court Severno od Verduna ponoči nobenega infanterijskega delovanja. Silni artiljerijski boji na levem bregu Mase, s presledki v odseku zapadno od Douaumonta. V \Voevru so naše baterije živahno obstreljevale sovražnikove dohodne točke. Na ostalem delu fronte je potekla noč mirno.
6. marca z v e č e r. V Cham-pagni so pričeti Nemci z napadom, pri čemer 30 metali proti našim pozicijam, med Mont Tetu in Ma'sons-de - Champagne, neko gorečo tekočino. Na našem desnem krita je naš zaporni ogenj zadržal sovražnika, da ni mogel prodreti iz svojih jarkov.
V okolici Maison de Champagne se je sovražniku posrečilo, vdreti v majhen del eksponiranega jarka. V Argoom smo zažgali v okolici Cour-tes Chausses mino, ki je uničila neko nemško postojanko. Zasedli smo južni del jame. Med Hatite Chevanchee in koto 285 se je posrečilo sovražniku, ko je zažgai dve mini, ustaliti se na nekaterih točkah naše prve črte. Razvit se je boj, v čegar poteku smo vrgli sovražnika iz naših strelskih jarkov ter se polastili ene strani vdrtine. Naša artiljerija je bila v celem odseku zapadno od Mase zelo delavna. Na fronti med Bethin-courtom in Maso so izvršili Nemci po celodopoldanskcm obstreljevanju silen napad na Forges, ki leži v naši najsprednji črti. Tekom zelo živahnega boja se je posrečilo Nemcem, polastiti se vasi. Več poskusov, prodreti pri holmu Oie. so naši napadi prenrečili ter vrgli sovražnika nazaj v Forges. Vzhodno od Mase od časa do časa prenehajoč artiljerijski boj.
V \Voevru silno obstreljevanje brez infanterijskega delovanja v okolici Fresnesa. Zapad, od Pont - a - Mcus-sona je provzrocila naša artiljerija na nemških napravah v gozdu pri Jurvju veliko škodo.
Belgijsko poročilo.
6. m a r c a. Običajni artiljerijski boj južno od Dixmindena.
Naše baterije so provzročile, da so nemška metala min utihnila.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
6. marca. Včeraj zvečer smo razstrelili severovzhodno od Verme-lesa mino. Danes je sovražnik zažgai v bližini Hohenzollernskega okopa mino. napad pa ni sledil. Izgub nismo imeli. Artiljerija je delovala na obeh straneh v okolici Alberta, liullucha in Ypresa.
Resen položaj pri Verdunu.
Francoski vojaški kritiki 02 a-čajejo položaj pri Verdunu še ve ino kot zelo resen. Seveda nagi tja silne nemške izgube in opisujejo kaj vse bodo storili Francozi ali pa so že storili v obrambo in kako bodo začeli s protinapadom, ne prikrivajo na bojazni, da bo prišlo do novih nresenetenj la da se bo bojna fronta se bolj razširila. Pri tem navajajo kot vir nemške časopise.
»Vossische Zeitung« piše: Položaj pred Verdunom stoji sedaj v znamenju pričakovanja silnega francoskega protisunka. Tak sunek mora priti in bo prišel. Kje se bo to zgodilo, je težko povedati; vsekakor bo našel Nemce pripravljene.
Na severu Verđuna.
»Baseler Anzeiger« poroča o položaju pri Verdunu: Povsod so nemški poskusi, približati se Verdunu, uspešni, iz česar se da sklepati, da sta forta Vaux in Damloup tudi že začela izgubljati svojo odporno silo.
»Vossische Zeitung« poroča: Boj za Vcrdnn divja brez prenehanja z nezmanjšano silo. Tudi vas Douau-mont je sedrj samo šc kup razvalin.
Francoski listi o nemških napadih.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Pariza: Francoski listi izjavljajo, da nemška ofenziva, lahko traja še nekaj dni. Nemci so zbrali v ozkem odseku strašne sile, 300.000 mož. Ozka fronta pa onemogoča, da bi vse čete naenkrat porabili. Kar so njih naskoki izgubili na sili, so pridobili na dolgotrajnosti. Zapored uničeni vali na-skakuječih so se mogli nadomestiti, zdi se pa, kakor se da sodi i, da je mnogo baterij okrog Verduna že nesposobnih za nadaljnji boj.
Plen pri Verdunu.
»Kolnische Ztg. poroča: Dosedanji plen pri Verdunu znaša 19.000 v jetnikov, 115 topov in 161 strojnih pušk, dočim so iste čete lani pri Sois-sonsu vplenile 14 topov, 6 strojnih pušk in 5200 mož.
Srbske čete za Vcrdun?
Iz Aten poročajo, da so 15.000 mož srbskih čet na Krfu vkrcali in jih prepeljali v Marsciilc, da ojačijo francosko fronto pri Verdunu.
Še niso pripravljeni.
Pariški zastopnik »Secol^ priznava, da zavezniki šc danes niso končali svojih artiljerističnih priprav. Sele čez 2 meseca bo delo v francoskih, angleških in ameriških tovarnah končano in potem bo imela Francoska toliko težkih topov, da je končen peraz Nemcev gotov. Za SCdaj zadostujejo francoski topovi za obrambo, v bodoče bedo zasigu-rali zmago.
Po bojih pri Verdunu.
Iz Iiavra poročajo, da prihajajo tja neprestano vlaki z ranjenci, tako da že primanjkuje bolnišnic in so morali postaviti zasilne lazarete. Rezerve, ki so jih Francozi uporab-
ljali pri Verdunu, so bile deloma sestavljene iz 17 in 18ietnih rekrutov, ki še niso bili popolnoma izvežbani.
Francoski socijalisti ostro napadajo armadno vodstvo, kateremu pripisujejo krivdo za sedanji položaj pri Verdunu.
Viisk verdunskih bo}ev v Rusiji.
Ruska javnost 1 napeto pozornostjo zasleduje silne bo]e pri Verdunu. Časopisje sicer ne sme pisati o dosedanjih uspehih Nemcev, vendar vzbuja splošno pozornost, da se Rasi ne ganejo, da bi pomagali z močno ofenzivo svojemu zavezniku. Splošno se sodi, da je prišla ruska vojska v svoji januarski ofenzivi cb vso svojo moč. »Novoje Vremja« pravi v cenzuriranem članku, da se smatra lahko bitko pri Verdunu za odločilno bitko te vojne in da je od njenega izida tudi odvisen konec vojne.
Ob belgijski fronti.
Z belgijske meje poročajo o ognju težkih topov, kakršnega od dni velike bitke ob Yseri ni bilo več slišati. V četrtek zvečer je priletela angleška flotiija 10 letal nad Zee-briigge. Takoj obstreljevana, so se morala letala vrniti.
Zeppelini nad Anglijo.
Iz Londona poročajo, da so dne 5. marca pripluli trije Zeppelini nad Anglijo. Poleteli so preko obali ter se nato obrnili v razne smeri. Poleteli so preko Yorkshira, Rtitlanda, Huntingtona, Cambrldgeshira. Nor-folka, Essexa in Kenta. Vsega skupaj so vrgli 40 bomb. Kolikor je znano, so bombe ubile 3 moške. 4 ženske in 5 otrok ter ranile 33 oseb. Dve terasi in neka skupina nbožnic je bila resno poškodovana.
Amsterdamski Telegraaf^ poroča očividno popačeno londonsko poročilo, ki pravi: Vsled ugodnega vremena, so pripluli Zeppelini zopet nad London. Vsled dobrih odredh se jim namen ni posrečil. Luči so bile ugasnjene. Zeppelini so se vrnili, ker niso ničesar videli, ter vrgli samo na slepo srečo nekaj bomb.
Vpokiic oženjenih na Angleškem.
Anglija je začela klicati pod zastave že tudi oženjene. To dejstvo je izzvalo na Angleškem veliko ogorčenje. Zatrjuje se, da baje nekateri poslanci poživljajo oženjene, da naj se upro vpoklicu.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 7. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče. PolGžat ;e neizpremenjen. Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Ho fer, fml.
— m
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
5. marca. Na vsej fronti samo obojestranski artiljerijski ogenj in delovanje patrulj.
Mir na italijanski fronti.
Italijani za sedaj mirujejo. Ob prejšnjem zasedanju parlamenta so napenjab vse svoje sile, da bi dosegli kak uspeh, katerega bi bilo mogoče pokazati zbornici poslancev kot velik sad napora in truda italijanske armade. Ali sedaj ob zopetnem zasedanju parlamenta ne   poskušajo ni-
kakega podjetja večjega obsega. Pač znak, da je vodstvo italijanske armade izgubilo upanje na možnost vsakega tudi najmanjšega uspeha. Dnevna poročila Cadornova se ba^ vijo z opisom malih podrobnosti, ki so pa vrhu vsega pogostoma same izmišljotine.
DROBNE  VESTI   IZ ITALIJE.
Italijanska vlada priobčuje dekret, s katerim se povišuje prevoz-nina po železnicah s pretvezo, da jih zjednoiiči.
Ker se pripete pogostoma nesreče ravno kadar vozijo vojaški vlaki, je odredilo italjansko ministrstvo, da morajo odslej spremljati vse vojaške vlake višji železniški uradniki.
»Tribuna« se je norčevala z urednikom lista »Idea nazionale«, češ, da list piše navdušeno za vojno in je poln vojnih fraz, urednik Cop-pola pa se trudi, da mu ni treba iti na bojno polje, marveč da ostane mirno v zaledju. Radi tega se je dvo-bojeval Coppola z urednikom »Tri-
Zločin v Orsisalu.
Francoski   spisal   e. G a b o r i a n. (Dalje.)
Preiskovalni sodnik je kakor zmagovalec pogledal Lecoua:
»No, kaj pravite zdaj?«
»Mislim, da za umor ni bilo treba ne kladiva, ne škarij.«
i A bodalo je bilo vendar rabljeno!« se je razhudil preiskovalni sodnik in obrnivši se zopet do policijskega uradnika, ga je vprašal:
»Ali ste poizvedeli, kakšen je bi! tisti dolgi, ostri nož, ki ga je kupil Guespin v prodajalni železnega blaga?«
»Ne!,«
»To bi bili morali storiti.«
»Saj se to še lahko zgodi.«
»Ali ste vprašali, s kakim denarjem je Guespin plačal kladivo, škarje in boda!o?t je vprašal detektiv.
Policijskega uradnika je spravilo to vprašanje v vidno zadrego.
Preiskovalni sodnik mu je priskočil na pomoč:
»Saj to vendar nima pomena.«
»Oprostite, da sem drugačnega mnenja, je rekel detektiv. »Će bi bil Guespin v trgovini plačal s tisočakom, bi vedeli, da je pri njem najdeni denar le ostanek velike vsote. Sicer pa prosim gospoda policijskega uradnika, naj pove, če mu je znano, je li Guespin kupljene stvari kar v žep spravil, ali pa so mu jih zavili in povezali?«
»Tudi tega ne vem," je nevoljno odgovoril policijski uradnik.
»Nič za to! Svojega poklica sicer ne razumete, ali pomagali ste vendar, da je Guespinova nedolžnost dokazana.«
»Kaj jo pa dokazuje ?« je porogljivo vpraša preiskovalni sodnik.
»Izvolite me poslušati. Kakor se spominjate, je ura v Tremorelovi grajščini kazala na 3. uro 20 minut, a ko sem jo navil, je udarila polenaj-sto uro. Umor se je torej zgodil pred enajsto uro. Ce je bil pa Guespin še ob desetih v Parizu v prodajalni železnega blaga, je popolnoma izključeno, da bi bil mogel pred polnočjo priti v Valfenillu.€
Tudi preiskovalni sodnik je moral priznati, da je to resnica, a povsem se le ni hotel udati.
»Saj ne trdim, da je Guespin edini sokrivec grofa Tremorela, ampak v zvezi je gotovo s storjenim zločinom.«
»Tudi to ni resnično. Guespin je samo žrtev grofa Tremorela. Grof je ravno zato premaknil kazali na uri, da bi padel sum na Guespina.«
»A kako da Guespin neče povedati, kje je bil tisto noč in kje je dobil denar?«
»Ker misli, da bi bilo toliko slabše zanj, kolikor bolj bi se branil. Tremorel si je Guespina izbral, nastavil mu je past in ga vanjo vjel, češ, tu ga imaš, sodnija. O Če bi mogel z Guespinom govoriti, bi se kmalu vse pojasnilo!
Preiskovalni sodnik je naroČil slugi, naj pripelje Guespina na zaslišanje. Predno je bilo to naročilo izvršeno, je detektiv še vprašal očeta Plantata, če sta se grof Tremorel in njegova nekdanja ljubica še kdaj po Sauvresvjevi smrti sešla.
»Da, še mnogokrat. Pelagija, ki se je prei imenovala Jennv Fancv, se je udala pijači, iz jeze, da jo je grof zapustil. A ona ni odnehala. Ce
ni imela denarja, je kar poslala k grofu, naj ji ga da, in kadar ga ni hotel dati, je prišla sama in mu delala škandale. Komaj tri tedne je tega, kar sem ju videl v Kolodvorskem hotelu v Melunu.«
»Po tem ni nobenega dvoma več . . .« je rekel detektiv, a je hitro umolknil, ker je bil v sobo pripeljan Guespin.
»Čujte. Guespin,« je dejal preiskovalni sodnik, »imeli ste dosti časa za premišljevanje — ali hočete zdaj jasno odgovoriti na vse, kar sem vas že vprašal?
»Kaj. pa hočete, da naj rečem?« se je razhudil Guespin. »Če hočete, da sem jaz morilec grofice Tremo-relove, je tudi prav; naj pa bom. Odsekajte mi vendar glavo, da bo že vsega konec«
Detektiv Lecoa je prijazno po-taoljal Guespina po rami in mu rejcel.
»Ej, prijatelj, to je prazna slama, ki jo mlatite. Če ste nedolžni, pomagajte nam, da najdemo pravega morilca. Kaj ste delali v noči od srede na četrtek?«
»Kar je povedati, sem že vse povedal,« je zakrknjeno izjavil Guespin.
»Sai ni res! Kaj res mislite, da policija ničesar ne ve? Kako se motite. Glejte! Grof Tremorel vam je v sredo zvečer dal bankovec za tisoč frankov . . .«
»Ni res, za petsto frankov,« je vzkliknil presenečeni Guespin.
»Samo za petsto frankov? Kaj ne da vam je naročil . . . No, kako se že piše tisio dekle . . . majhna je, rjavolasa, nežna . . . samo pije rada . . .«
»Kaj jo poznate?« je zopet vprašal Guespin.
»Kaj bi je ne! Časih je rekla, da n je ime Jenny Fancy, njeno pravo ime je pa Pelagija Taponnet. Torej, kaj vam je grof naročil, ko vam je dal bankovec za petsto frankov?«
»Putite me,« se je razsrdil Guespin. »Vi se le delate, kakor bi ka] vedeli, ne veste pa ničesar.«
Zdaj je tudi detektiva minila potrpežljivost in postal je osoren.
»Fant, ti si neumen kakor noč. Ali res misliš, da ničesar ne vem? Poslušaj. Tisti večer, ko ste se posli odpravljali na svatbo bivše kuharice V Tremorelovi hiši in si bil ti tako suh. da ti je moral sluga posoditi 20 frankov, te je grof poklical k sebi in ti je rekel: Guespin, pojdi v Parizu
bune« Malgodijem. Coppola je lahko ranjen. Razšla sta se spravljena.
Italijanski parlament.
Salandra grozi z razpustom zbornice.
Curih, 7. marca. Italijanska zbornica je razpravljala včeraj vprašanja in interpelacije.
Medici je vprašal, aH skrbi vlada za to, da se v inozemstvu pomen italijanske vojne ugodno ocenjuje. Dobil je odgovor, da vlada dela na to z vsemi sredstvi. Na vprašanje Cicottija glede pripuščanja vojnih vjetnikov za javna dela je odgovoril državni podtajnik ministrstva, da vlada dovoljuje načeloma porabo vojnih vjetnikov za javna in privatna dela, ako se jim da primerno plačilo in ako ni konkurence z domačim delavstvom.
Vojni minister je odgovoril na interpelacije glede podpor druži-nam vpoklicanih, da vlada več ne more storiti, ker ni sredstev. Daje se podpor na mesec že 43 milijonov lir. V občinskih svetih se dogajajo zlo- i rabe pri nakazilu podpor in nastajajo tožbe. Zastopnik notranjega ministr- | stva in zakladni minister sta odgovorila enako, nakar so izrekli interpe-lantje, da ne morejo biti povsem zadovoljni in so ponovili svoje pritožbe v obliki predloga. Salandra je na to izjavil, da vlada predloga ne more sprejeti, ker so ministri o stvari že vse povedali in ker tak predlog pomeni nezaupanje do vlade. Prosi torej, naj predlog umaknejo; ako tega ne store, vlada ne postavi termina za rešitev predloga. Vigna je rekel, da predlagatelji se držijo svojega sklepa, i Salandra je nato predlagal, naj se rešitev predloga odloži za šest mese-cev. Ciccotti pravi, da je čas, da | zbornica neha uganjati predp ustne burke. Vlado se spravlja v neznosen položaj, zbornica podpira vlado le še toliko, kolikor je vrv obešena. Na ta način se vlado stiska in sabotira tudi vojno. Pri tem večnem nagajanju in zbadanju si ne more vlada obdržati nobene avtoritete in zbornica ne svoje časii. Ako mislijo nekateri, da vlada ni na svojem mestu, potem je njihova dolžnost, da sprejmejo nase odgovornost vladanja.
Saland'ov govor.
Salandra je nato rekel proti 150 navzočim poslancem: Ko sem v decembru   zahteval    votum zaupanja, sem v jasnih  besedah  opozoril na odkritosrčno glasovanje in rekel, da j oni, ki mislijo, da kabinet ni kos svoji j nalogi, pa glasujejo iz tolerance ali iz usmiljenja,   izkazujejo   ministrom in državi slabe usluge.   Vlada je dobila : zahtevani   izraz   zaupanja   in sodili smo, da nas zbornica resno podpira. Danes  pa vidimo,  kako se vse po- [ skuša, da bi se razpravljalo najprej j o stvareh, ki logično pridejo na vrsto ! svoječasno v okvirju proračuna. Vpra-šam, ali je ta neprestana igra s po- j imenskim glasovanjem za vsako ceno j in do skrajnosti dostojna.
Nekateri poslanci : No, saj vendar se zagovarjate. Kaj se bojite razprave? Mi nočemo nagobčnika, kakor so ga vsilili ljudstvu.
Salandra nadaljuje: Zdi se mi, da ako pojde tako dalje, zbornica ne bo mogla deželi dostojno služiti in jaz bom prisiljen kroni predložiti potrebne ukrepe.
Nekateri poslanci: Ali grozite že z razpustom zbornice ker čutite, da ne morete več vzdržati zbornice? Ali hoče ostati s s;lo na svojem mestu ? Ali je to vaš liberalizem in vaše spoštovanje zbornice? Ali pričenjate z izsiljevanjem tudi že pri zbornici ?
Salandra:   Prosim socijalistične
poslance, naj ne kažejo deželi, da se vdaja zbornica malenkostnim besednim bojem in brezplodnim praskam, ki so nedostojni in škodujejo deteli.
Izjava ministrskega predsednika, podano v jako razdraženem tonu, se sprejme z živahnim protestom pa tudi s ploskanjem.
Predsednik konstatira nesklepčnost in zaključi sejo.
Proti Salandri.
Položaj Salandrovega ministrstva prehaja v krizo. Cujejo se glasovi, da je rešitev krize odložena le za malo časa. Ministrski predsednik je razburjen, ker pač čuti, da nima v parlamentu več varnega oporišča. Svojo nervoznost je pokazal posebno ob interpelaciji glede podpore družinam vpoklicanih vojakov, tako je bil razdražen, da je zagrozil, da zbornico odgodi, ako socijalisti ne nehajo mučiti zbornico s poimenskim glasovanjem. Salandra čuti dobro, da ne le socijalisti, marveč tud. člani drugih strank niso zadovoljni z vlado. Njegovo vedenje je tako, da ga spravlja ob vse simpatije, katere je užival in ne čuti več zadostne odporne moči v večini proti malemu številu socijalistov, ki se bore proti njemu. »Seeolo« pravi, da vtisk grožnje ministrskega predsednika v radikalnem taboru je bil jako neugoden. Radikalci hočejo protestirati proti Salandrovim besedam in
so pripravljeni, vzdržati se glasovanja o interpelaciji, katero se ni moglo izvršiti v ponedeljek radi nesklepčnosti zbornice. »Secolo« pravi nadalje, da je bila razburjenost Salan-dre neopravičena, ker je vojni minister nezadostno odgovoril na omenjeno vprašanje; zdi se, da ministrstvo sploh ne more prenašati nobene kritike več in da hoče parlament kratkomalo odpraviti. Salandra je zagrozil vsej zbornici, namesto da bi se bil obrnil samo proti socijalistom, dosegel pa je s tem, da sedaj prav se bo razpravljalo o vladni politiki. »Corriere della sera« obdelava socijaliste, da uganjajo obstruk-cijo v tako resnem času In pričakuje, da bo zadoščala Salandrova grožnja, da se vzpostavi zopet red v zbornici.
Čudak Sonnino.
Italijanski parlamentarni krogi pravijo, da je zadnji Čas osornost in nepristopnost Sonnina znatno na-rastla in kaže se ta nepristopnost zlasti v njegovem političnem vedenju. Krog oseb, s katerimi službeno občuje, je jako ozek. Mrk je, molčeč, plašljiv, tako da je prav zagonetno, kako more tak čudak zastopati tako važno diplomatsko mesto. Za primer njegovega čudnega postopanja Sb navaja, da so prišli trije italijanski odposlanci v Rim, hote govoriti s Sonninom ali navzlic opetovanim poskusom niso mogli priti do njega.
na z Rusijo.
USPEHI NAŠIH  ČET NA RUSKI FRONTI.
Dunaj, 7. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Pri Karbilovki so pregnali oddelki armade generalobersta nadvojvode Jožefa Ferdinanda sovražnika iz nekesa okopa, v katerem so sc ustaliie. Severo - zapadno Tarno-pola je pregnal avstro - ogrski lovski oddelek Ruse iz nekega 1000 m dolgega jarka. Sovražno nozicijo smo zasuli.
Tako v tem okolišu, kakor tudi ob Dmestru in na besarabski meji, je bilo delovanje obojestranske artiljerije živahnejše. Namestnik načelnika generalnega štaba n!. H 6 ? e r fmt
POROČILO.
(Kor. urad.)
NEMŠKO URADNO
Berolin, 7. marca. \VoIffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 7. marca.
Vzhodno bojišče. Položaj   v   splošnem neizpre-menjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
RUSKO    URADNO POROČILO.
5. m a r c a. V bližini Iluksta smo zažgali včeraj 14 min. Za posest jam se je razvil silen boj. Šest jan^ ima-
Dogodki ne Balknu.
POROČILO.
(Kor. .rad.)
NEMŠKO URADNO Berolin, 7. marca. VVolifov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 7. marca. Balkansko bojišče. Položaj   v   splošnem neizpre-menjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
najpoprej v trgovino železnega blaga, imenovano »Vulkanova kovačni-ca«, kupi tam kladivo, škarje in bodalo ali dolg nož in nesi to v stanovanje tega in tega dekleta. Grof ti je potem dal bankovec za petsto frankov in rekel, da mu boš ti preostali denar drugi dan nazaj daL«
Guespinu se je lahko z obraza Čitalo, da se je res vse tako zgodilo, kakor )c povedal detektiv, toda rekel ni ničesar.
»Poslušaj dalje! Ti si večji del denarja, ki bi ga moral vrniti, zapil in zapravil. Zato si se tako prestrašil, ko so te prijeli, kajti mislil si, da te zapro zaradi poneverjenja. Ko se ti je reklo, da je HI grof f isto noč umorjen, ti je prišlo takoj na misel, da si prejšnji večer kupil kladivo, škarje in bodalo, a nisi več vedel, kje si to oddal. Prepričan si bil, da se ti ne bo nič verjelo in namesto da Di ce bil branil, si trdovratno odklo-\ jako ~'   5»Ha Ali ni tako?«
Oncsfifl je pač strmel nad tem, kar mu je povedal detektiv, a končno je ^enc?rrle spet rekel:
lite i menoj kar hočete.*
»Ti si tepec,« se je razjezil detektiv. »Kaj ne vidiš, da bi ti jaz rad pomagal. Če imaš kaj soli v glavi, povej Icar s! bil vprašan.«
Guespin pa ni nikomur verjel ta
ker ni hoiel dati nikakega odgovora, ga je policijski stražnik končno zopet odpeljal v zapor.
»Vzlic temu ne dvomim, da je Guespin nedolžen,« je dejal detektiv. »Nedolžen, prestrašen in bedast. Vedel bi le rad kako vlogo je pri tej stvari igrala Jenny Fancy. Gotovo ie, da je imela z Guespinom sestanek :n da ga je opijanila, vsled česar ni mogel iti na svatbo. No, upam, da jo kmali1 izsledim in pripeljem sem.«
»Ali želite, da vam izdam are-tacijsko povelje za grofa Tremore-la?« je vprašal preiskovalni sodnik.
»Če ste mojega mnenja, da je še živ, potem prosim, dajte mi tako povelje.«
S poveljem v žepu je detektiv odšel in oče Plantat je hitel za njim.
»Gospod Lecoq, ali vas smem povabiti, da bi z menoj obedovali?«
»Obžalujem, a jaz moram biti še nocoj v Parizu.«
»Rad bi se namreč z vami ša o neki stvari govoril,« je menil Plantat.
»Glede gospodične Lavrencije Courtois, kai ne? Pridite jutri zjutraj ob poldevetih k meni na stanovanje in tedaj se pogovoriva.«
Oče Plantat si ie zapisal detektivov naslov, na kar sta se s prijateljskimi pozdravi razšla.
IDalJt prihodajtij
mo trdno v svojih rokah. V boju za eno vdrtino, so vdrli Nemci pod zelo težkimi izgubami v neko na pol razdrto stražnico. V noči na 4. mar-rec so napadli Nemci proti 3. popoldne po poldrugourni artiljerijski pripravi vas Alsijevice, južno od Kra-Šina, 12 kilometrov severovzhodno od kolodvora v Baranovičih. Vrgli smo napadalca nazaj. Na fronti generala Ivanova so uničili naši poiz-vedovalci nekaj postojank, razen tega so zasedli neki eksponirani jarek pri Mihalcih. severo - zaoadno od Uščiječka ter odbili tri sovražne poskuse, da bi jarek zopet zavzeli. Ob Dnjestru v bližini Samsvna, smo zažgali mine, katerih eksplozija je uničila del sovražnih jarkov. Jame v eksponiranih jarkih so naši oddelki zasedli.
S SEVERO - VZHODNE FRONTE.
Vojni poročevalci poročajo: Od čet armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda je poročati lep uspeh: Pri Karbilovki je nekaj oddelkov popolnoma iznenada vdrlo v neko rusko sprednjo pozicijo ter so ruske čete vrgle iz njih. Severo - zapadno od Tarnopola v okolici Cebrova v območju armade Bothmer, se je tudi pospešil sunek naših oddelkov v neko sovražno pozicijo. Pri tem napadu, ki se je končal s silnim bližin-skim bojem, so naši uničili vso sovražno posadko ter zasuli kos jarka, dolg 1000 metrov.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 7 marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Jugovzhodno bojišče.
Položaj je neizpremenien. Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik   načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, f ml.
•
Srbske čete v Valoni.
Pariški »Le Temps« javlja: V Valoni so se izkrcale srbske čete s Krfa, da ojačijo italijansko posadko.
Letalski napadi na Solun.
Iz petrogradskih listov je raz-videti, da so napravili nemški in avstrijski letalci v Solunu mnogo več škode, kakor je bilo dosedaj znano. Velika bomba z nekega Zeppelina je porušila v Solunu hišo, v kateri se je nahajalo 8 častnikov In 58 mož. Vsi so bili ubiti.
Položaj na Grškem.
Amsterdam, 7. marca. (Kor. ur.) Neki tukajšnji list javlja iz Londona: Atenski poročevalec »Times« je izvedel, da so vse govorice o predstojeći izpremembi v Skuludisovem kabinetu neosnovane in da je demisija kabineta nemogoča, dokler ostane položaj na Balkanu kakor dosedaj in dokler so odnošaji med Grško in če-tverozvezo normalni. Da se izogne ogromnim stroškom mobilizacije, je sklenila vlada, poslati domov še dva rezervna letnika armade in mornari-c e. Bolgarska vlada je ponudila za incidente, ki so se zgodili ob meji, popolno satisfakcijo ter se je izjavila pripravljeno, uvesti preiskavo in krivce kaznovati.
I  Boji na morju.
POTOPLJEN ANGLEŠKI TORPEDN1 RUŠflLEC.
Frankobrod o. AL, 7. marca. (Kor. urad.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Amsterdama: V tukajšnjih paroplovnih krogih zatrjujejo z vso gotovostjo, da se je anglešKi torped-ni rušilec »Murrav« pred izlivom Humberja potopil, pri čemer je utonilo 22 mož posadke.
(»Murrav« je bil zgrajen leta 1914. ter je obsegal 1200 ton in vozil 33 milj na uro. Oborožen je bil s 4 topovi kalibra 102 cm.)
Enajst nemških ladij v Atlantskem Oceanu.
»Dailv Express« v Novem Jor-ku trdi, da se oborožuje 11 nemških parnikov v bližini Kanarskih otokov, da bodo potem lovili trgovske ladje. Sedaj se pripravljajo, da odplovejo. Videli so jih, kako so nalagali premog.
V Vzhodnem morju.
Admiral Jellicoe je izjavil napram ruskim časnikarjem, da angleško brodovje sedaj še ne more v Vzhodno morje. Naloga pa se da rešiti in upa, da ni več daleč čas za skupen napad ruskega in angleškega brodovja.
Podmorski čolni v Tyrrhenskem morju.
»Baseler Nachrichten« poročajo iz Genove: V Tvrrhenskem morju so videli sovražne podmorske Čolne.
Ruske izgube v Črnem morju.
Število ruskih ladij, ki so bile v Črnem morju potopljene, je v zadnjem času zopet močno naraslo. Katastrofe so provzročile mine novega tipa in podmorski Čolni. Promet med pristanišči Črnega morja in Donave je skoro popolnoma ustavljen. Cenzura je listom prepovedala poročila o izgubah v Črnem morju.
»Admiral Charner«.
Edini preostali mornar oklopnt križarke »Admiral Charner« je dospel sem ter pripoveduje o grozotah, ki so se pripetile na potapljajoči se ladji, ki se je strašno hitro potopila, tako da se je samo 20 mornarjev rešilo na neki plav Pozneje je v kratkem umrlo okrog njega vseh njegovih 19 tovarišev vsled mraza in vsled lakote.
Uspeh   vojne   podmorskih čolnov.
Angleška statistika pravi, da je bilo od 25. februarja potopljenih 38 enot. Dan na dan se potopi 4 ali 5 enot. Pri tem pa še niso vštete ribiške barke.
Potopljeni parniki.
Angleški parnik »Masunda« je bil potopljen. Posadka rešena.
Angleški parnik »Rothefav« z 2007 tonami je bil potopljen. Moštvo je rešeno.
Angleška parnika Teutonian« in *Rothesay« sta bila potopljena. Posadki rešeni.
Angleška ribiška ladja »Spring-flowr« je bila v Severnem morju potopljena; posadka rešena.
Nemške ladje v Dražili}].
Iz Rio de Janeira poroča »Temps«, da zahtevajo tamošnji listi, podjetniki in trgovska zbornica od naučnega ministra, da se dogovori zaradi rekvizicije nemških ladij, ki naj dobe brazilsko posadko. Portugalci v Tari so poslali portugalskemu predsedniku Machadu adreso, ki predlaga ustanovitev paroplovne zveze med Lizbono in Brazilijo s pomočjo zaplenjenih nemških ladij.
Šef francoskega admiralskega štaba.
Kontreadmiral Le Bon je bil imenovan za šefa francoskega admiralskega štaba.
D. ž! Ijajl In t nI
nemške „Mowe \
Po izpovedbah častnikov z ladje »Član Mactavish«, ki so dospeli v Tilburv se je vršil boj te ladje z nemško ladjo »M6we« dne 16. januarja kakih 100 milj južno od Madei-re. Zagledali so dve ladji, od katerih je ena imela luč na sprednji jambori. Kmalu smo ladjo prehiteli. Ob 5. in 91 minut je dala ladjaMorsevev signal. Odgovoril sem. Ladja je vprašala kaka ladja smo. Mi nasprotno, kdo so oni in smo dobili odgovor: »Arthor« iz Liverpoola. Nato smo sporočili svoje ime. Naenkrat smo dobili signal: »Takoj ustaviti, jaz sem križarka.« Kapitan je dal stro-em povelje, da razvijejo največjo hitrost. Jaz pa sem signaliziral nazaj, da se bomo ustavili. Bila je torej Drevara. Ko je nemška ladja spozna-a, da se nismo ustavili, je začela streljati. Naši topničarji so dobili povelje, da odgovore. Boj se je pričel.
Prva granata, ki je zadela, je odtrgala ventilator in  ubila enega
Laskarja. Druga je zadela v kabino stewarda in drugega častnika ter sipala drobce po celem krovu. Neki poznejši strel je zadel poveljniški mostiček. Ena granata nam je Šl« Čez glave, ena je zadela zgornji del strojnice in ubila 17 ter ranila 5 La-skarov. Ena granata je zadela ladjo pod vodno črto. Sedaj je ukazal kapitan ustaviti ogenj in ladja se je morala ustaviti. Ko so Nemci videli naše signale, so odgovorili in tu»di ustavili ogenj.
Z več spremljevalci ie prišel neki nemški častnik na ladjo. Kapitan Oiiver je prišel in Nemec je vprašal, zakaj je dal streljati na nemško ladjo. Kapitan je odgovoril: Da ščitim svoio ladjo, če mi postavi moja vla-da top na ladjo, ga tudi uporabljam. Top ni okrasek.
Nemci so nas nato postavili na ladji po vrsti ter zagrozili, da bodo vsakega ustrelili, kdor bi se ganil. Čez nekaj časa smo dobili povelje iti v čolne. Čoln drugega častnika in moj čoln sta dobila povelje veslati k spremni ladji »Ap-pam«, dočim so spravili kapitana in druge častnike na ladjo »M6we«.
Drugi dan popoldne so poslan ostalo vjeto moštvo z ladje »M6we« na »Appam«, nas pa na »Mowe«. Imena križarka ni imela pritrjenega, na cesarjev rojstni dan pa so imeli mornarji napise na Čepicah. Ko smo odvesliali od ladje »Appam« so Nemci ravno potopili »Cordbridge«, nato prebarvali »M6we« temnorumeno in jo še drugače maskirali.
Čez 24 dni so vzeli »Westburn«. Ono noč so sporočili vsem vjernikom razen onim s »Član Mactavisha«, da morajo zapustiti ladjo.nam pa so rekli, da nas bodo pripeljali v Nemčijo ali pa nas obdržali na ladji tako dol-ero. da bo »M8we« potopljena, ker ie naša ladja streljala. Šele ko je zapustilo vse moštvo ladjo, so rekli tudi nam, da nas izpuste, izvzemši kapitana in oba topničarja: 288 naših mož so poslali na »Westburn«. Ladjo ie stražilc 8 mož ter so bili pritrdili na ladio bombe.
Ko smo 22. februarja dospeli v Teneriffo, so nam zagrozili, da nas bodo vse pognali v zrak, če se ganemo. »Westburn« se je pripeljala z ]u-<?a v pristanišče. Neka angleška križarka je prispela s severa. Ko so nas drugi dan prestavili na ladjo »Athen-to«. smo videli, kako so Nemci AVestburn«, ki so Jo spravili pol milje od obali, potopili vpričo angleške križarke.
Poveljnik »M6we«.
Saški kralj Friderik Avgust Je odlikoval poveljnika »Mowe« kor-vetnega kapitana grofa zu Dohna-Schlodien z viteškim križcem vojaškega reda sv. Henrika,
Povratek »M8we«c.
»Dailv Chronicle« vpraša v uvodnem članku ali je res, da se je vrnila »M6we« s plenom v Nemčijo ali pa je uradno nemško poročilo samo premetena nemška izmišljotina, da bi Angleži ladje na morju ne zasledovali več. To se zdi listu bolj verjetno. »Dailv Chronicle« dostavlja, da so častniki križarke »Mowe« v resnici zaslužili železni križ, če se jim je posrečilo ladjo zopet pripeljati domov.
Turška vojna.
TURŠKO URADNO POROČILO.
7. marca. Fronta v I r a -k u. Odbili smo vse poskuse sovražnika, približati se v odseku Felahie našim pozicijam. Pri Kut - el - A mari nobene izpremembe. — Kavkaska fronta. Boji, ki so se bili tu razvili, so izgubili zadnje dni na sili.
V pokrajini ob obali vlada navidezno mir. — Dardanelska fronta. Protiogenj naše artiljerije je obrez-uspešil demonstrativni ogenj sovražnih vojnih ladij s pomočjo izvidnih letalcev na obali pri Dardanelski morski ožini. Dve sovražni križarki sta bili pri tem zadeti. Delovanje naših letalcev je oviralo poskušeno poizvedovanje sovražnih letalcev nad morsko ožino. Sovražni letalci so zbežali, ne da bi se spustili v boj, ko so videli, da se približujejo naša bojna letala.
Boj za Bitlis.
Rusko uradno poročilo pravi: Glasom dopolnilnih poročil so napadle ruske čete v boju pri Bitlisu sovražno pozicijo po noči med snežnim viharjem, ne da bi oddale kak strel. Proti 3. po noči so izvršili ba-jonetni naskok ter vrgle Turke po ljutem odporu nazaj. Turško artiljerijsko pozicijo so vzele po ljutem bli-žinskem boju, v katerem so bili z obupno hrabrostjo se boreči branitelji pozicije do zadnjega moža ubiti.
V poziciji in pri zasledovanju smo vplenili 20 popolnoma porabnih Kruppovih topov novega sistema, poleg tega smo vplenili v poziciji mnogo patron in kartuš ter v Bitlisu
55. štev.
»SLGVilNStu NAROD', dne S. marca *»i6.
stran 3.
samem veliko skladišče za artiljerijsko municijo. Na zasledovanju smo pobili mnogo Turkov. Število vjet-|nikov se je pomnožilo, samo število vjetih častnikov znaša 40.
Ob Sueškem prekopu.
Iz Aleksandrije poročajo, da so morali Angleži svoje obrambne utrdbe ob Sueškem prekopu večjidel umakniti bolj nazaj.
Izprememba turške ustave.
Zunanji mmister liaiil beg je na-glašal v senatu potrebo revizije ustave. Senat je že sklenil, da ima sultan neomejeno pravico, razpustiti zbornico.
Pertušolsko pred mW
Lyonski > Progres« Izve iz Lisa-bonc. da je izjavila Portugalska na nemški protest, da vztraja pri Zaplenjen ja nemških trgovskih ladij. Med tem jc portugalska vlada zaplenila še druge nemške ladje na Azorih in v pristanišču v Oportu.
»Temps« poroča iz Lisabone: Portugalski parlament ostane do 13. marca odgođen. Odkar so bile nemške ladje zaplenjene, strogo stra-žijo pristanišče. Vse ladje, ki odplo-vejo podnevi, preiskujejo kar najstrožje; ponoči pa je pristajanje prepovedano.
»Lokalanzeiger« piše, da Portugalska še ni odgovorila na nemško noto. da naj pa portugalska vlada nikar ne misli, da bo mogla zadevo za-vleči. Berlinski politični krogi zatrjujejo, da bo Nemčija, kakor hitro bo sklican zvezni svet, izvajala kon-sekvenec napram Portugalski.
Iz Haaga poročajo, da je nemški konzul v Lisaboni kupil za S00 Nemcev vozne listke v Madrid. Angleški listi so prepričani, da je dobil za to naročilo.
Spor mi EiriSo io faOjo.
Tudi danes ni Še nikakih odločilnih vesti, iz katerih bi se dalo sklepati, da se je položaj v Ameriki obrnil ali definitivno na bolje ali na
slabše.
Zbornica reprezentantov razpravlja že več dni o sporu med Ameriko in Nemčijo oziroma o vprašanju oboroženih trgovskih ladij in po ostrene podmorske vojne. Poročil o tej debati nimamo, le toliko vemo, da je vložil republikanski poslanec Mondell identičen predlog, kakor Gore v senatu in da se o tem predlogu še ni glasovalo. Da debata v zbornici reprezentantov ne odgovarja povsem pričakovanju anglofi-lov. to izhaja že iz kratkega Reutet-jevega poročila, ki pravi, da je slišati v zbornici razne »izdaialske in nt~ odgovorne« trditve in ki govori <♦ *rebelih . o katerih se še ne ve ali jih bo mogoče ■ poraziti«. Reater napoveduje, ria se bo zbornica reprezentantov še le danes v sredo ali pa še pozneje ociočila za Wi!sona ali proti njemu. Posebno ga jezi, da le prispel v VVashington bivši državni tajnik Bovan. ki razvija živahno pacifistično agitacijo in da »grozi nemški veleposlanik Bernstcrff z vojno ...«
VVilson vztraja trdno na svojem znanem stališču. Pod pritiskom javnega mnenja pa se je, kakor se zdt, vendar le odločil storiti še nove informacijske korake. Obrniti se hoče na Anglijo za pojasnila glede tajnih mštrnkctj za oborožene ladje (angleška admiraliteta je to namero, kakor se zdi. že v naprej slutila ter objavila dotične instrukcije in extenso) in poroča se celo, da se hoče \Vilson obrniti še enkrat tudi na nemško vlado. Cela zadeva se torej še ne nahaja v kritičnem stadiju, ta kritičen stadij bi marveč nasto-T> i 1 še le v trenutku, kadar bi nemški podmorski čoln brez svarila t o r o e d i r a 1 oboroženo trgovsko 1 a d -j o i i! bi pri te m i Zgubil i ž i v -ljenje tudi amerikanski državljani.
Dunajski politični krogi se še vedno trdno nadejajo, da ne pride do popolnega preloma med Ameriko in Nemčijo. Wilsonovega vpliva v ame-rikanskem kongresu sicer ne gre podcenjevati, toda dosedanji dogodki so pokazali, da so ovire, ki se stavljalo njegovi noHtiki nasproti, večje, kakor je bilo sploh pnčako-vati.
O gotovih pripravah, ki se vrše v Ameriki pa ni dvomiti. Semkaj spada tudi imenovanje n o v e g a vojnega ministra. VVilson je izročil ta važni portfelj svojemu zvestemu somišljeniki! Newtonu D. B a-kerju.
Wo!ffov urad javlja iz Washmg-tona: Republikanski poslanec Mondell je v zbornici reprezentantov napadel zunanjo politiko vlade ter je zahtevaj, da se sprejme njegov pred-
log, ki svari Amerikance pred potovanjem na oboroženih parnikih. Amerikanci, ki se vozijo na oboroženih parnikih v Evropo, torej v vojno ozemlje, izigravajo politiko proti narodni časti ali pa nameravajo državo zaplesti v vojno.
V VVashingtonu se je vršil ministrski svet, ki je razpravljal o zadnjem nemškem sporočilu glede podmorskih čolnov. O tem sta Wilson in Lansing še posebej konferirala. Sklenilo se ni ničesar, poudarjalo se je marveč, da treba še počakati informacij iz Londona in Berlina, ki so še na potu.
»Eveningpost« javlja: Splošno naziranje amerikanskega kabineta je, da treba vprašati Anglijo, a!i so angleške oborožene trgovske ladje res dobile tajno navodilo, da nastopajo ofenzivno proti podmorskim čolnom ali soglašajo angleška navedbe z informacijami, ki ji je sporočila Nemčija.
(V Berlinu se pristavlja, da so podrobne nemške informacije [dodatki k nemški spomenici z dne 8. februarja] dospele včeraj 7. t. m. v Washington.)
Washingion, 7. marca. Splošna pozornost članov kongresa jc veljala danes korakom bivšega državnega tajnika Brvanda. Poslanec Palev je priredil dopoldne Brvandu na čast zajutrek, katerega se je udeležilo 20 poslancev, ki so vsi pristaši svarilne resolucije. — V zbornici reprezentantov je voditelj republikancev izjavil, da je proti temu, da bi se o resoluciji sploh razpravljalo. Zbornica je to izjavo glasno odobravala. — Mann je rekel: Upam, da se od ameriških državljanov ne bo zahtevalo, da bi se vojevali, ker bi nas spravil kak norec v zapletaje, norec, ki si da plačati, da gre na oboroženo ladjo ter se izpostavi nevarnosti, da bo ustreljen.
An^eško upanje na Ameriko.
»Petit Parisien« priobčuje razgovor z nekim angleškim admiralom o novi fazi vojne podmorskih čolnov. Admiral je izjavil, da Anglija le predobro pozna novi, zelo nevarni tin podmorskih čolnov, ki imajo velik akcijski radij in premakljiv oklopni stolp. Ladje imajo obliko monitorjev ter vezijo pod vedo ravno tako hitro kakor nad vedo. Gotovo bo imelo aneleško brodevje od njih velike izgube. Vendar pa upa ententa, da sc Amerika ne bo mogla izogniti vojni, kar bi izgube nekoliko izenačilo.
Angleške Instrukcije o oboroženih trgovskih ladjah.
Angleška admiraliteta je izdala in exienso instrukcije za angleške trgovske ladje po instrukcija h z dne 20. oktobra 1915, ki vsebujejo v poglavitnem tele točke:
.Mednarodno pravo priznava trgovskim ladjam pravico braniti se proti preiskanju in pravico bojevati se v samoobrambo. To priznava tudi dostavek k nemškemu pomorskemu pravu iz leta 1914.
Oborožajcjo se trgovske ladje samo za obrambo in orc:]a v drug ramen ne smcio rabiti. Preda začno streljati, morajo razobesiti angleško zastavo.
Izkušnja uči, da napadajo sovražni podmorski čolni včasih trgovske ladje brez svarila. Zato je važno, da ti čolni in letala ne pridejo tako Mizi', da lahko brez svarila in skoraj h rez pogojno z uspehom izstreSe torpedo a»i vržejo bembo. Podmorski čolni Anglije in njenih zaveznikov imajo ukaz, da sc nobeni trgovski ladji ne približajo. Vsled tega se da sklepat', da ie vsak podmorski čoln in vsako letalo, ki se približa, sovražno. V teli slučajih sme trgovska ladja v obrambo streljati, da se sovražnik preveč nc približa.
Ladja, ki prihaja moštvu kake poškodovane ali potopljene ladje na pomoč, ne sme iskati boja s sovražnikom, tudi ne, če bi jo ta napadel. V lastno obrambo pa sme streljati.
Spomniti se je treba, da zastava ni dokaz narodnosti. Nemški podmorski čolni in oboroženi trgovski parniki so imeli pogosto angleško, zavezniško ali nevtralno zastavo, da SO se približali. Če je maskirame in vporaba napačne zastave legitimna vojna zvijača, bi to vendar utegnilo pri trgovskih ladjah, oboroženih v lastno obrombo. provzrociti napačno naziranje. Tem ladjam je zato prepovedano maskiranje, ki Jbi omogočilo, da jih smatra sovražnik za nevtralne ladje.
Admiraliteta pripominja k temu, da je bilo izdanih več navodil in da gre samo za izboljšanje besedila.
Z meredajne strani pa se pripominja, da ie sedaj tudi z angleške strani pripoznano. da obstojajo tajne instrukcije, kar je Nemčija tudi dokazala s fotografijami najdenih dokumentov s parnika »Woodficlda«, ki je
odplul 26. oktobra, dočim so instrukcije, o katerih govori angleška admiraliteta, izdane 20. oktobra.
Neresnično je nadalje, da dovoljuje nemški načrt pomorskega prava odpor, marveč se glasi oni stavek: »Če se oborožen sovražni trgovski parnik ustavlja pomorsko-pravnemu postopanja, se mora odpor z vsemi sredstvi zlomiti.« Določa se. da je ravnati s posadko kot z vojnimi vjetaiki, a to le, da moštvo preveč ne trpi vslcd tega, ker se je ravnalo po ukazu. Nasprotno pa določa povelje, da je ravnati s pasa-žirji, ki so sc udeležili odpora, kot s pomorskimi roparji. O vprašanju, kako jc postopati proti trgovski ladji, ki napada, povelje sploh ne govori. Napram trgovskim ladjam je to pomorski rop.
Nove instrukcije pa obsegaio tudi naravnost ukaz, napasti podmorske čolne.
._,_,__*_
Razne politične vesti.
— Švicarski narodni svet. V
ponedeljek jc pričel razpravljati švicarski narodni svet o nevtralitetni politiki zveznega sveta. Predsednik Engster je poudarjal, da se morajo z ozirom na pomnoženo nevarnost vojne vsi Švicarji tem tesneje združiti. Romanski in nemški Švicarji se morajo razumeti in si morajo zopet zaupati. Ostanimo vsi le Švicar-j i. Poročevalec komisije Secrctane jc izjavil, da romanski Švicarji nobenega naroda ne sovražijo, zlasti tudi ne Nemčije. Res je, da simpatiziralo s Francijo, toda oni razumejo m odobravajo* tudi simpatije nemških Švicarjev za Nemčijo. Poročevalec je priznal, da je treba zveznemu svetu pustiti i nadajie neomejena pooblastila. Vojaško Švica še vedno ni varna pred presenečenji. Gospodarski pokažaj je resen. Debata se nadaljuje.
— Msrovna akcija. Mirovna ekspedicija Amerikanca Forda namerava ministrski konferenci v Koci an.iu predložiti predlog s prošnjo, da naj skiičejo konferenco za mirovna pogajanja, katerih naj se udeleže vse nevtralne države. Najprej naj bojujoče se države precizirajo svoje vojne cilje. Tadi oba žimana v Stock-hoJmu sta stavila r državnem zboru predlog, da naj da Švedska sama ali pa sporazumno z Dansko in Norveško inicijativo za ofltijalno mirovno konferenco malih držav, ki bi bila vsem bojujočim sc državam zelo dobrodošla.
Ruski vc!apo3?anik  v Te"
ju. Iz Petrograda poročajo, da je bil ruski veleposlanik Malevskij v Tokiju iz zdravstvenih ozirov odpoklican.
Hrvatski sabor.
V svoji petkovi seji jc nadaljeval hrvatski sabor debato o zakonu proti oderuštvu. Posamezni govorniki so razpravljali pri toni ta Ji o sološnih uaspodarskih razmerah na Hrvatskem, ki so jih označevali za iako nepovoljne. Predloga je bila na to v prve m branja sprejeta.
Poslanec dr. Makso R o š i č (koalicija) je interpeliral vlado radi postopanja sodišč na Reki. Kralj, tribun al za pomorske zadeve na Reki jc vrnil 15. decembra 1915. lir-v a t s 1: o tožbo kot nedopustno, akoravao je hrvaščina pri reškem pomorskem sodišču zakonito pripu-ščena. 13 a n jc odgovoril, ca mora sodišče na Reki, katerega uradni jezik je sicer italijanski, v pomorsko pravnih zadevah sprejemati vloge in razpravljati tudi v hrvatskem jeziku. Hrvatska vlada da je z ozirom na v interpelaciji navedeni slučaj takoj intervenirala.
V s o b o t o se je vršila specijalna razprava o zakonu proti oderuštvu in so bile posamne določbe v smislu odsekovega poročila sprejete ter zakon tudi v drugem branju odobren.
V p o n e d e I j e k se je vršilo tretje branje zakona proti oderuštvu, na to je sabor sprejel zakonsko osnovo o prisilni poravnavi izven konkurza in je konečno razpravljal o priznanju izlama. Posamezni govorniki so pri tem poudarjali narodno in politično važnost tega zakona, saj so muslimani, katerih ve-rcizpovedanje naj dobi v Hrvatski zakonita prava v monarhiji izključna Hrvati, oziroma Srbi. Zakon je bil konečno soglasno sprejet. Le poslanci duhovniškega stanu so pred glasovanjem zapustili dvorano.
V včerajšnji seji je razpravljal sabor o raznih interpelacijah, po večini lokalnega pomena.
V današnji seji bo odobril sabor še nekatere premembe kon-kurznega reda in s tem bo zimsko zasedanje najbrž že danes zaključena
Ljubljanski občinski svet
Ljubljana, 7. marca.
Zupan g. dr. Ivan Tavčar otvori ob 6. popoldne sejo, konstatira sklepčnost, imenuje za overova-teije zapisnika obč. svetnika gg. F r a n c h 1111 j a in Marinka ter naznani, da sta svojo odsotnost opravičila občinska svetnika gg. O i m n i k in Š e r j a k. Župan nato takoj naznani to-le:
Slavni občinski svet!
Prebivalstvo našega stolnega mesta goji i>kreno željo, Njegovi c. in kr. Visokosti, previsokočastitemu in presvitlemu gospodu nadvojvodu Evgemi, izraziti najglobokejšo svojo hvaležnost.
Dežela Kranjska in ž njo njeno glavno mesto imata se izbernemu vojsko vodstvu Njegove c. in kr. Visokosti zahvaliti, da — akoravno živimo v ožjem vojnem okolišu — vzlic daljšemu trajanju vojne nismo prestali še najhujšega in da vodimo še danes življenje, ki v marsičem spominja na življenje, katero smo vodili v času miru. Ljubljana je torej previsokočastitemu in presvitlemu princu in gospodu k največji hvaležnosti zavezana in se tega s svojim občinskim zasiopom polno zaveda. Zatorej, da se ti hvaležnosti vsaj nekoliko zadosti, stavljam predloge, s katerimi hočem doseči, da se ime nadvpjvoda Evgena spravi v najtesnejšo z\ezo z našo belo Ljubljano, tako da bodo še pozni potomci vedeli, kaj jc pomenjal za nas vojskovodja, c. in kr. generalni oberst nadvojvoda Evgen.
Predvsem predlagam, da naj se najvišji vrh na ljubljanskem gradu, to jc tisti p'ateau nad starim trdniav-skim zidom, za vse večne čase imenuje »Nadvojvoda Evgena razgled«. S primernim napisom, ki naj se vreze v jeklo, naj se vsakdo, ki bo prihajal uživat divno panoramo belih planin in zelenih dolenjskih in notranjskih nižav, opozarja, da je to krasno deželo v zmagonosnem svetovnem boju Njegova c. in kr. Visokost, nadvojvoda Evgen. slavno in najuspešneje branil proti laškemu nasilstvu in izdajstvu.
Pa tudi v notranjosti mesta bi hotel doseči, da bi živel spomin vojskovodje nadvojvoda Evgena za vse večne čase. V našem mestu vodi petero mostov čez Ljubljanico. Sv. Jakoba most je ravnokar nanovo dograjen. Ta most ie last države in pri vladi bi rad sprožil misel, da naj bi sc v bodoče Imenoval »Nadvojvode Friderika most,«, seve če bo presvitii maršal v to dovolil. Drugi most bo v teku regulacije podrt ter sc bo tudi nanovo zgradil. Moje mnenje je, da naj bi sc svojčas pri Najvišjem prestolonasledniku zaprosilo, da dovoli, da naj bi ta most nosil Njegovo pre-svitlo ime. Tretji most nosi ime cesarja Franca ter ga ho nosil tudi v bodoče. Četrti most pa ie posvečen imenu Njegovega Veličanstva cesar-ia Frana Josipa I. Zadnji most, katerega načrti že dolgo časa leže v železniškem ministrstvu, se bo v teki'. 1916 nanovo dodelal, in za ta most predlagam, da naj sc v bodoče imenuje »Nadvojvode Evgena most«, tako da bi vsi mostovi v Ljubljani v znak naidobokejše tidanosti za vse večne čase bili odlikovani z imeni slavnih in svitiih članov naše dinastije. Pri tem M skrajna mostova nosila imeni onih dveh vojskovodij, katera sta ponosne armade Avstrije v svetovni vojni vodila k slavepolni zmagi.
Pri ti priliki pa se ne sme prikrivati, da bo jedna glavnih skrbi mestne uprave morala posvetiti se preskrbi ^ojnih invalidov, katerih se bo tudi v Ljubljani po sklenjenem miru dosti našte'o. Zatorej predlagam, da naj se že danes sklene, da je napraviti veliko »Ustanovo mesta Ljubljane za vojne invalide«. Za to ustanovo bo imela prispevati mestna uprava tako. da ji bo več let povrsti v proračmi nameniti večjo svoto. Že danes bi nasvetoval, da se v bodoči proračun postavi v ta namen prva svota 10.000 K. Ustanova pa mora tudi v prebivalstvu Ljubljane dobiti krepkega nodpornika in nikakor ne dvomim, da bo naše požrtvovalno prebivalstvo tudi v tem oogledn izpolnilo svojo dolžnost. Njega c. in kr. Visokost, gospod nadvojvoda Evgen ie premilostljivo dovolil, da sme mesto v ta namen mu poklonjeno podobo razmnožiti. Vsakdo, ki bo ustanovo podpiral, pridobil bo srečno priliko, dobiti v posest podobo našega slavnega vojskovodje, katera bo pri tem še nosila faksimile lastnoročnega nodpisa previsokočastitefra in presvitlega nrospoda in princa. Ne bo <ra potem stanovanja v Ljubljani, v katerem bi se ne nahajala presimpa-tična podoba tistega vojskovodje, ki na jugu z železno pestjo brani Av-
strijo in nas, ki smo ti Avstriji udani podaniki.
Prosim vas, da pritrdite mojim predlogom in da vskiiknete z menoj: Generalnemu polkovniku nadvojvodu Evgenu trikratni slava! (Klici Slava!)
Zupan izjavi, da so vsi ti predlogi sprejeti ter nadaljuje:
Dne 24. februarja sem izročil v imenu mestne občine ljubljanske generalu B o r o e v i č u častno diplomo, ki jo je ekscelenca sprejel ter mi naročil prijetno dolžnost izreči njegove pozdrave Ljubljani in mestnemu svetu.
Častni meščan pesnik
i Jcsip Stritar J[
slavil je 80ietnico svojega rojstva ter sem ob tej priliki zaslužnemu našemu delavcu v svojem in v imenu mestne občine čestital.
2up?n Karei Groš v Pragi slavi lOIetnico svojega starostva ter sem tudi njemu ob tej priliki z ozirom na simpatične zveze z našim mestom primerno čestital.
Mestni zastop sarajevski je do-poslal obvestilo o smrti bivšega župana sarajevskega Fehim efeftdi Čurčiča, Izrekel sem mestni občini soža'je na izgubi.
Vojaške nastanitve. : *
Iz vojaških krogov mi prihajajo pritožbe, da prihajajo častniki, ki se morajo nastaniti v našem mestu dostikrat v neprijetne položaje. Lastniki stanovanj smatrajo nastanitve častnikov dostikrat za inolestiranje, s katerim jih počasti župan. Jaz. konstatiram, da je nastanitev vojaštva oprta na predpise zakona in je vsak, tudi brez ozira na sedanji čas, v katerem nam je pač usojeno živeti, zavezan prijazno sprejeti vojake in častnike in nima pravice, zahtevati poleg onega, kar plačujeta občina in država, zahtevati od častnika še kakega plačila. Prebivalstvo si mora biti v svesti, da gre samo za izpolnitev nastanitvene dolžnosti in za nič drugega. Če take pritožbe ne bodo prenehale bom lahko prisiljen, nastopiti z vso strogostjo proti onim, ki hočejo izkoristiti sedanji položaj. Mislim, da ima občina pravico zahtevati lojalno izpolnitev predpisov že samo zaradi tega, ker doplačujt sama na mesec kakih 8000 K in znaša nastanitev v celem letu brez dvoma nad 100.000 K. Nikakor pa ne bom trpel, da bi prišla Ljubljana v slabo ime. kakor da vojaštvu ni iz-kazaio one ljubezni, katero ono zasluži.
Vdova Marija Kopač se zahvaljuje za pogreb njenemu sinku Stanku Zvršenu.
Mestnemu magistratu došli so sledeči darovi:
»Cecilijno društvo ~ stolne župnije je izročilo danes svoto 700 K kot čisti dohodek koncerta, kateri sc ie vršil 1. marca 1916 v stolnici — za sirote, matere in žene v vojski padlih vojakov. Zahvala se je že izrekla ter se ponovi. G. Josip Zidar podaril je kakor običajno naiemščine za nastanitev vojaštva za meseca december in januar v sledeče namene: a) za vdove in sirote padlih Ljubljančanov 30 K 65 v, b) za nprovizacijo mestnih reveže v 80 K 65 v + 93 K 75 v = 174 K 40 v. c) za Rdeči križ 80 K 65 v, č) za vojno - oskrbovalni urad 80 K 65 v, skupaj 416 K 35 v, G. veletržec in občinski svetovalec-Julij Elbert izročil mi ie za ubožne rodbine ljubljanske 200 K. G. Anton Stacul, trgovec, povodom sprejema, v ljubljansko občinsko zvezo daroval je: a) za v Ljubljano pristojne oslepele vojake 100 K. b) za vdove in sirote padlih vojakov Ljubljančanov 100 K, skupaj 200 K. Neimenovan trgovec daroval ie: a) za oslepele vojake 50 K. b) za vdove padlih vojakov 50 K, skupaj 100 K. Uprav-ništvo »Slov. Naroda* zbirke za vdove in sirote padlih vojakov v skupnem znesku 92 K 51 v. G. občinski svetovalec Ivan Belič izročil mi je v spomin pokojne soproge Ane in pokojnega sina Josipa za potrebne žene na vojno vpoklicanih mož 50 K. G. Orosiav Bernatovič. trgovec v Ljubljani daroval je povodom 35!etnice poroke za sirote* padlih vojakov Ljubljančanov 50 K. G. Josip Podkov, mesarski mojster mesto venca na krsto c. in kr. nadporoČnl-ku in c. kr. finančnemu komisarm Francu Golliju za oslepele vojake 20 kron. Neimenovan za vdove in sirote padlih vojakov 10 K. Neimenovan častniški namestnik za uboge otroke 3 K 40 v. Vsem tem se je izrekla pismena zahvala in obnovi.
Tudi iz Amerike orejel sem v dobrodelne namene sledeče zneske. Poslali so: Rdeči križ Ljubljana v New Yorku (tajnik Josip Pavlic) zbirko tamošnjih Slovencev za slovenske ranjence In invalide 800 K.
Dvor Baraga reda katoliških borit*
narjev (Order of foresters) (slovenski oddelek) v Clevelandu za najbolj bedne slovensko - goriške družine 760 K. Slovensko dobrodelno društvo v Jolietu (predsednik Fr. Skole) 517 K kot prebitek predstave »Deseti brat«. Vsi zneski so se od-kazali svojemu namenu. Darovalcem zahvala.
Vojna nabiralnica kovin se zahvaljuje za veliko skrb pri nabiranju ter naglasa krasni uspeh tega nabiranja in požrtvovalnost prebivalstva. Enako priznanje je došlo od vojnega in domobranskega ministrstva. Porabljam to priliko, da v javni seji občinskega sveta izrečem svetniku Lahu posebno zahvalo za njegovo organiziranje nabiranja kovin. Prejel sem od vlade dekret ministrstva za nauk. ki izreka najv šie priznanje zaslug za oskrbo vojakov z zimskim oblačilom. Tudi na tem "polju gre svetniku Lahu največja zahvala.
Lani so se izvršili trikrat popisi goveje živine in prašičev, enkrat popis žita in moke, potem revizija zalog žita in moke in popis sena ter popis krompirja. Pri tem obširnem delu je imel vodstvo magistratni nadoficijal K e s s 1 e r, kateremu izrekam za to delovanje na tem mestu priznanje.
Predsednik ljubljanskega učiteljskega društva občinski svetnik g. Dimnik se zahvaljuje za učitelj-stvu dovoljene dragimske doklade.
Zapisnik zadnje seje se odobri.
Nato stori novi meščan gosp. Anton Pogačnik zaobljubo.
Po poročilu občinskega svetnika gosp. dr. Novak a, se podeli meščanstvo gg. Andreju M a r c a n u, mesarju in posestniku na Rimski cesti št. 21: Tomažu B i z i 1 j u in Antonu B i z i 1 j u.
Podžupan gosp. dr. T r i 11 e r poroča o nameravani uvedbi nove občinske doklade na žganje. Dosedanja doklada je bila dvojna 40% pro-dnkcffska doklada na žganje, ki se pridela v zaključenem mestnem ozemlju, — ta je dala 1913. leta 167 kron 13 vin. in se je pobirala brez pravega naslova, ter doklada od uvoza žganih opojnih nijaČ, ki ima nravni naslov iz leta 1829. in 1875. ter je znašala 1913. leta 37.951 kron 74 vin. Leta 1913. je sklenil občinski svet modernizirati to doklado tako. da se uvede enotna mestna doklada. bil pa je toliko previden, da je sprejel v zakonski načrt paraeraf, ki določa, da se dosedanja doklada všteje v novo doklado in da dosedanja doklada zopet oživi avtomatično, če bi iz kakega vzroka nova doklada prenehala. Ministrstvo pa je hotelo novo doklado dovoliti samo za štiri leta in je zahtevalo odstranitev onera paragrafa. Po raznih pogajanjih je bilo sicer ministrstvo pripravljeno, nekoliko popustiti, toda ker bi pomenila ugoditev zahtevam ministrstva poslabšanje položaja, je boliše, da se zakonski načrt za enkrat umakne. — Sprejeto.
Zvezna nro*^ med Gorenjsko in Dolenjsko železnico.
Med Gorenjsko in Dolenjsko železnico se gradi po Ljubljanskem polju zvezna proga. Pri komisijonal-nem ogledu se je prepričal župan, da so načrti kvarni razvoju mestne občine, ker režejo regulacijski načrt tam, kjer edino se more mesto v bodoče najbolj razširiti vsTed visoke lege in peščenih tak namreč tik za Glavnim kolodvorom. Dragi regulacijski načrt za ta del mesta bi bil potem brezpomemben. Predlagal je zato, da naj se rroga preloži bolj izven mesta od Zelene iame proti tovarni za lep in za avgmentacijskim skladiščem ter obljubil, da je mestna občina eventualno prinravljena. prispevati k večjim stroškom. Železniško mini-trstvo ie ugovoru v principu ugodilo, toda le proti temu, da nosi mestna občina vso diferenco stroškov. Prišlo je do sporazuma, da prevzame mestna občina to diferenco ter plača to leto 10.000 kron in potem ostanek v treh letnih obrokih, če pa kdaj. ko nastane definitivno mir, železnica prevzame progo tudi za mirovni promet, — kar je vsekakor pričakovat', povrne železniško ministrstvo mestni občini ves plačani znesek. Odobreno.
Občinski svetnik gosp. Hudo-vernik poroča nato, da naj se dovoli ravnateljstvu Mestne hranilnice^, znižati »Obsbeni Matici« obrestno mero od 5V4% na 48/4% in »Narodni čitalnici« v Kamniku za konvertacijo dolsrn na 5%. Snrejeto.
Občinski svetnik gosp. Smole prec^^a za finančni odsek dovolitev lono kron za kovinast lovorjev venec, ki se bo pritrdil na zu^nniem vhodu česanega dvora na Dunaju po načrtu ?l~cHe »Lovor za naše junake-. — Sprejeto.
Sklene se nato. kupiti *Hko nekega nagega um-tnika za 500 K ter izjavi pri tei priliki župan na tozadevni nasvet občinskega rvetnika g.
Stefeta, da bo ob primernejšem času
skrbel za to, da pridejo umetnine, ki so last   mestne  občine, v dostojne
prostore ter danes niti ni več prevelik nasprotnik prostorom na Gradu, ki je pod   sedanjo  oskrbo mnogo
pridobil.
Po poročilu občinskega svetnika gosp. L i k o z a r j a, se dovoli okrajni učiteljski knjižnici v Ljubljani subvencija 300 kron za leti 1915 ;16. Nadalje se sklene glede vštetja v javnih službah prebitih let učiteljskemu osobju licejske ljudske šole po predlogih kuratorija vštetje po istem principu, kakor na državnih Šolah.
Enako se po poročilu občinskega svetnika gosp. Hudo vernika sklene enako postopanje kakor pri državi glede funkcijske pristojbine ravnatelju in priznanja petletnic za srednje šole kvalificiranemu učnemu osobju mestnega dekliškega liceja, 25% draginjska doklada učiteljicam licejske ljudske Šole pa se odkloni, ker so bile vpoštevane pri draginj-skih dokladah mestnim uslužbencem in imajo itak višjo plačo, kakor deželne učiteljice.
Predsedstvo prevzame podžupan gosp. dr. T r i 11 e r.
Ledarna in hladilnica.
Zupan gosp. dr. Tavčar poroča nato o napravi ledarne in hladilnice. Ledarna je letos zelo aktualno vprašanje, ne samo ker se ni bilo mogoče zadosti založiti z ledom, marveč ker bo za bolnišnice treba večje množine zdravega ledu. Materijal je bilo mogoče le počasi zbrati, zato se je zadeva zavlekla, zato je bilo šele včeraj mogoče zbrati finančni in stavbni odsek, ki sta se sknpno posvetovala in mi poverila poročanje.
Jasno je. da moramo ustanoviti ledarno in dobro je, če združimo le-darno s hladilnico, ki je že nujno potrebna, ker so razmere, kakršne vladajo v naši ledenici, nevzdržne in jih ne bo mogoče več nadalje trpeti. Kakor hitro bomo imeli hladilnice, bo mogoče s sanitetnimi predpisi tudi mesarje prisiliti do tega, da bodo vlagali meso v naše hladilnice in prepričan sem. da to razumnim mesarjem ne bo neljubo. Ledarna se mora ustanoviti že letos in to na vsak način. Najpripravnejši prostor za to je naša klavnica in načrt določa, da bi ledarna stala med obema klavnicama, malo poslopje, ki bi sprejelo vse stroje. Hladilnica pa naj bi se napravila v sosednjem kiavničnem poslopju, kjer se nahaja sedaj ledenica ter bi bilo treba nekaj adaptacij in enega prizidka.
Ce računamo z visokimi številkami, kakor to moramo v sedanjih časih, bi stalo malo poslopje za ledarno 24.000 kron. stroji in naprave za umetni led 55.000 kron, torej skupaj 79.000 kron.
Hladilnica: Prizidek in adaptacije 28.000 kron. stroji 57.000 kron, torej skupaj 85.000 kron. Lahko pa računamo, da bodo znašali stroški 170.000 kron.
Stavba se mora hitro izvršiti ter imej ledarna prednost.
Glede rentabilitete je danes vprašanje še težko rešiti, pričakovati pa je, da se bosta ledarna in adil-nica izplačali in primerno arr rtizi-rali. fz zdravstvenih ozirov bo potem mogla tozadevno dajati < hčina predpise, ker je znano, da je led iz prosto stoječih voda najbolj škodljiv. Potem pa bo hladilnica po mojem načrtu del naše klavnice ter ne prikrivam, da mislim pri tem na udobnosti iz loterijskega posojila. Obenem pa opozarjam že danes na dejstvo, da ima naša klavnica še vedno one pristojbine, kakor jih je imela ob pričetku svojega poslovanja in bo tudi tu treba napraviti ravnotežje. Zato se nam ni bati, da bi bila ledarna in hladilnica pasivna. Eventualna sedanja izguba se bo lahko pokrila v mirnem času z zvišaniem pristojbin.
Zato predlagam v imenu finančnega in stavbnega odseka po skupnem posvetovanju, pri katerem se je poverilo poročilo v javni seji meni, sledeče: Mestni svet skleni:
1. Napravi ledarne in hladilnice pa načrtu B m s stroški do najvišjega zneska 170.000 kron, se v principu pritrdi.
2. Stavbe in naprave se imajo prej kot prej izvršiti. — pri tem pa je napravo ledarne na prvem mestu v poštev vzeti.
Županu se prepušča, da v tem pogledu vse potrebno ukrene In izvrši.
Glede razširjenja Domobranske ceste ob novi domobranski vojašnici, poročevalec občinski svetnik gosp. dr. Novak, se je dosegel z sr. To-nijem sporazum, da odstopi 683 m1 svojega sveta proti temu. da izvrši magistrat neka dela (ograjo in dr.), kar bi stalo 3000 kron. — Sprejeto.
Mestne vožnje.
Občinski svetnik gosp. dr. Novak poroča nato o uspehu mestnih
voženj. V seji dne 20. januarja le sklenil občinski svet, prevzeti vožnje v lastno režijo ter se je. v bistvu sklenilo, kupiti 18 parov konj, za kar je sedaj zek> neugoden čas, 30 vozov in opravo. Treba je bilo adaptirati razne prostore, napraviti šupo, delavnice, spalnice in dr., kar vse se je moglo izvršiti razmeroma poceni vsled naklonjenosti majorja gosp. K e r n a, ki je preskrbel delavce po 1 krono. Za to naklonjenost, ki jo je izkazal že pri več prilikah, se mu izreče topla zahvala.
Stroški so bili: 36 konj 51.690 K 20 vin., vozovi 12.780 K, oprava 3771 K, razne potrebščine 1995 K 80 vin., krma 3455 K 65 vin., izdatki, ki bodo potrebni v naikrajšem času, 25.000 K, skupaj 98.692 K 65 vin. Fiksen inventar sam reprezentira vrednost nad 95.000 K. ter bo treba naknadnega kredita 62.000 kron.
Dohodki pa so se izkazali doslej takoj ob početku za aprovizacijo a 16 K 1412 K, gromoz - ceste 244U kron. pnevmat. voz 70 K, led 472 K. K temu prihajajo še nekatere druge vožnje, tako da se lahko računa v času od 9. februarja do 25. februarja z dohodkom 6496 K na podlagi 16 kron na dan. V najbližnjem času bo računati z zaslužkom 1200 K na teden.
Podžupan povabi občinske svetnike, da naj si ogledajo napravo ter pripomni, da se je posrečilo kupiti več kakor polovico prav izvrstnih konj pinegavske pasme. Ustanovila se bo tudi lastna kovačnica, kolarstvo in sedlarstvo ter je to pričetek lastne mestne ekonomije, ki se bo brez dvoma dobro obnesla. Dasirav-no vsled tega izgube gotovi krogi zaslužek, je vendar taka naprava umestna, ker koristi celokupnosti. Za vsa že izvršena dela in za dela, ki sc bodo še izvršila, pa ima posebno zaslugo mestni stavbni nadsvetnik g. Prelovšek, ki ie vse delo ob najneugodnejših razmerah tako lepo izvršil. Izreče se mu javna zahvala.
Po poročilu občinskega svetnika g. Likozarja se odobri poročilo o porabi dotacije v znesku 1824 K mestnemu dekliškemu liceju s prebitkom 397 K 26 v. Vzame se nadalje naznanie poročilo prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva za leto 1915 z računskim zaključkom vred ter pojasni podžupan g. dr. T r i 11 e r na tozadevno interpelacijo občinskega svetnika g. Štefeta, da se je uredilo vse, da mestna apro-vizaciia prostorov gasilnega in reševalnega društva ne bo več uporabljala.
Občinski svetnik g. Planin-š e k poroča o 3 prošnjah za odpis večje porabe vode. Antonu P r e -s k a r j u se znesek ne odpiše, ker se ni držal predpisov. Antonu R e i s -n e r j u se odpiše od zneska 1352 K 30 v polovica in »Deutscher Thea-terverein« od zneska 43 K 82 v polovica.
Številke iz klavnice.
Podžupan g. d. T r i 11 e r poroča o nekaterih zelo zanimivih številkah iz poslovanja mestne klavnice
Leta 1915 je bilo poklanih za 1498 goved več kakor leta 1914. Vojaštvo je poklalo 2649 glav, na civilno prebivalstvo pa je prišlo za 1151 glav manj, kakor leta 1914, neveselo znamenje, da se je prebivalstvo radikalno odvadilo jesti meso. — Prašičev se je leta 1915 poklalo za 9164 več, kakor leta 1914; vojaštvo je poklalo 8132 prašičev in za civilno prebivalstvo se je zaklalo za 1032 prašičev več kakor 1914. Kljub temu je manj špeha na trgu, kakor lani in se bo ta uganka morda rešila, ko bo cena špehu kakih 10 K. — Telet se je zaklalo za 2883 manj, kakor 1914, drobnice 2208 več kakor 1914. Konja sta se zaklala 102 tekom pol leta.
Dohodkov ie imela klavnica 1914 leta 56.420 K 78 v, lansko leto pa 81.732 K 97 v.
Koncem seje ie nasvetoval občinski svetnik g. ?t e f e , da naj stori župan korake da dobi električna železnica zjutraj priklopne vozove in da naj stori korake glede podpore brezposelnim delavcem tekstilne stroke. Podžupan g. dr. Triller mu poiasni, da je po njegovih informacijah določena državna podpora 4000.000 K za delavce te stroke če plača delodaialec */•• V tem slučaju prispeva država V8.
Talna sefa.
Ciril Tavčar, mestni praktikant, se gmemne za asisten. v XI. č. razredu. — Klavničnemu ravnatelju g. Pavlu S k a 1 e t u se dovoli do preklica mesečne nagrade 150 K. ker opravlja sam vsa v obifi meri narasla dela. — Nekemu uradniku se dovoli bolniška podpora. — Računski sklet* in proračun mestnega užitninskega zakupa se odobrita.
Testi iz primorskih dežel.
Otroci slovenskih odgnancev z Goriškega morajo v Italiji hoditi v šolo. Sicilijanski list „Ora" je pisal, da bo veselje italijanskih učiteljev in njihov ponos, poučevati male italijanske otroke furlanskih odgnancev, ki so bili doslej onstran meje, ter sprejeti male Slovence in jih začeti pretvarjati v italijanske državljane. Torej slovenski otroci morajo v italijanske Šole, učijo jih italijanski učitelji in odkrito je povedal omenjeni list, da bo veselje in ponos italijanskih učiteljev te slovenske otroke poitalijančiti. Ce-tverozveza je napovedovala svoboden razvitek malih narodov in varstvo narodnega obstoja; kako Italijani to razumejo, kaže njihovo poitalijančeva-nje otrok goriških Slovencev, katere so odgnali v Italijo.
Z Bo škega in Kobariškega je obilo ljudi na francoski meji v Diano Marino, porto Maurizio. Tudi od Ro-činja jih je tam nekaj. Gorjane so imeli dalje časa v Borjani, nakar so jih pripeljali v lep okraj ob morju. Poročajo, da se smejo mnogo svo-bodneje gibati kakor pa v Borjani. V Diano je več družin z Vršnega, Krna, Kamna, Selišč. Ročinjskih družin je več v kraju Lagusca, provinca Cuneo, potem v San Severinu, provinca Ma-ceratto. Povprašujejo po svojih ljudeh.
strski begunci se vračajo. Te dni se je peljal mimo Ljubljane zopet večji vlak Istranov, ki so že odložili nesrečno ime „begunec" in se vrnili v svoje ljubljene južne kraje. Marsi-kaka begunska družina je gledala za vlakom veselih ljudi s težkim srcem, češ: kedaj pa se vrnemo mi?
Prireditev ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, v nedeljo je uspela sijajno. Gledališka dvorana je bila polna občinstva. Ker jih mnogo ni dobilo prostora, sc je prireditev včeraj ponovila. Spored so izvajali učenci Ciril - Metodovih šol z velikim uspehom. Vse pevske točke je vodil g. K. Mahkota. Igra s petjem v dveh dejanjih »Mlada prostovoljca«, delo pesmiceUtve, primemo sedanjim časom, je uspela jako dobro. — Učiteljstvo Ciril-Me-todovih šol v Trstu vrši veliko vzgo-jevalno in patrijotično delo.
Prazna stanovanja in drugi prostori v Trstu. Sedaj je v Trstu praznih stanovanj 1308, prostorov za trgovino in obrt je praznih 7301.
Dnevne vesti.
— Odlikovanja. Ponovno je bilo izrečeno cesarjevo pohvalno priznanje poročniku 2. bos.-herceg. peš-polku Viktorju Šinkovcu. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil računski podčastnik 3. trenske divizije Karol G o v e k a r. Srebrno hrabrostno svetinjo L razreda so dobili: štabni narednik Ivan Hanžekovič, če-tovodje Martin B o č k o , Anton Lah, Leopold L a m p r e t, Josip P 1 e v n i k . Florijan Z o r g e r , Iv. A t i k in Franc K s e 1 a; korporala Ivan Belina in Simon Hren, vsi 87. pešpolka. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili narednik Ivan S r b o t n i k , računski podčastnik Ivan Ribič, sanitetni podčastnik Ivan Petrovič, četovodji Ivan Glavnik in Mihael Plati-n o v š e k , korporali Rudolf L e s -i a k , Leopold M a 1 i n š e k , Anton M i h e I i č , Jos. Z a f o š n i k , Jos. Les in Jurij Steničnik, poddesetniki Ferdinand B e 1 e j, Josip Horvat, Karol Lah. Jos. Petan, Jos. R i c h t e r , Jos. Volk, Florjan Z e r a k in Anton Mata-v e; infanteristi Ivan K o d r n e , Anton Ogrinc, Alojzij Pel ko, Franc Rivsa, Anton Saj ko, Iv. Stojnšek in Mihael Verhek, vsi pri 87. pešpolku; ognjičar 8. trd-njavskega topničarskega bataljona Ivan Gorjane ter četovodja V. Štrukelj in predmojter Ivan V i š-nikar, oba 7. topničarskega polka.
— Z bojnega polja. G. Rudolf Pompe, četovodja težke artiljerije je po vzgledu svojih nemških tovarišev, kateri so se ob zavzetju Lovče-na m Cetinja zavezali, darovati mesečno po 1 krono za »Schulverein«, pozval v »Slovenskem Narodu« št. 28 z dne 5. februarja 1916 svoje slovenske tovariše - bojevnike, istotako darovati po 1 krono za »Družbo sv. Cirila in Metoda«. Odzivajoč se temu pozivu, pošiljam iz južno - tirolsko - laške fronte 1 krono kot prispevek za februar. — Istočasno pozdravljam razne prijatelje in znance v mili mi slovenski domovini, oziroma sedaj raztrošene po vsem svetu, pridružujoč se pozivu, da bi istemu sledilo še mnogo, mnogo krone. — D r a g o 11 n O o b e c, c. kr. poljski telegrafist c. kr. trdniavskega brzojavnega oddelka, Trident.
— Z južnega bojišča pošiljajo slovenski črnovojniki vsem svojim družinam is svojcem ter prijateljem
in znancem najprisrčnejŠe pozdrave: Mihael Unk, iz Zgor. Šiške; Franc Bahar iz Zgor. Šiške; Kristijan Ber-nik iz Postojne; Franc Rupnik iz Do-lenj; Ivan Pogačnik iz Belovč; Matija Kosi iz Ceranjevec; Josip Janežič iz Zatične; Janez Šenvetar iz Št. Lenarta; Anton Grezar iz Trsta: Mihael Janovski;Jeto Vojčih; Tadejuš Štujer, Cenek Fetko, Gregorz Va-soužer, Enriko Debeus, Anton Cerk-venik, Andrej Grohar, mesar iz Pod-brda; Ivan Sancin iz Skednja pri Trstu; Pavel Predan, kolar iz Gradca; Teodor Horvat iz Gradca; Marko Sušak iz Dalmacije; Karel Ja-mek; Josip Jurievčič iz Dolnjega Logatca: Franc Kobal iz Stremce pri Postojni; Franc Kastigoj iz Preske; Jakob Rogelj iz Vokla pri Kranju; Anton Masten iz Frankovcev pri Ormožu; Franc Brenceli iz Borovnice.
— Z italijanskega bojišča nam pišejo 20. februarja: Med one, ki so pozvani, da branijo našo mejo pred zahrbtnim napadom verolomnega zaveznika, spada tudi domači polk št.... Mnoga priznanja spričujejo, kako hrabro je ta polk vršil svojo nalogo prej na severnem bojišču in istotako sedaj na tej fronti. Bila je pa 7. stot-nija še posej pohvaljena. Za vzorne delovanje pod spretnim vodstvom nje povelinika g. nadporočnika Zupančiča. A nekaj druzega je, kar spričuje o plemenitosti moštva te stotnije in njega ljubezni do svojih trpečih rojakov — do svoje ljubljene domovine. Gospod nadporočnik je sprožil misel, naj bi v nekako razvedrilo igrali kakšne primerno igro. Izbrala se je Medvedova soloigra: „Prvi april". Igralci so bili v par dneh gotovi svojih vlog in tako je misel postala dejstvo, kajti v nedeljo dne 13. t. m. se je igra v resnici tudi vršila. Prisostvovalo je vse moštvo, kar ga ni vezala dolžnost v izvrševanju službe na straži. Za te je bila igra ponovljena v ponedeljek. Izvršilo se je vse v najlepšem redu in tudi napovedana godba na sovražne kanone se je slučajno odzvala povabilu in tako rešiia v polni meri napovedani spored, ne pa tako svoje naloge in vloge, kar se je že v naprej vedelo. Ker nam je bila le gost, prepuščamo nadaljno kritiko veščakom onstran naših žic. Nekaj druzega pa je, kar mora slehernega domoljuba napolniti s presenečenjem, in to je ljubezen, katero goji moštvo 7. stotnije pod vodstvom nje vrlega poveljnika do svojih trpečih rojakov — beguncev. Čeprav je bilo na vabilu rečeno, da imajo vojaki in otroci prost vstop, se je vseeno nabralo za uboge trpeče begunce z Goriškega neverjetno visoka svota 360 kron. A kar je najbolj razveseljivo, je dejstvo, da je misel za nabiranje radovoljnih darov izšla iz moštva samega. Ne najdem primerne besede, s katero bi označil ta plemeniti in velikodušni čin. Tudi vem, da to plemenito moštvo ne išče s tem hvale javnosti — ono daje s tem le tiho duška svojim notranjim srčnim bolestim, ko vidi, kako nas je zahrbtni sovražnik razkropil na vse vetrove. Ono vidi grozoto trpečih beguncev, navezanih na pomoč tujih ljudi. A ono vidi tudi pred seboj porušene domove svojih rojakov in celo svoje lastne domove. Da, naj bil bi ta tako velikodušni čin v zgled in jasna slika po vojni prizadetih goriških beguncev vsem, ki žive v zaledju v gor-kem domu za varnim ognjiščem.
— Za slepe vojake. V ta namen so nadalje deželnemu odboru poslali darove: Uradništvo c. kr. davčnega urada v Ložu v spomin blagopokoj-nega c. kr. nadporočnika in c. kr. finančnega komisarja Fr. Golli 20 K, Jožef Novak iz Škofeljce št. 8 2 K, upravništvo »Slovenskega Naroda« iz listove zbirke 60 K in 10 K, c. kr. davčni urad na Vrhniki po gospodu upravitelju Vinku Premk zbirko 100 kron, župan Tomo Koprive v Zagorju ob Savi zbirko kmetovalcev ob oddaji klavrne živine 37 K 30 v, p. A. Polak, kaplan v Semiču, zbirko fantov kat. izobraževalnega društva 52 kron ter zbirko deklet semiške okolice 178 K, č. g. Peter Natlačen, kaplan v Metliki, del čistega dobička od predstave kat. slov. izobraževalnega društva v Metliki 50 K. Bog plačaj!
— Darilo. Njeni ekscelenci go-spej baronici Sehvvarz je izročil gospod Albert Samassa v Ljubljani znesek 300 K v prid ranjenih in bolnih vojakov, ki se v bolnicah oskrbujejo.
— Kmetijska dela v letu 1916.
Kolikor bodo razmere dopuščale, bo vojna uprava dala letos konje na razpolaganje za potrebna kmetijska in gozdarska dela. S konji vred bo dalo tudi moštvo, in sicer po enega moža za dva konja in pri 20 do 30 konjih še enega podčastnika. To moštvo bo pri kmetliskih in gozdarskih delih sodelovalo. Prošnje v tej stvari je v kraiih. ki so izven armadnega obsega vložiti potom političnih okrainih oblastev na pristojno deželno komisijo, ki bo za primerne spoznane prošnje predložila vojaškemu poveljstvu.  Konji se bodo dali Al
65. štev.
.alOVfcNSKl NAKUU*, One 8. marca 15*16.
Stran 5.
porabo le za toliko časa, kolikor je neizogibno potrebno   kvečjemu za sem mesecev, a vojna oblast ima pravico, da jih odpokliče tudi prej.
— Podpore iz deželnega gasilskega zaklada. Deželni odbor je dovolil sledečim gasilskim društvom podpore: Bloke 600 k* Črnomelj 500 kron, Črnuče 400 k. Dobrava pri Bledu 215 K 52 v, Dovje 400 k, Ga-melje 196 K 77 v, Grmovlje 586 k 45 vin., Horjul 515 K 54 v, Kandija 229 Kron 52 v,. Kamna gorica 180 K 82 v. Kropa 250 K, Mavčiče 600 K. Medvedje Brdo 400 K, M1 i n o p r i B 1 e-d u 3500 K, Mojstrana 250 K, Podutik - Glince 300 K, Ponikve pri Trebnjem 100K,Prečna 1978 K 89 v, Preska 500 K, Rovte nad Logatcem 229 K 47 v, Sodražica 500 K. Spod-nii Makarovec 400 K. Srednja vas-Bohinj 150 K, Starafužina 70 K. Stob 250 K, Stopiče 1500 K, Studeno pri Postojni 3S3 K 78 v, Štepanja vas
I K, Vrhnika 126 K 92 v, Vrhovo pri Radečah 200 K, Zalog - Spodnji Kašelj 300 K, Mlačevo pri Grosupljem 400 K, Valta vas 100 K. St. Peter pri Rudolfovem 200 K. Brusnice 244 K 38 v, Vipava 82 K 80 v, Tacen 150 K. Podpeč 151 K 89 v. Večina teh podpor je namenjena za plačilo nove uniforme, vpeljane po kranjski deželni gasilski zvezi. — Nadalje je deželni odbor dovolil tej zvezi za nakup gailnega orodja, ki je bilo prodano na prisilni dražbi gasilskemu društvu v Knežaku, posojilo 4500 kron.
— DoKava semenskega žita za
spomiadno posetev. Vsled neugodnih vremenskih razmer se jesenska pose-:ev ni mo^la izvršiti v takem obsegu, kakor bi bilo želeti v sedanjih razmerah. Ker pa žetev leta 1916. vsled tega ne sme pod nobenim pogojem trpeti, je treba vso pozornost obrniti na to, da se spomladna posetev pospeši in sedaj obdela polje, ki je morda v Jeseni ostalo v celini. V to svrho je ared vsem treba zasigurati potrebno množino semenskega žita. Ker poljedelcu često nedostaje domačih primernih semenskih vrst, se mora poskrbeti za to, da se jih dobi od drugod. Celo akcijo dobave in razdelitve semenskega žita kakor tudi semenskega sočivja oskrbi vojnožitni prometni zavod, ki je že lani meseca decembra naročil svojim podružnicam, naj doženo, koliko se v posameznih deželah potrebuje semenskega žita. Komisarji so imeli pri nakupu žita nalog, poskrbeti za zadostne rezerve semen, odnosno so smeli nakazovati potrebne množine semenskega žita. Morebitno zameno semen ene dežele z drugo, izvede osrednji vojnožitni prometni zavod na Dunaju. Okrajnim glavarstvom in mestnem* magistratu v Ljubljani se je naročilo, do 10. t. m. temeljito poročati o zasiguranju semenskih vrst, odnosno o potrebščini, ki ni pokrita z razpoložljivimi zalogami semen v domačem okraju. Kdor tore nima dovolj semen za pomladno posetev, se pozivlje, da se nemudoma zgiasi pri svojem županstvu, oziroma v mestnem gospodarskem uradu na magistratu. Z ozirom na izredno veliko važnost cele zadeve je oblast dolžna stremljenje vojnožitnega prometnega zavoda, odnosno njegovih podružnic kar najkrepkejše podpirati. C. kr. poljedelsko ministrstvo je naročilo pripomniti, da je dobavo in razdelitev semenske koruze in činkvan-tma, ki se seje za zeleno poklajo, vzelo ono samo v roke. Tozadevna naročila mora potrditi županstvo in se imajo z navedbo, koliko polja se namerava obsejati in koliko ga je bilo lani s tem žitom obsejanega, predložiti pristojni politični okrajni oblasti, ki jih potem do 20. t. m. odstopi centrali za krmila na Dunaju. Pripominja se, da se bo vpoštevalo — kakor umevno — samo toliko naročil, za kolikor je zalog na razpolago.
— Soči v je. Pričakovati je, da se pokaže znatno pomanjkanje semena za sočivje. Da bi postala Avstrija kolikor mogoče neodvisna od uvoza semen iz inozemstva in da bi se domače prebivalstvo vzpodbudilo k izdatnejšemu pridelovanju sočivja, začne poljedelsko ministrstvo posebno akcijo. Prvi poskusi se bodo vršili na Nižjem Avstrijskem m po tem pridobljenih skušnjah se začne delo tudi v drugih deželah.
— C. kr. posredovalnica za delo vojnim Invalidom v Ljubljani ima nalogo, posredovati in preskrbovati delo takim osebam, ki so vsled ran ali bolezni, dobljenih v vojni, postale za delo nezmožne ali pa vsaj manj zmožne, kakor so bile poprej. Ozirati pa se more samo na take invalide, ki so na Kranjsko pristpini ali ki so vsaj šest mesecev pred izbruhoti vojne stalno bivali v deželi. Posredovalnica razpolaga tudi z denarnimi sredstvi in podpira delo iskaJDČe invalide, dokler ne dobe primernega posla. Delodajalci se z ozirom na patri-jotični in ljudomili namen c. kr. posredovalnice nujno prosijo, da reser-virajo prosta službena ali delavska mesta našun invalidom, kjerkoli je to
mogoče, in da naznanijo taka mesta c. kr. posredovalnici, ki 9% nahaja v
poslopju c. kr. državne obrtne šole
v Ljubljani.
— Sest verzov Gregorčičeva »Soči«  zaplenjenih v Olomucu. V
Olomucu-Prerovu izhajajo trikrat na teden »Selskč Listy«. organ češke agrarne stranke za Moravsko in Šie-zko. Ta list ima lepo nedeljsko bele-
tristično prilogo. Zadnja priloga z dne 4. marca ima samo zanimive prevode iz slovenske poezije in proze: dve pesmi Simona Gregorčiča »Stražcit in »Soči«, iz poezije in proze dr. J os. Lovrenčiča* Gregorčičevega sorojaka, po en sestavek Stanka Majcena, Franceta Bevka, Ivana Dornika in Ivana Cankarja, priloga konča s prevodom Zupančičevega sestavka »Na božič 1915.«, priobčenega na uvodnem mestu prve letošnje številke »Ljubljanskega Zvona«. To je takorekoč slovenska priloga, ki dela čast prireditelju dr. Bohušu Vvbiralu. Priloga ima tudi pogled na Gorico in par dobrih slik z italijanskega bojišča, 2al,da je lepa priloga silno razmesarjena. Cenzor ni pustil ni enega sestavka (ki so bili seveda pri nas že vsi neovirano pri-občeni) celega. Tako je v Gregorčičevi »Soči« zaplenjenih šest verzov: da teče Soča tik grob slovenskega domovja in da sekla bodo jekla in Soča bo krvava tekla in kako jo bo naša kri pojila in sovražna kalila. Trideset let je že, kar je zložil Gregorčič veličastno to pesem, ki doslej ni zapadla nikakor zaplecnbi, ki je bila v svojem času prevedena v skoro vse avstrijske jezike in je izšla tudi v dvojnem dobrem nemškem prevodu profesorja Funtka in An-drejke pl. Livnograda! V Zupančičevem sestavku so zaplenjene besede o spojenju v krivdi in dolžnosti z brati in nebrati.
— Posnemanje častniških uniform pri otrocih prepovedano. Ker ie oblačenje malih dečkov v obleke, ki so popolnoma ponarejene častniškim uniformam, v stanu žaliti ugled častnika, in je zlasti popolnoma nedopustno, da se nosi zlatemu častniškemu ponopeju podoben obesek na sablji in častniške znake, je c. kr. ministrstvo notranjih zadev to razvado splošno prepovedalo. Prestopki te prepovedi bodo kaznovani po določbah ces. naredbe z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, z globo do 200 K ali z zaporom do 14 dni.
— Imenovanje. Deželni predsednik je imenoval stavbnega praktikanta Ferdinanda S c h u 1 z a za stavbnega adjunkta.
— Ljudskošolska vest. Provizo-rična učiteljica Vladimira Ol^a Pleveli je prideljena dvorazrednici v St. Gotardu v službovanje.
— Tatvina na tukajšnjem glavnem kolodvoru. Minuli četrtek ob pol 8. uri zvečer, se je mudila neka učiteljica na tukajšnjem glavnem kolodvoru; svojo taško je položila na neko klop in pokrila s pelerino, nato se pa za kratek čas odstranila. Ko se je vrnila, je zapazila, da ji je bila taška s vso vsebino med drugimi 43 K gotovine, potni list, 1 bela in 1 višnjeva legitimacija in po dr. Der-gancu izdano zdravniško spričevalo, ter 2 robca po neznanem storlcu vzeta. Ob istem času ni bilo na tisti klopi nobenega človeka, pač pa se je nahajal neki večji vojaški trans^ ort. ki je takoj vstopil v pripravljene vo zove. Čeravno se ie po interve ciji vojaškega komandanta postaje pri vojakih vršila preiskava po ukradeni taški, je bila ista brezuspešna, ker se ni mogla do cela izvršiti, ker je takoj na to vlak odpeljal.
Požari. V kozolcu posestnice Marije Frelihove v Goveku pri /tiren je nastal ogenj, ki je vpepelil kozolec s senom in slamo vred. Baje je provzročil ogenj neki otrok, ki je naredil ogenj pod kozolcem. — V Zgoši pri Begunjah je zgorela streha Pogačarjeve tovarne in nekaj orodja in obleke. Škode je 3000 kron.
Iz Maribora poročajo: V našem mestu je pomanjkanje moke in sladkorja postalo zelo občutno. Trgovci nimajo kaj prodati. Prebivalstvo zelo kritikuje mestni odbor za preskr-bovanje z živili, da si ni pravočasno zasigural moke. — Hišnik Simon Peršuh je v prepiru tako težko ranil Nežo Usar, da so jo morali spravili v bolnišnico Peršuh je nameraval nato izvršiti samoumor, toda v tistem trenotku ga je zasačil orožniški stražmojster in ga izročil tukajšnji okrožni sodniji. — V Krčevini pri Mariboru se je udri leseni most, ki vodi čez tukajšnji potok Počehova. v trenutku, ko sta peljala dva konja s pohištvom naložen voz. Konja s nohištvom vred sta padla v potok. Konjema se ni pripetilo nič hudega, samo pohištvo, ki Je bilo naloženo na vozu. je nrecej poškodovano.
2efezoiška nesreča v Mariboru. Tam, koder gre proga na koroško stran, Je zapazil strojevodja nekega vlaka v nedeljo popoldne ob pol 2.
pred seboj na istem tiru stati drug vlak. Da prepreči nevarnost, je zavrl. Ker pa zadnjih dvanajst vozov
ni imelo zavor, se je ustavil le prvi del vlaka, dočim se je zaletelo zadnjih dvanajst voz v zadnji voz z zavoro. Pri tem je bik) 12 voz deloma poškodovanih, ali pa razbitih. Vrh vsega je padel prvi voz brez zavore tako nesrečno na predstojeći, da je odtrgalo na le tem sedečemu zavi-raču obe nogi. Na lice mesta je prihitelo več delavskih oddelkov in pomožni železniški tren. Progo so očistili in popravili šele pozno v noč.
Truplo nekega vojaka so potegnili iz Drave pri Ptuju. Identiteta še ni dognana. Domneva se, da je vojak utonil v Mariboru.
Denar Je našel in ga zapravil. Postiljon Josip Deželak z Vranskega je, vozeč se dne 22. februarja iz bt. Petra na Vransko, našel listnico, v kateri je bilo 2250 kron. Ta denar je izgubil mesar in gostilničar Franc Vedenik iz Št. Pavla. Deželak ni oddal najdenega denarja pristojni oblasti, nego začel ž njim veselo življenje ter delal s prijateljicami in prijatelji izlete. Njegovo zapravljanje je pomagalo, da so mu prišli na sled, od kod ima denar. Ko so ga zaprli, je imel le še 1297 kron.
Predsednik hrvatskega sabora dr. Pero Magdič, je bil opasno obolel, pa se je že toliko pozdravil, da je zopet prišel predsedovat saboru. Poslanci so ga pozdravili z burnimi »Živio!« - klici.
Samo še danes in jutri 9. se vidi v tukajšnjem »Kino - Ideal* velikansko, umetniško filmsko delo »Salam-bo«. To je najgrandijoznejše filmsko delo sedanjega časa ter kaže celo vrsto izbornih sceničnih slik kot n. pr.: Vojno šotorišče Mathosa z brezštevilnimi najetimi vojščaki s kopji; čaroviti vrtovi Kartagine, vsi v bajni orijentalski krasoti, ki kar omamlja gledalca. — »Salambo« resnično prekaša »Quo vadiš«. — Predstave od 3. do 5., od 5. do 7., od 7. do 9. in od 9. do 11 uri zvečer. — Samo še danes in jutri le v »Kino - Ideal«. — Pe'ek 10. t. m. velikanski Nordisk-večer.
Denarnico s 1300 kronami je izgubil na potu domov iz Logatca neki posestnik iz Hlevš v občini Žire.
Izgubilo se je iz Sodne ulice na Miklošičevo cesto priporočeno rastno na n^štno ravnateljstvo v Trstu. Naiditelj se prosi, da isto odda v uredništvu ^Slovenskega Naroda« proti nagradi.
V vojaško službovanje zopet vpok^cana družabnika tvrdke C i uha & Jesih, »Pod Trančo« vzliudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odiemalci svoio naklonjenost do zopetne otvoritve.
mim stvori.
* Nezakonski sin Maksima Gor-
kega, Zinovij Peskov, je bil prostovoljec v francoski armadi in je v vojni izgubil eno roko. Zdaj se nahaja v Italiji, kjer agitira za četverozvezo.
* Umrla je v Taboru na Češkem bivša igralka zagrebškega gledališča Marija Šimanovska, ki se je bila pred nekaj leti poročila s prvim kapelnikom Ivovske opere.
* General Plamenac, nekdanji črnogorski minister in sorodnik kraljevske rodbine je na Cetinju umrl v starosti 102 let. Pogreb se bo vršil z vsemi vojaškimi častmi.
* Papir na Nemškem. Tovarnarji na Nemškem so podražili šele sedaj papir za 20%. Vsled tega je cela vrsta časopisov podražila naročnino. Pri nas se je papir znatno bolj podražil, a vzlic temu je naročnina ostala stara.
* Poštni promet je od 5. t. m. dovoljen iz Avstro - Ogrske tudi z varšavsko generalno gubernijo, tako da ie zdaj mogoče z vsemi deli od avstro - ogrskih in nemških čet zasedene Poljske. Brzojavna zveza z Varšavo še ni dovoljena.
* Nov tip ameriških parnikov. »Baseler Nachrichten« poročajo, da so sklenili ameriški podjetniki, graditi samo ladje enega sistema. Te ladje bodo imele 7300 ton ter jih bo že od daleč spoznati kot ameriške ladje. Razentega bodo ladje cenejše.
+ Pred očmi policije izvršen samomor. V Oseku v Slavoniji se je natakar Viljem Uhlitf stepel s svojo ljubovnico, katera je tekla po pomoč na policijo. Ko se je vrnila v spremstvu redarju, si je UhliF zabodel nož v trebuh in se smrtnotievarno poškodoval.
* Bombaž in konec volne. »Man-chester Guardian« izve, da so veliki parniJd proge Hamburg - Amerika Severonemškega Lloyda v New Yorkn in Bostona skrivaj naložili bombaž. Angleški list je mnenja, da bi bilo to ki marsikaj drugega nerazumljivo, če bi Nemčija ne mislila, da je konec volne blizu.
• Huda ženska. V Dlisseldorfu na Nemškem je bila kazenska obravnava proti 52 let stari ženski, ki je bila obdolžena raznih goljufij. Cim je sodišče razglasilo, da je obtožen-ka obsojena na 15 mesecev ječe, se ie zgodilo nekaj izrednega. Obtožen-ka je z bodalom planila na sodnika in Ie temu, da so sodni uradniki hitro priskočili na pomoč, se je zahvaliti, da se ni zgodila nesreča.
* Majhne izgube Nemcev pri Ver-dunu. »Times« poročajo iz Pariza: Ostanki treh stotnij Brandenburža-nov drže še fort Douaumont. Znano je sedaj, da so bile izgube kljub veliki potrati municije manjše, kakor v bojih ob Yseri. Nemci sicer niso izgubili nič svoje hrabrosti, ne naska-kujejo pa več tako predrzno, kakor poprej proti artilerijskemu ognju. Napade izvršujejo hitro, toda vedno premišljeno. Zato so tudi nemške izgube mnogo manjše, kakor v drugih bitkah. Francoske izgube še niso znane in jih je mogoče samo ceniti. Kolikor je znano, je bilo le kakih 30.000 Francozov nesposobnih za nadalnji boj.
* Bavarci in Prusi na bojišču.* »Frankfurter Zeitung« prijavlja iz »Deutsche Wochensehrift fur die Niederlande« sledeči dogodek: Pri nekem pruskem koru se nahaja bavarska poljska artiljerija. Prusi so si pri Bavarcih izposodili nekaj lopat. Bavarci so rekli: Miiassts aba glei wieda zruck bringa. — Prusi: Wat meenste? — Bavarci: Umi bringa soits es, — še sedaj se nfeo razumeli. Naposled zakliČe eden Bavarcev: Tutz wit retour! In na občo veselost so odgovorili Prusi: A — tout de suite retour, oui, oui! — Tako so se Bavarci in Prusi med seboj sporazumeli — francosko.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za   CirU - Metodovo družbo:
Kozjansko učiteljsko društvo 28 K, mesto venca na grob pokojnemu tovarišu Fr. Bračiču; Andrej Kolar na Nj. V. ladji »Admiral Spaun« v Pu-liu, 30 kron, zbrali slovenski mornarji posadke te ladje (i. s. K. Križman, L Ljubeč, F. Turk, A. Kolar, V. Ster-lekar in A. Valenčič), Jernej Gorenje, užit. davč. nastavlj. v Hrastniku, 10 kron 24 vin., nabrano na »Strelskem večeru« pri gosp. Rošu v Hrastniku; v veseli družbi v J. nabrano 21 kron in I. Poč, mornariški uradnik v Pu-Iju, 2 K. Skunaj 91 kron 24 vki.
Za goriške begunce: Mihael Scomina iz Lausanne v Švici 12 K.
Za zavod za v vojni oslepele vojake: C. kr. okrajno sodišče v Črnomlju, 29 K 77 vin., iz kazenske poravnave U 40/16 in Josip Vales, prožni mojster drž. žel. v Kranjski gori. 3 K. Skupaj 32 K 77 vin.
Srčna hvala!
2>anasnr list obsega 8 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Učinek presenefljivi
Izborao ac Je obneala ta vo-Jake T vojNkJ il n ploh mm v»a-t kega kot naj bolj A«
bol ublažajoče mazanje
pri prehlajenjn, reumatizmu, gihtn. lnflaeaai,  prsni, vratni  In bolesti v hrbta
Dr. Riohter-Ja
Sidro-Liniment.
c&vstei co ingot
Nadomestilo si
Sidro-Paln-Eipellsr.
Steklenica kron. —80, 1 40, *»—.
Dobiva as v lekarnah sil
direktno
T Dr. Ricbter-ja lekarni
„Pri zlatem leva", Praga, L, EUiabetna cesta
Dnevno razpošiljanje.
A
^   Velite & t*bera  rokavic in raznovrstnih parfemov
O. tgtRjLČK.O
Proda se še dobro obranjeno
e
koci, blazine, zastori ln neka] kuhinjske posode. 844
Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«.
v filmu t m
v deželnem gledališču.
Sreda dne 8.  in v četrtek  dne 9. marca 1916 s
Senacijska drama iz kraljestva znanosti v Štirih dejanjih. — Sestavil ravnatelj nemškega gledališča v Berolinu VValter Wassermann.
Petek 10. marca.
Večer H. Portenove. petekio. marca.
Zahvala.
Globoko ginjeni ob tolikih dokazih tolažilnega sočutja povodom teikt izgube  našega nepozabnega soproga, očeta in tasta, gospoda
Antona Grahor
izrekamo vsem svojo najsrčnejšo zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo preČastiti duhovščini, p. n. g. uradnikom, šol. vodstvu in sploh vsem onim, ki so pokojnika spremili k večnemu počitku.
Posebno se zahvaljujemo g. županu Iv. Bašu, g. Iv. Počeku, postajnemu mojstru, g. Iv. Kovaču, c. kr. straž mojstru in g. Ambrožičevi iz Bača, za veliko požrtvovalnost in sočustvovanje.
Spodnje Bitiajt, doc 6. safca 1910.
trama Orahor. soproga. — Josip, Aatoa, Ivam. sinovi. — hraaka. Mlaka. Krista* Peata. hčere. — Aatoa Orahor. oče, — Aatoaija Aabrožič roj. Grihor, sestri.
— Pavel testo, itt
FF
2279
M2E
7070171^
QM
Stran" &
.SU>VEN5K1 NAROD', One 8. marca 1916.
65. šlev.
Lamovšek Frane,
čevljarski mojster, Tržaška ceste štev. 11. v Ljubljani, 1      sprejme wee .
pomočnikov
v trajno tlelo« 530 B^P*   Spretna *^«HI
motlišflia
in učenka
se sprejmeta pri tvrdki 775
Minka Horvat.
Ljubljana, Stari trg št. 21.
2 bojišča.
J&tbroSen, soitdmn, 23. l*t star, mm-Sar, j nef^aj tisoč gotov m; jeti znanja v svrhe jfannVc j gospodično ali vdovo, v starosti do 25 let, s prh mirnim premoženjem, — Ponudbe s shko pod hfro Jk P 2244/834" na upravn&tvo »Sl°v*nsk- Aaroda*,
Mlad gospod, Gorica*
s sredn jošolsko izobrazbo, preje samostojen, teli vstopiti ▼ kako primerno službo. Govori m piše slov., hrv.t nem, italj. in franc. — Cenjene ponudbe na uprav. »Slov. Nar.« pod ,,So*fcl 831".
Službe Išče gospa
Več tisoč
837
smr^jcovih sadik
3—4—5 letnih. Prve po 8 K, druge go 10 K, tretje po 12 K tisoč v drevesnici. Nekaj sto mecesnov po 4 vin. komad odda Podružnica c- kr. kmetijske družbe kr&sjske v Gorenj ah pri Postojni. Bia^o prve vrste. Naročila, ki se izvršujejo le proti povzetju,   sprejema   načelnik podružnice
Ivan Jurca st., Gorenje, p. Postojna.
Aajnam/o.
Ker sem dne 28. t. m. vpoklican v romsko služb o wi
n}e9 naznanjam, da bom svojo
krojaško obrt
začasno zaprt.
Svojim cenjenim naročnikom se zahvaljujem za dosedanje zaupanje ter jih prosim, da mi isto ob srečnem povratku zopet naklonijo.
Z ve le s'poštovan ji m udam
Ivan Jlagdič,
krojač I vrste
Ljubljana, v hotelu „Pri Maliču1'.
zmožna slovenščine, nemščine in laščine (bila i je že kot prodajalka in blagajničarka več časa j v službi).
Ponudbe pod »Tri • jeziki 838" na
j uprav. .Slovenskega Naroda". 838
Proda se aedesa
lesecev
ilad
WoIIova ulica št. 4. na dvorišču.
840
i ca
flfejbolj zanimiv fn najboljši slov. ilnsirsvaai tednik sos
ki priobčujejo vsak teden ronore zanimivih slik z boUši in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, fako zanimiv, lep detektivski roman, poočat č;anke in črtice iz gospodinjstva, zdravst\*a, vzgojeslovja, tehniko in sploh vseh strok poljudnega znans^va. 118 ,,TEDENSKE SLIKE'* so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
„TEDENSKE SLIKE" ti naj imeja naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, briv-nica vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov.
„TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3*— pol leta K" 6.— in celo leto K 12*—. Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna. Jurčiča, Gregorčiča in ASkerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE*' takoj! Novi naročniki dobe Se vse letošnje številke.
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled.
Bpravništvo lista „TEDENSKE SLIKE"
Ljubljana. Traaiišk&aska ulica 10
185" Najnižje cene.
3f SC^S^IJGa*? ♦KXKXXX
■ am ■
e*
ca
ca ra
S
Xi ^Ijlisililei j a Je Silili
1XX
XX XX
poštenih starišev, stara 15 let z dobrimi S šolskimi spričevali, želi vstopiti v svrho učenja in  izobrazbe trgovstva  v kako trgovino z mešanim blagom v mesto
ali na deželo. Nastop lahko takoj. Naslov pove  upravn.  »Slov. Naroda«.
Vabilo
na
Posoplmee v Trslmjem,
ki bo
v ponedeljek, 20. marca ID!S, ob 3. pop. v zadružni pisarai.
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva.
2. Potrjenje letnega računa za I. 1915.
3. Volitev načelstva in dveh računskih
pregledovalcev. 4 Slučajnosti.
Nace^stvo-
t S
o.
o
Sm. ::
2. 9 o
fi Ti
H S
O £
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.
126
•
nn
ve
mmm ]Š
«3
b
o
g.
9 9
za spalne in  edilne sobe, salone in tvos^osko
sohe.  Fre^ogOi  sastorfl, modroci na vzaisl žlmnatž aioaroei, otrošld vozički Itd.
Najcenejše
in solnčnike
domačega izdelka priporoča
1 tvornica dežnikov in solnčnikov j
^os. Vidmar!
Lju
ana
j Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4 J
plutna
n! oddelek
v trgovini
A. Šare lastnica Jadviga Šare
nvdl ie priložnost k dobremu ln ceaemn nakana
tropi novec brinjevec hruševec •■Pelinkovac'' Planine"
99
grenki in sladki
odejnih rjuh blazin
rjuh srajce brisalk hlače brisačev prtov prtičev sifon
Švicarja uezenina.
== PERILO i
rum konjak
spalne srajce   pernatih blazin
„   jopice pernic spodnja krila  žepnih rut
■n
nogavice
zefir
793
za  gospode   se   izdeluje   po meri.
„Vermut vino"
v najboljši kakovosti ter v množinah od 56 litrov naprej dobi se po nizkih dnevnih cenah pri
M. HOMER * Ki.
velaigaaiaraa - sadja Ljubljana
Proda
a?"   Več zanesljivih "aaj
ogljarjev
za žganje bukovega oglja, 819 (6—8 tednov starih) in       833 j sprejme v t na j no delo tvrdka
2 molzni fr-nuj | * HIEW8' 1"*^—•
8 pra$ieet>
na Milanski e. 55 Unnllana. \ Jj
Obvestilo.
Podpisani vljudno naznanjam čestitim obiskovalcem, kakor tudi vsem cenjenim odjemalcem, da sem primoran vsled vpoklicanja v vojaško službovanje,
brivnico oziroma lokal
do povrnitve zapreti.
Da pa cenjenim odjemr.lcem še lahko v nadalje postrežem, bo lokal pa samo za firosI&lG blaga vsaki dan samo od 9. do pol 1. ure in v nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne odprt in ;zročen v zaupljive roke. Čestitim obiskovalcem pa se nailepše zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost in se priporočam pri vrnitvi za zopetiii cenjeni obisk.
Z odličnim spoštovanjem
Siefan Sir sme* i,
brivec,
zaloga   lasnih   izdelkov  in potrebščin
lHl&2&
Kolodvorski  ulici   z 2 oknoma
izložbenima
se odda takoj.
(Prej je bila pisarna »Breraen-Amerilca.) Vpraša se pri fotografu Bovšek.
836
tik glavne ceste kraj Jesenic na Savi, na
hrvaško kranjski meji, pol ure oddaljena od od železniške postaje Samobor in 10 minut od postaje splavov (flosov) na Savi, daje se radi odhoda k vojakom v najesi, eveatuelno S6 tudi proda. — V hiši je že 25 let dobro obstoječa gostilna in je tudi prikladna za vsako prodajalno. Hiša ima 4 sobe, 2 verande, 2 šupe, 1 hlev, 2 kleti, 2 kuhinji in veliko dvorišče z vrtom in njivo. — Nadaljnja pojasnila daje
V2ie:30sestcik vinogradov in trgovec. Samomor (Hrvaško).
M
aaflJEnc
L K,
bi
in tal ban, ii i fin
Telefon H številka D Bi B
otoslitaiia. lakirana. Mu
— iz
ifnscas        linhlisn^ Delavnica s
ulica št. 6.    Ljllllijllila Igriška ulica štev. 6.
„Union". ----- Električna sila.
Prod      I niča s
Miklošičeva
nasproti hotela
Brez konkurence!
F
'opper čevlfi
za gospode m gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti.   Naprodaj   samo pri
JULIJI STOR, Ljubljana
^ Prešernova ulica št 5,
Govsserski Čevlji za turiste, higijenični čevlji za otroke in Lawu - tenais - čevlji.
Priporočamo najnovejše
zemljevide naslednjih
ti »i
Freytagovo: Sev. Francosko in Belgijsko
Zapadno Ruska . . . . • Avstro-ogrskega Primorja Romunsko .......
Avstrijsko- in NemškoRus-kili obmejnih pokrajin   a a
,, Srbsko.........
pv Perzijsko in Afganistansko
vy Dardanelako ......
n Egipt«, Palestine in Arabije
HOlzIovoi Splošno rusko
za oeno po pošti
1-20 1-30 1-20 1-30 1-20 1-30 1-20 1-30
1-20 1-30 1-50 1-60 —•60 —-70 -•90 --90 1-20 1-30
PsiU|a se ls preti letovial ▼ ■•prej ali pa pa povzetja.
NARODNA KNJIGARNA V UuNjani
Prešernova ulica ši. 7.
55. štev.
.SLOVENSKI NAROD* dne 8. marca 1916.
Stran 7.
Posteljno perje
tvrdka
A. & E Skabeme, tfubliana, JVCestni trg 10.
Kontorlstlnlo
s 15 mesečno prakso. SM »SOta v kaki pisarni. Zmožna je tudi strojepisja in slovenske stenografije.
Cenjene dopise na upravništvo .Slovenskega Naroda- pod „vadretas S14". 814
Bajec
umetni in trgovski vrtnar
Mzanjs si. p. n. obtiostvn. do se ntlaja njtgtv 132
cvetlični salon
samo pod Jrančo štev. 2.
poleg Čevljarskega mosta.
ita zfta sol voocsv.
iMmm šop:;ev. mm. trakov itd
Zunanja naročila točno.
Vrtni n Hi cesti št. ji.
Gonoktein. *
Najnovejše, izkušeno sredstvo proti kapavcu (triperju). belemu toku, črevesnemu in mehurnemu katariu itd.
GONOKTEIN je vpeljan na češki kliniki dvor. svetnika vseuč. prot. dr. V. Janovske^a Na praSki nemški kliniki vseuČ. prof dr K. Kreibicha Toplo ga priporočalo vseuc orof. dr J Bukovsky. vseuč prot F Samherger, vseuč. docent dr J Od*trčil.
M U dr D Schwarz, specialist za tajne in kožne bolezni v Pragi piše : Gonoktein sem izkusil čez 50 slučajev z izvrstnim uspehom, posebno v akutnih slučajih — to je glavni cili našega lečenja Go-norrhoe v kali izlečiti. Daiem vedno prednost Gonokteinu pred vsemi drugimi preparati, ker ne učinkuje škodljivo — kakor mnogi drugi preparati — na želodec in ledvice
Dobiva se po vseh večjih lekarnah. Škatljica K 5—.
Zahtevajte literaturo in prospekt.
Ljubljana: Lekarna Trnkoicv.
Zagreb: Lekarna „Salvator 1 S. Mlt-telbach, Je-laćičev trg.
Proizvaja Farmakološko - kemični laboratorij „HERA*4 Praga-Vršovice 552.
Dobavatelf vojnega min'strstva ln vojno-edravstv enega zćrnienfa.
I
Usojam si slavnemu občinstvu kakor tudi cenjenim stalnim gostom in gospodom častnikom dati na znanje, da je ravnokar
došel cel vagon plznskega piva,
da sedaj lahko vsakomur z njim najboljše postrežem.
Obenem priporočam svoja najboljša vina : Dalmatinec - Opollo per liter K 2*— n Gumpoldskirchner per liter K 2'—.
Vino- in pivotoč tudi čez cesto.
Za izborno dunajsko kuhinjo je preskrbljeno tako pred, kakor po gledališču. Ob gledališčnih dnevih, t j. četrtkih, sobotah in nedeljah, odprto do polnoči.
Za številni poset se vljudno priporoča
J. Schmidt.
Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
priporoča svojo bogato zalogo
Brezp acni kuni za vezenje v iiiii.
Pisalni stroji „ADLER", pletilni stroji
vseh velikosti
Ka prodaj ima
j nje
za kuho  brtnjevca v poljubnih množinah, — po nizki ceni. — tvrdka
\m lelooin v Ljubljeni.
iiip BiemogGlržcgv
vi udno naznanja si občinstvu, da pro* caja  TSak  posamezen   član zadruge premog na cele
IfftVfll
!:^kor drugi podjetniki
777
K 7-60 860
i kg praške gn'ati......
;at) kes 4V2 do 7 kg. 1      iraške zvaljene gniati . . Ischinken) gnjat kos 3—5 kg prekajen kare la   . • . .
! „ praške salami......
1     poliske salami.....
1 „ krakovskih gnjatnih salami 1 „ mortadela salami ....
1 „ pariških salami......, 730
I „ debreči uskih salami  . # . „ 7 20
I „ tirolskih salami.....„ 7*00
! „ brunšviških saiarai   . . . „ 5*20
740 6-20
6- 90 7 60
7- 30
gv n? taj      v-ev vj-7 ^av n? vvr varr vat v^r vav vav m ?j» va? ?|f ta? taj w tav vav vav wr
;4
M
.* M M M
n
M
M :«*
M
S
a o
o M
o u m
c
o
O
„ 10.000 5.O00
Pri našs poslovnici kusMene srečke so zadele:
K 300,000 glarai dobitek
št. 10.202, izžreban dne 16. okt. 1915.,  IV. lot.
K 30.000 .......ftt. 68.435,
...   št. 7.788. 130.169.
......   št. 68.4259
mnopo dobitkov po K 2900, 1000, 800. 400 in veliko število dobitkov po K 200.
Izplsfol! sms na Mtkih za K 911.280—
Prihodnje žrebanje ko
38p~   14. in 16. marca 1916. ~5B£
Izžrebalo se bode 2738 debitko? v skupnem znesku K 919.408. Srečke prodaja
O
»
U)
CD O
K o
1 N
m
IN
razpošilja po povzetju v pošt zavojih a 5 kg ^ročilih nad 25 kg cene močno reducirane.
Izvoz praškib gnlatl,
M. Kohn, 552
Praga - Žižkov, Havličkova ulica št. 16. I.
M
n
v Ljubljanij
kot poslovnica c. kr. avstp. razredne loterije
iii njene podružuice v Celju, Celovcu, Trstu in Splitu«
Cene sna. Igralce 3. razreda:
^JŽM*
Odvetniška pisarna
v večjem mestu ra Spod. Štajerskem išCe
koncipijenta
in
800
solicitatorja
Ponudbe pod L B. 800 na upr. .Slov. Naroda*.
Proda se pod zelo ugodnimi pogoji
enonadsiropna nova Ii
i zemljiščem 2 oralov- Hiša jo
tik dolenjskega kolodvora v Ljubljani in prt pravna za vsako obrt.
Več se izve pri Hermana t*el« novarin, Dolenjska cesta 3 ¥ Ljubljani. 785
Proti prahajem. luskinam in izpadanja las
delaj e najboljše priznana
Tino-cMn Mtora
katera    okreočuje    !«siSče. odstranjuj« luske in prepreftuje  Izpadanje lae.
1 strklenlea z navodlom K 1*2B«».
Raxpoštlja se z obratno nošto ne manj kot dve steklenici.
Zslog« vseh preizkušenih zdravil, f-nadio. mil, mediclnal. vin, epecSiall-tei, najfinejših parfumov, kirursiških obvez, svežih mineralnih vod itd.
Dež. lekarna MIlana Lensteka
vLiabijan! Resljeva cesta it. I.
pole? novozgrajenega Fran Jožefovega
jnblu mostu. 18
¥ tef lekarni dobivajo zdravila tndl člani bolniških blagajn mine železnice, o. kr. tobačne tovarne in okr. bolniške alagajne v Liublianl.
JADRANSKA BANKA asa
Delniška glavnica: K8,000.000—.
PODRUŽNICA LJUBLJANA,
Rezerve: okrog K 1;
11 in;
S?R£ilE2WA s Vloge na knjltlce in jih obrestuje po čistih 4 V« V..
Vloge na tekočI ln ilro raćun proti najugodnejšemu
obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. EUPUJE IN PSODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke
c. kr. razredne loterije.
Centrala s
Trat.
Podrninlce t
Dubrovnik Dvtiaj Rotor ■etkovlo Opetlj.
apljat tleenik
Zmi
Brzojavni naslovi JADRANSKA.
10
: Menice, devize, vrednostne papirje itd. : Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta, i na blago, ležeče v javnih skladiščih, i Borzna naročila in jih izvršuje najkalantneje.
Telefon št. 257.
Stran S.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 8. marca 1916.
55 štev.
Kostaniev les
kapule proti gotovini. Vinko Valile, talec prt Celim. 804
Obvezne ponudbe s skrajno ceno za takoj in z navedbo postaje, kje- se blago naklada, naj se blagovoli takci vposlati'
MtfflR cfsče
se sprejme takoj v slaščičarsko
obrt pri 820
Brandt, Spodnja Šiška.
Marija Tičar,
623
Ljubljana,
Sv. Petra cesta 26. Selenburgova ulica 1.
nasproti kazine.
Prva specijalna trgovina
::     umetniških, vojnih, po-
::     krajinskih   in   drugih ::
razglednic
Priznano največja izbira na drobno in debelo.
Krasni albnail za emetnišk® razglednice pravkar aossi
Pianino
no7, se proda. Stari klavirji se vzamejo v račun. 67i Vpraša se v Krakovski ulici 19,
Žlahten* Isosfaiifsv Is hrastov les
v polenih 1*20 m dolgih, franko vagon se keo!« Ponudbe na
Slisabeth^sergasse 6.
813
s
Tovarna Čevljev Tržie.Gorenjsko
P£TER KOZINA t. CS Breg.   LJUBLJANA sv.jf^n'astu.
PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO
Zahtevajte
cenike!
Prekupcetn priporoča se izbira in nakup na zalogi
Moderne oblike! Solidni izdelki !
Sl3
000
FojssSsse
v zalogi za vsako starest
priporoča znana
trgovina s gssri.om
b d
11 fB
LJUBLJAKA, M »sin i trg štev. 3. Ustanovljeno 1E&B-f$SF"  Perilo lastnega izdelka.
gj)?etaaeui v službo
aV S £ Is £ k i is it i j
eventualno tudi ženske moči, nadalje
ll U
n
9 9
11 j I
"ž -
Poboji: dobra strukova jaška iz-vežba, znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi.
Ponudbe so vposlati na Peter M2tdič| Celje, in je v istih navesti plačilni zahtevek, dosedajno službovanje in dan mogočega vstopa. 789
oo
Vaaa
c?imn Sne ar
v
—*% Selenburgova ulica šfeo. 3.
JSđfđga i%goiovljenih oblek
za
783
gospode in dečke.
j3
$vojm častite odjemalce
vljudno prosim, da se naj pri nakupu orožja in municije vsakdo izkaže s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od c. kr državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem podati orožja ali municije, kakor tudi ne popravljati orožja.
Za časa vojne se ceniki ne razpošiljajo.
Fran Sevčik
puškar in trgovec z orožjem v Ljubljani.
134
fjonja
drogerija in Joto$2miJaktnra Ljubljana, Selenburgova ul. 5 j
priporoča veSiko zalogo
desinfe^cijskih   preparatov   kakor: Lysolf Lvsoform, Kreolin, Forinalin, Fornialin^ve pastilie, karbolova kislina, karbolovo apno.
PctreSfč-fsa za posirešuu
bolnikom četi ranjesicevi obvez   in giz<naste??a ^!s^ay
konjaka, ruma in čaja. fimfma.    f\\\\im. perelm.
Zadsičkarjeve vrečice = zeper cfolsszen. =
A. & E,
i
LJubljana, Mestni trg 19
specijalno frgovins pletenin, trikotaž in psrila
prsporoša svojo veliko zalego* kakor:
SgSOristO in Vojaško g»er>i9o ;n sicer: nogavice.   gamaŠe, doko-
ienice, snežne  kućm<°, rokavice,  žilogrelce,  sviterj^, pletene srajce in
spodaje  hlače  iz   volne, velblodje dlake in bombaža.
Perilo za dense in gospode iz Sifona, cefirja, barhenta in flanele.
Perilo za dečke, dek! ce in dojer>Ske.
Gumijevi piašši, nahrbtniki i. t. d.
Na debelo in drobno.
>
O
J*
C
E
n
s?
CD
CeC*
> >
g!
al
■
3>
>
O
■
e a.
i
Posrečilo se mi je presh^beti si iz gotovih virov ogromno množino spomladanske konfekcije in zato tudi lahko svoje cenj. odjemalce postrežem še z najboljšim blagom po starih najnižjih cenah in sicer:
dame in deklice *kostume v smfi in bla^Vf
uu/nu ITI u^f\HC^. različne paletoje, dežne in potovalne plašče, posamezna krila, bluze, nočne halje itd. od preproste do najboljše kakovosti v najmod.  barvi in obliki.
m rt rt • °&^b*>   smoking, prome-
AmCt QCSP0CLC ITI QCC\C. na(ine ^n športne, štucerje
in raglane, gumijeve plašče, najboljše znamke.
cele uniforme, nepremočljive gumijeve plašče i. dr. vse iz zanesljivo dobrega, trpežnega blaga in izdellca. 796
Ba mnogobrojen poset se priporoča
(3. cBernatomč, Sjubljana, Mestni trg §~6.
Za vojake:
anska kreditna banka v Ljubljani
11   DelniSka glavnica 8,000.000 krm. n
Stritarjeva ulica ste v. 2.
Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Rezervni fondi okrogla 1,000.000 kron.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu. Sarajevu, Gorici in Celju.
Priporoča nakup srečk za 4. razred ¥. c. kr. avstrijske
^r^bHnje  za   tam  ra-sred  14.  Sam  S A« ai
Cene za posestnike srečk prejanjega rmmretm:
Cena za Vi srećko S 40-—t V2 srećke K I0-—f V« srećke K IS*—, Cene za nove vstoplv&e Igralce s
1/1 srećka S ieOk—, >/« sreoke S gs-^, Va srećke ■ 4S-—, if$
loterije.
s 1
Sprejems vloge na
in na tekočI račun in jih obrestuje po
4^2 /o čistih.
od vlog na knjižice plača banka sama«
;e]e se toese Is Ba|kalaatae|e.