• » —- — f [Največji |v Zdruianih driavth V4itumUl9 - . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Z* N«W York cele leto - $7.00 mmgamm alvo leto $7.00 n 1 j TELEFON. CHELSEA NO. n. Sm. n. GLAS NARODA list slovenskih .delavcev v AmerikL Entered as Second Class Matter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 1, 1)31. — SOBOTA, 1. FEBRUARJA 1930. The Largest Slovenian Daily in the United States, Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIII. HOOVERJEV PRIJATELJ ZAGOVARJA "HOMEBREW" DOSED A J BAJE NI BIL ŠE NIHČE KAZNOVAN, KI NI || DOMA DELANE PIJAČE PRODAJAL Značilna izjava Hooverjevega prijatelja, kongres-nika Franklina W. Forta. — Glede piva in ja-bolčnika ne določa postava, da bi morala imeti manj kot pol odstotka alkohola. — Senator Norris proti fanatizmu. SMITHA BODO SPORAZUM ZASUŠALI glede NA KONFERENCI PR0HIBICUE Stimsonov pododbor. WASHINGTON, D. C, 31. januarja. — Kon-^resnik Franklin W. Fort iz New Jersey, ki je velik prijatelj predsednika Hooverja, je izjavil danes v poslanski zbornici, da je dovoljeno izdelovanje vina in jabolčnika na domu. Glede izdelovanja piva si zaenkrat še ni na jasnem, toda po njegovem mnenju je najbrž tudi izdelovanje piva dovoljeno. j Mokrači domnevajo, da jim za- Po zatrdilu Forta ni bil dosedaj še nihče kazno-;m°fe 3mlth dostl p~™asati-van, ki je pripravljal pijačo za svojo lastno uporabo ter je ni prodajal. Juridični komite j bo za-| slišal tudi Wadswortha ter razne druge veljake, ko we bo vršila velika razprava glede prohibi-cije. __ WASHINGTON. D. C., 31. jan. — Tukaj se domneva, da bo načelo-val Alfred E Smith, onim. ki bodo kot nasprotniki prohibicije zaslišani pred zborničnim judicijarnim komitejem. Zasliševanja se bodo pričela dne 12. februarja. Ko se je potezal Smith pri zadnjih volitvah za predsedniško mesto. je imel svojo osebno platformo, v kateri se je zavzemal za odpravo prohibicije. Kot drugi bo poklican pred komisijo James Wadsworth. bivši republikanski senator iz New Yorka -t r~ • -i . . kti t€r ravnatelj zveze proti osemnaj- /La hortom je govoril senator Norris iz Nebra- stemu amendmetu. wadsworth je ske, ki je rekel, da gredo nekateri suhači v svojem! Pr^d kratkirn napadel suhaške re-fanatizrnu predaleč, ko zahtevajo od državnih nJ ******* voditel* **> vsej de~ radnikov prisego, da ne bodo okusili nobene alkohol ne pijače, dokler bodo v državni službi. Nekateri domnevajo, da je obrazložil Fort svoje nazore po temel jitem razgovoru s predsednikom Hooverjem. Fort se je zavzel za obdržanje osemnajstega a-mendmenta, češ, da ima več dobrih kot pa slabih j>osledic. Volsteadova postava ne določa, da mora imeti doma napravljeno vino oziroma jabolčnik manj kot pol odstotka alkohola, dočim ni glede piva v postavi ničesar določenega. Posta va določa, da doma napravljena pijača ne sme biti opojna, o kakih odstotkih pa ni v nji nobenega govora. Nadalje je izjavil Fort, da bi glasoval proti pro-hibiciji, če bi bil ted^j član kongresa, dočim ee danes zavzema zanjo. ki je bil imenovan, da doseže sporazum med nasprotujočimi s: delegati, nima nobenega opravka ŠKRABA JE 19,000 KR0JAČEV DIVJANJE PROGLAŠEN ! bo ZASTAVKAL0 SLONA MED UM0B0LNIM Namen štrajka bo spra- | MNOŽICO LONDON, Anglija. 31. januarja. VcJitelji petih velesil so si včeraj prizadevali skleniti kompromis mea ameriško-angleškimi ter francoskimi delegati, ki si na sprotujejo glede teorij o mornariških omejitvah. Prvotni francoski predlog se je glasil, naj se dovoli vsakemu narodu gotovo množino mornariške to-naže in naj to tonažo razdele med različne bojne ladje, katere smatrajo za najbolj potrebne. Angleški in ameriški delegati pa so uverjeni, da bi tak sistem ne po-menjal nikake omejitve. Vsledtega so predlagali kompromis, ki vzbuja pozornost delegatov in ki določa ' naj ima vsak narod pravico, oja-čiti ali skrčiti posamezne razrede bojnih ladij. Barbertonski rojak, ki je usmrtil svojo ženo ter opasno poškodoval samega sebe, ne bo prišel pred poroto. Namen štrajka bo spra- ; viti 16,000 neunijskih ' -- uslužbencev v organiza- Žival, ki je bila vznemir Gonja proti Jena vsled za vlečenja verske parade, je po-vzročila velikansko zmedo med množico. cijo. - tt * • M znoimcam . Predsednik International Ladies | Garment Workers Union je objavil včeraj, da bo tekom naslednjih ireh i j dni zastavkalo v New Yorku 35,000 1 Iz Barbertona, Ohio, nam poroča jo, da bo preživel rojak Joe 6kra _____ ba. ki je usmrtil svojo ženo in ne- j mcških in kl 50 "službeni P" J žice tisočev romarje^ ki so molili varno ranil samega sebe, ostanek ; delovanju oblek, svojega življenja v Lima državni : Le devetnajst tisoč jih .spada v bolnišnici za umobolne. Na nasvet državne komisije unijo, a predsednik zastavkalo oziroma pravi, da bo se pridružilo ne- ALAHABAD. Indija. 31 jan Mogočen slon je zdivjal sredi mno- tekom Kumb Mela proslave tekom včerajšnjega dne. ste ječe iz treh zdravnikov, ki so pro- ! organizaciji tudi šestnajst tis glasili Škrabo blaznim, je sodnik i uniJskih delavcev. 3oylan odredil, naj se pošlje Škra- | Stavka ne naperjena proti last-bo v državno umobolnico v Limo. i nikom 3500 delavnic, ki se naliaja- izza onega časa. ko so ga preved- j v srednjem delu mesta, li v občinsko bolnico v Burbertonu j želi. Nadalje bosta v kij učena tudi Ni-l cholas Murray Butler, predsednik j Columbia vseučilišča ter governer Richie iz Marylanda. Postavne laze prohibicijskega problema bo obrazložil kongresnik j ' Janes Beck, ki je bil svoječasno ge- J neralni solicitor ter načelnik mo- ! kraškega bloka. Komiteju bo predloženo tudi pismo predsednika Hooverja, v kate- i rem je tekom vojne zagovarjal izdelovanje piva. Amerikanci so v ta namen imenovali poseben pododbor, ki naj bi dosegel soglasje med nasprotujočimi si delegati. Medtem so se pa delegati že sami domenili, in pododbor nima nobenega dela. — meseca novembra lanskega leta — par minut zatem, ko je ustrelii j svojo ženo ter obstrelil samega sobe. se ni več ganil s postelje. Na desni strani je popolnoma pa-j raliziran. Govoriti ne more. ve pa.' skih komisij, ki bodo uravnal? kaj se godi ekrog njega. fekraba je usmrtil svojo ženo v napadu ljubosumnosti. Ves čas, odkar so ga privedli v bolnico, so ga vse stražnice smatrale blaznim. Za Škrabove otroke so se zavzeli sorodniki in skrbe za nje. MUSSOLINI BO ZNIŽAL DAVKE Italijanskim županom je povedal, da je napočil čas, ko je treba uveljaviti skrčenja. SAMOMOR DVEH NEZAPOSLENIH RIM, Italija, 31. januarja. — Italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini je govoril na zboro- vanju italijanskih županov ter re-Včeraj sta se v New Yorku usmr- ; kel da je fa^u čas< ko je treba tila dva moška, ker nista mogla do- | proelasiti doto počitka ter dati ita- biti dela. Na Bushwick Ave. je sko- Ujanskim davkoplačevalcem priliko. čil iz šestega nadstropja 60-letni da se nekoliko oddahnejo. Aleksandef Finkestein. mestu mrtev. na SESTAVA ŠPANSKEGA KABINETA Novi ministrski predsednik je rekel, da sta pomirjen je in normalnost glavna cilja njegove vlade. MADRID Španska. 31 . januarja Novo ministrstvo generala Beren-guerja je razmišljalo danes o najbolj nujnih problemih v kaotičnem & panike m položaju, ki jc bil posledica padca ipanskegs diktatorstva — namreč o amnestiji za politične in vojaike zločince Poseben pomen pripisujejo kabinetni razpravi o »lučaju prejšnjega ministrskega predsednika Louis Sancheza Ouerra. odločnega pristaša ustavne oblike vlade, ki se je udeletil ponesrečene revolucije zadnjega januarja. [ de na to. kdo bo vsled tega priza- ' det. V prvem pogovoru, katerega je dovolil Bererguer. odkar je nastopil najvišje mesto, je rekel poročevalcu United Press, da ga bodo vodili trije osnovni elementi: — To je mogoče pojasniti s par besedami. Uvesti hočem ustavno normalnost, pravosodno normalnost ter pomiriti deželo. — Če je kaj vznemirljivih elementov, — je nadaljeval. — se ne zavedamo tega. V najkrajše mogočem času bomo dosegli zopet popolno normalnost ter upam, da bodo vsi podpirali ta moja prizadevanja Bil je j Rekel je, da je mogoče skrčiti ob-Nadalje se je usmrtil 60-letni Hu- j činske davke, ker so že deloma nago Cedarholm. ki je že več mesecev i domeščene izgube, ki jih je imel na-hodil po Times Square, ter nosil ■ r°d neposredno po svetovni vojni. Preiskava nemirov v Californiji. Slučaj Sancheza Ouerra je te vedno v rokah najvišjega vojaškega sodišča Negotovost glede bodočnosti vlade generala Berenguerja je bUz poudarjena vsled dejstva, da ni hotel Francisco Cm m bo postati minister tr ae doM popolne proatotti. da lahko analizira ekonomska in juri- tva, negle- SAN FRANCISCO, Cal.. 3. jan. — Oblasti štirih okrajev so odredile cficijelno preiskavo glede plemenskih izgredov, kl so se završili med Filipinci in belimi delavci. Governer Young je rekel, da je odrejeno vse pot^rbno, da se onemogočijo ponovni izbruhi. Posebna governer jeva komisija bo preiskala vzroke spopadov v štirih mestih. Prejšnji teden so se izgredi ponovili ▼ Stockton u, kjer so iz-gredniki din % mi tirali neki filipinski klub ter spravili s tem najmanj petnajst ljudi t nevarnost. plakat z naslednjim napisom: — Dajte mi delo in toliko zaluž-ka. da bom lahko živel. Včeraj se je v svojem stanovanju zastrupil s plinom. KONEC STAVKE NA "HE DE FRANCE' HAVRE, Francija, 31. januarja. Parmk Francoske črte 'lile de France", ki je imel 24 ur zamude zastran stavke mornarjev, je odplul danes proti New Yorku Stavkarji so se vrnili na delo. EPIDEMIJE V TOKIO LONDON. Anglija, 31. januarja. Nenavadno suho vreme je povzročilo na stotine slučajev legarja, dif-terlje in Škrlatice v Tokiiu. Tako se glasi v poročilu, ki je dospelo iz Japonskega glavnega mesta. Mussolini je rekel: — Od leta 1922 pa do 1930 smo delali neumorno. Italija je podobna velikanu z železnimi živci in mišicami. Zdaj si lahko privoščimo nekoliko počitka, da bomo zamogli pozneje bolj čvrsto korakati. Vsa javna dela, ki niso neobhodno potrebna, je treba nekoliko odgoditi. Vsledtega predlagam, naj se da laškim davkoplačevalcem dobo počitka. LIPTON JE KUPIL PARNO JAHTO ODVEDBA GENERALA _KOUTEPOVA PARIZ. Francija, 31. januarja. — Danes jc dobila policija podatke o odvedbi generala Aleksandra Kou-topova, ki je bil svoječasno znan kot caristicni voditelj in velik sovražnik sovjetov. Neki raznašalec je izjavil, da je videl pred njegovim stanovanjem taxi, v katerem sta bila dva moška in neka skrivnostna ženska v siv; obleki. Tretji moški je nosil policijsko uniformo. Fant je mislil, da gre za povsem običajno policijsko aretacijo. Mož preoblečen v policista, je bil že veC dni prej v bližini Koutepovega stanovanja ter se je večkrat pogovarjal s sivo oblečeno žensko. PROSLAVA VALŽIRJU ALŽIR, Francoski Maroko. 31. januarja. — Napredek Francije v puščavi Sahari bo predstavljal praznovanje stoletnice Aižirja. katero bedo praznovali letošnje leto. Franoska vlada je dovolila vsoto 25,000.000 frankov, da proslavi na dostojen način zavojevanje Alžirja. Ta proslava se bo vršila v vsaki najmanjši oazi preko od El Kantara do Saide. V večjih mestih bodo razstav, vojaške in mornariške dene nstracije ter tudi drugačne vc-;elice. Žival je naslepo pobegnila v mno-ž.co. pomadrala dosti ljudi na poti ter potisnila druge na stran v f siri j i svojega napada. Dosti koč, zgrajenih iz bambusa, je bilo podrtih, predno je slona prijel kapitan Dib-lelt s pomočjo dveh ukrojenih slonov, ki sta premagala svojega, podivjanega tovariša. Sl-n se je nahajal v slovesni procesiji, ki se je počasi pomikala naprej. Očividno ozlovoljen radi z i mude, je naenkrat napadel .samico, ki to je tudi nahajala v sprevodu. Domačini so hitro prignali na po zorite kamelo, ker so se držah >tn-re vere. da je mogoče ulrrotitl tudi najbolj divjega slona, če ga ugrizne kamela v uho. Kamela pa je jo ali nočejo ugoditi unijskim po- j pritirala diviost slona do skrajno-gojem. j sti. in planil je med množico r Podpredsednik unije. Julius Hoff- marjev. Unija bo zahtevala naslednje: — V takozvanih sweatshopih (znojnieah) naj takoj preneha o-bratavanje; gosp3darji naj povišajo plačo za pet dolarjev na teden; do-v: lijo naj ustanovitev nepristran- delavske spore; uveljavljen naj b> petdnevni delovni teden po 40 ur; gospodarji morajo zavarovati v delavce proti nezaposlenosti. Unija hoče pognati iz biznesa v£eh 1500 izdelovalcev, ki nc more- mann. ki vodi stavko, trdi, da so nekatere delavnice tako majhne, da je od 25 do 30 v enem samem nadstropju. Delavci niso zaščiteni niti proti j bolezni niti proti požaru. Nekateri I zaslužijo komaj pa dvanajst dolarjev na teden. POKARANA ODVETNICA LONDON, Anglija. 30. januarja. Sodnik Tobin. ki je še vedno samec, čeprav je star že 73 let. je danes pokaral kričečo obleko odvetnice, ki je nastopila pred njim v Westminster sodišču. — V tem sodišču želi sodnik, da bi ljudje nosili absolutno črne obleke. Odvetnica se je opravičila ter izjavila, da je nameravala govoriti le z registrarjem, ne pa s sodnikom. Podiral je slabotne koCc kot mr-vice in dosti koč se je uncio. Dib-lett je hitel za njim štiri milje, predno ga je mogel dohiteti ter premagati s pomočjo ukročenih .-Ionov. BANDIT1 POBEGNILI BREZ PLENA GREENSBURG, Pa.. 30. jan. — Dva mlada bandita, ki sta napadla Community Saving & Loan Co. ter zvezala Miss Alice Baugman, sta pobegnila, ne da b; odnesla kak plen. Ko sta nabrala kakih $1200, sta se pričela prepirati, kdo naj odnese denar. Mrs Baugmhan, ki je bila uslužbena v banki, se je pripi.i -žila do telefona ter pozvala pomoč. Tega sta se bandita tako prestrašila, da sta pobegnila brez plena Sir Thomas Lipton je kupil parno jahto Albicn od kapitana Henry Loeffler-ja. Tako se je glasilo danes v krogih, ki se zanimajo za jah Rudniška nesreča n v » « § v 1 urcijt. CARIGRAD. Turčija, 1. februarja. Včeraj je nastala v Zongouldak rudniku silna eksplozija ter zahtevala tanje. Sir Thomas Lipton bo rabil i trinajst človeških žrtev. Šest rudar- Letalčevo truplo so našli. DESENZANO, Italija, 31. jan. — Po 12-dnevnem iskanju so našli truplo Dal Molina, italijanskega avijatika, ki je padel v Gardsko jezero, ko je preizkušal novi hidro-plan. in ADVERTISE •GLAS NARODA' večjo jahto, da spremi preko Atlantika novo jahto Shamrock, ki se bc avgusta meseca udeležila dirk za ameriški pokal. Deportacija Rusov. MEXICO CITY. Mehika. 31. jan. Danes sta bila v Tampico aretirana Rusa Pavel in George Brastikov Privedli so ju sem in ju vtaknili v ječo. Po kratkem zaslišanju bosta deportirana. Obdolžena sta, da sta širila med vojaki komunistično propagando. jev je bilo težko poškodovanih. Podgana ugriznila NEW HAVEN, Cann., 1. febr. — Velika podgana, ki je napravljala vtis kot da je bila pijana, je ugriznila šestmesečnega otroka Mrs. W. Gill. Bila je tako drzna, da se ni u-maknila, ko so prihiteli sosedje na lice mesta. Poklicali so policista, ki jo je ubil s krepeljcem. Naročite m na "Glas Naroda" -•ajrečjl slovenski dnevnik v Zdru-tenib državah. DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Italijo Lir v Jugoslavijo Din 500 ____ 1000 .— 2500 ____ 5000 _____ ___________ % 9.35 .............. $IS.50 _______S 46 00 _ ______ S 91.00 100 __________________ f 5.75 200__________________S H.30 300_______________$ 16^0 500 _______________ 5 27.40 1000 ________________% 54 25 " 10,000 _______________________ 5181.60 li Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za Izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami s po razumete glede načina nakazila. Iz pačila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih, t NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75e» SAKSER STATE BANK 82 Cortl&ndt Street New York, N. Y. Telephone: Barclay 0380 =J -a I A • XitOBI" The LARGEST SLOVENE DAILY ta O. S. A and Published by ILOVCNIC reiBJIIINO COMPAKT (A Corporation) Louis Besedlk. Odvetniki v Sloveniji. *OLil and addrwiw of abort officer«: New York City. IV. T, N A K O D A " } Zadnji dan minulega leta je ime-| la Advokatska zbornica 321 članov, ; ra 13 več kot ob koncu leta 1928 | Advokati so bili razdeljeni istega dne po krajih tako, da jih je bilo: v Ljubljani 79, Mariboru 41, Celju 22, Murski Soboti, Novem mestu in Ptuju po 8, Kranju 5. Brežicah. Kamniku, Konjicah, Kočevju in Slovenjgradcu po 4, Dolnji Lendavi. Krškem. Laškem, Litiji. Ljutomeru, ■Radovljici in Slovenski Bistrici jjo i 3. Gornji Radgoni, pri Sv. Lenartu J v Slovenskih goricah, v Metliki. Or- ________j možu ln fimarju po 2. Cerknici pri OopUl "arm podpis« Tb oaebmwtt m iie"prtot>CuJeJo7 Denar naf ae bla- Rakeku, Črnomlju, Gornjem gra-fovod pofcljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov J du, Kozjem. Marenbregu, na Pre-tudi prejftn]« bivališče naznani. da hllrej* najdemo valjan, v Sevnici, Škof ji Loki in šo • Ca mhr leto velja Ost Is Kanado ,., ,........ Ca pol lata ......... ta 6etrt leta-- Day txsapt Son-i:i vrnil defeli ustavo izza leta 1876, se zdi, da za euieijito iipreaieuibu še ui uajM>eil ugoden eas. S tein, da jt- Kralj Alfonzo sprejel de Hiverovo sigiiaeijo ter ^»overil ilrzavne vajeti B^reiigueru, je vprego zamenjal, Muer bo pa zaenkrat še ista ostala. V nasprotju s tem liaz i ranjeni je pa ob! juha novega jjo.Hpirtla, da bo k mali stare politique stranke. t'e gledamo s tej^a stališča, bo kiiuihi konee diktature, k at* i skein de III vera. h. vklital parlament ter vz|>ostavil bi lahko domnevali, da o je ustanovil na žipan- Pogojne sodbe za odrasle. Pogojne sodbe bodo gotovo v moralnem pogledu blagodejno vplivale na odrasle, polnoletne zaeetni-ke-delikvente. ki so jih razne okol-. nosti spravile na pota zločina in Luznar je bil svoječasno usluž- j Plidei° Prv* Pred ^ženskega sod' ben pri Codelliju kot hlapec, nakar ! nika- zan^e veli" ie bil pred meseci zaradi pomanj- i keSa vPliva- kaju mnogokrat bo kanja dela odpuščen. Ze nekoliko | sodba njim v korist, ker bodo ob-betežni mož je hodil okrog po deže - j varovani pred gmotnim in moral-li in iskati kot hlapec Jernej pra- j nim propadom, vice. Seveda je ni našel in vrnil se zanimiv primer pogojne sodbe je spet nazaj ter je večkrat preno- j polletne osebe je bil prvi dan. 2. čeval v hlevu svojega bivšega delo- januarja> ko sc za.čeli soditi po no-dajalca. Izginil je zopet, za par dni Tragedija mladega železničarja. Subotiška policija je bila te dni obveščena, da hodi po mestu nag moški. Ko je poslala v doticno mesto vec agentov, o neznancu ni bilo duha ne sluha. Policija je poizvedovala za njim in ugotovila, da gre za mladega, a že vpokojenega železničarja Ivana Duliča. Mož je nazadnje stanoval pri svoji sestri. Na demu ga pa policija ni našla. Sestra je povedala, da je brat naj; pobegnil z doma in da se še ni vrnil. Policija ga je iskala ves dan zvečer je pa ugotovila, da je nesrečnež skočil v vodnjak in utonil. Dulič jc bil popreje železniški stroje vodja. Pri težki železniški nesreči še mu je zmešalo, na kar je bil vpokojen. Drzen nočni napad. mmmmrnmmmmmmmmmammm Peter Zgaga I se spet vračal. Ker je bil nekam bo-lehen, je spal zdaj v hlevu že dva dni. Delavcem, ki so ga poznali, je tožil o bolečinah v želodcu. Neki u-smiljen bivši tovariš mu je zjutraj prinesel v hlev nekaj jedi. nato o-krog 9. pa še čaj. ki ga je Luznar hlastno popil. Dobro uro zatem ga je tcvaris nekaj vprašal, a ni dobil odgovora. Misleč, da spi. ga je ; pustil v miru, eez čas pa je vendarle stopil do njegovega ležišča in gu j pričel stresati. Moža pa je skoro obšla groza, kajti ugotovil je. da jr Andrej trd — mrtev. Ves razburjen i je takoj obvestil o Andrejevi smrti Diktatorji prihajajo in odhajajo. Pojavijo >e v času ne vzdržanih razmer. Ko >o izpolnili svojo naio^o, izginejo tako naglo kot so m* pojaviti. K;ijti nobena eivilizirana država ne more diktature 1 svoje tovariše, nakar so poročali (men -pogojno za eno leto" in da vem kazenskem zakonu. Pred sodnikcm-pojedincem Iv. Kraljem se je morala zagovarjaj starejša delavka — uboga vdova s 5 otroci zaradi žaljenja kralja. Vdova stanuje v neki banki. Trpi pomanjkanje. Nedavno je zaprosila za leko podporo. Ker ji je bila prošnja odklonjena, se je reva razto-gotila in lako daleč izpozabila, da je zagrešila žalitev vladarjeve osebe. Sodnik-pojedinec jo je obsodil na 4 mesece strogega zapora, toda po-gejno za 1 leto. Ženica sprva m mogla pravilno doumeti besedila sodbe. Kg ji jc sodnik pojasnil po- V Banatskem Karloveu ja bil tedni izvršen drzen nočni napad, ki se pa ni posrečil. V noči od 13. na 14. jan. je cula žena krojača Jova-na Kernsta, ki je tudi lastnik konfekcijske trgovine, sumljiv ropot na dvorišču. Pogledala je skozi okno in opazila neznanca, ki je bat razbil šipo na oknu. Prestrašena je zbudila mož£. Ta je opazil, kako je drug vlomilec hotel iz trgovine odnesti večji zavoj. Kernst je odprl okno in zaklical na pomoč. V istem hipu je počil na cesti strel, ki pa ni povzročil nobene škode. Kernst je mislil, da so zločinci pobegnili. naglo se je oblekel, hoteč hiteti na policijo. Ko pa je stopil iz hiše. je nekdo zakričal: "Stoj. sicer te u-strelim!" Zločinec je na nič hudega slutečega trgovca dva- Strašna smrt petletnega otroka. V Mostarju se je te dni pripetila grozna nesreča, katere žrtev je po- ! stalo petletno dete posestnika Ku-lidžana, Rista. Otrok je bil z mlajšo sestrico Rozo sam doma. Roza jc odprla peč, Risla pa je naglo pristopila in hotela vratca zapreti. Prišla pa je preblizu ognja in hipoma se ji jc vnelo krilo. Nesrečni otrok je gorel kakor živa bakija. Ko je prišla njena mati domov, jc našla Risto vso ožgano in nezavestne Otroka so prepeljali v bolnico, kjer je pa v strašnih mukah umrl. Strašen umor v Vinkovich. V Vinkovich so te dni našli na dvorišču hiše umorjenega C6-letne-ga poljedelca Antona Tekmetarevi-ča. Truplo je bilo strahovito razmesarjeno. Pri truplu je letal velik mesarski nož. s katerim je zločinec kmeta zaklal in mu preparal tre buh. Komisija je ugotovila, da je bil Tekmetarevič ubit s pastirsko palico v hiši in da ga je morilec zavlekel na dvorišče, kjer ga je z nožem mrcvaril. Umor je izvršil bivši Tekmetarevičev prijatelj Mato Co-la kovic, ki je bil aretiran. Mož je zločin priznal, vzroka pa ni hotel povedati. Dopisi. Krayn. Pa. Ker rad prebiram djpise iz slovenskih naselbin, se tudi iaz malo krat streljal. Ena krogla je zadela' cgras!m. ko baš obnavljam naročnino na list Glas Naroda kateiega dolgo prenašati. Pod diktaturo je odpravljena svol**la govora in tiska.| javna zborovanja so prepovedana, nasilja se vrše na vseli! koncih in krajih. < V Jo »Španija, ko je prebivalstvo j«« skrajno apatienoj ter je dotsedaj j»onižno prenašalo vsako vladot se je naveličala de Riverove diktature. tudi stražnici. Na Kodcljcvo jc odšla že dopoldne komisija. Zdravnik dr. Avramovič je kon-ctatiral, da jc nastopila smrt zaradi otrp?losti srca. Truplo žalostno umrlega moža so prepeljali pozneje v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Ti upi*) samomorilca na progi. 16. januarja so našli pasanti, ki . ; i i i*;«.. , : ♦ i :i i - ; so odhajali na delo v mesto, na že- / MuKS4jlini razumel to znamenje. Ali Ko opomni, da je tudi njegovemu diktatorstvu skoro že odzvonilo in da je iiafK>eil eas, ko IkmIo Italijani ^lediH vz^edu Hpanske ter terjali svoje odvzete pravico n&zajf AU ?>lo tudi v Italiji tako gladko kot je >lo na Španskem, ali ImkIo vročekrvni Italijani drugaee izpre-govorili i Tufeli na Poljskem se euje grmenje. Pilsudski je bil najbrž prvi in zaoliski diktator. In kaj]b(» v Jugosla\ijif ku je bil takoj obveščen obmejni komisarijat železniške policije, nakar so po lokalnem ogledu prepeljali truplo v mrtvašnico šča na Pcbrežju. Kasnsje se je dognalo, da gre za 47-letnega oženjenga delavca Alojzija Turteja. stanuj očega v Cvetlični ulici št. 10. Turbej je bil že dalj časa brez dela in ga je očivid-no pognala beda v prostovoljno smrt. Dogodek se je izvršil ponoči in se je nesrečnež najbrž vrgel pod stroj, ki je pripeljal fcrzovlak in se potem vračal v kurilnico. Turbej zapušča enega sina. 2;anje ga Je umorilo. Te dni m pokopali v Smledniku posestnifcovcga srna Franca Tria na, rojenega 1. 1806. doma iz Hraš. ki J« preminul tragične smrti na dome sto j eg ■ brata pri 8v. Valpur-gi (obcir.a Smlednik). Nesrečni Franc j« v hiH svojega brata, ko ni bilo domačih doma. vdrl v zaklenje- Sadističen umor. V mestu Raki to blizu Konjic v Bo&m }e bil 14. novembra izvršen , strašen umor. Seljak Ali j a Memič J iz Svinča je napadel in oskrunil 19. letno Draginjo Jaklič iz sela Gra-dište, petem jo je pa umoril in vrgel v potok. Dekle so kmalu pogre-j šali. Ko so jo seljaki videli z Memi- »o shrambo in se močno napil žga- mičem, so ga orožniki aretirali. Me- nja. Ko je s težavo popolnoma pijan prišel v sobo. s« je nenadoma zgrudil nexaventam m kmalu umrl i- 4*1 preobilica ulitega žganja, ki Je bil nadvse vdan alko- • 4F plačati svojo strast mič je priznal, da je dekle umoril, trdil pa je. da je truplo zakopal Več meaecev je vodil oblasti za nos, te dni Je potok blizu Bjelemiča naplavil truplo njegove žrtve in s tem je bil zločin odkrit. ADV4BTISE in BLAB NABODA banovCevi koncerti. 2. februarja: Moon Run. Pa. ■43. februarja: Cleveland - Mcw-burgh, Ohio. 18. maja: Chicago, 111., (Orchestra Hali). 25. maja: Milwaukee, Wis. 2. junija: Calumet, Mich. Naselbine, ki žele Imeti koneerte, naj naslovijo svoje dopise nz: Svetozar Bonovee, 442 National Ave., Milwaukee. Wis. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. postaji les razložil, si je kupil za ekrepčilo kos klotase in nekaj kru-lu iJi^^i.- . okoli 1. popoldne je pognal pro po -opa i- . vasi qd jStem času je pri- *\>zil proti postaji Stična novomeški potniški vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 14.30 Voznik naibrž ni pravočasno zapazil prihajajočega vlaka. Konji so se splašili in krenili čez železniški tir. Križišče samo zavarovano z zatvornico, kar je o-bičajno na dolenjski progi. Ko sta konja zdirjala čez železniški tir, je lokomotiva cba podrla na tla. Kolesa lokomotive so šla obema konjema ravno čez glavo in sta bila na mestu mrtva. Vlak je potem spravil cba konja tako pod kolesa da ju je strahovito razmesaril. Lokomotiva je voz butnila v stran s tako silo. da je voznik France Mr-var zletel na tla ter se pri padcu močno poškodoval na glavi in desni nogi. Zdravnik iz St. Vida je ponesrečencu, ki so ga prensii v najbližjo hiše, nudil prvo zdravniško pomoč. Z večernim vlakom so ponesrečenega Franceta Mrvarja prepeljali v Ljubljano, kamor je prispel ob 20.30. Z glavnega kolodvora je bil z rešilnim avtom prepeljan v javne bolnico na kirurgični oddelek, kjer je dežurna zdravnica dr. Rožunova izvršila potrebno qperacijo. Pone-rečenec k sreči ni smrtnonevamo požkodovan. Ima poškodbe na glavi in močne poškodbe na desni nogi. Prvotno so mislili, da si je zlomil desno nogo. Poškodovanec se subjektlčno dobro počuti. Kernsta v prsa in ga težko ranila. Pa atentatu so zločinci pobegnili. Kmalu je prispela policija, ki je zaslišala zakonca Kernst. Krojač je dejal, da sta bila nočna napadalca Kari Jakšič in Franc Sch stci. Oca jc policija aretirala. Najprej sta trdovratno zanikala napad, končno sta pa priznala, da str pri Kernstu vlomila. Policija ju jc izročila sodišču. V Ameriko jo je Iintcl popihati > tujim denarjem. Kolar Stevan Tabakovič iz Stare Pazovd je naročil pri neki novosad-ski tvrdki večjo množino blaga v vrednosti 40.000 Din. Blage je prodal, denar pa vtaknil v ?pc. Že poprej si jc pripravil potni list in vse potrebne listine za Ameriko in ne keg^. lepega dne jo je pobrisal iz Stare Pazove. Tvrcika je prijavila poneverbo novosadki policiji, ki jc beguncem izdala tiralico. V Cherbourgu so Tobakoviča baš pri vstopu na ladjo prijeli. Namesto v Amerike se bo Tabakovič vr-nil v Jugoslavijo, ki^r bo v zaporu d^lal pokoro za svoj greh* Uboj radi ljubosumnosti. V selu Klijevci pri Banjaluki je zalotil seljak Vlada Zarič prijatelja Nikoio Omčikusa na sestanku s svojo ljubico. V ljubosumnosti je zagrabil Zarič než in sunil prijatelja v prsa. Smrtno-nevamo ranjenega Omčikusa so prepeljali v bolnico, Nikoio so pa orožniki aretirali. kakih 20 let zapore- prebiram že dema. Kar se dela tiče, delamo toliko, da se za silo preživimo. Oni z velikimi družinami pa moramo boh varčevati da se izhaja. Delamo samo po majnah. dru- t gega dela tako ni v tej naselbini. Imamo pa tudi svoj dom oziroma Samostojno društvo, da se večkrat snidemo na sejah ali kakšnih prireditvah, da sc kolikor tolskj pozabavamo. Prihodnja prireditev bu na pust- , no soboto zvečer, to je 1 marca in sicer maškeradna veselica. Tri najboljše maske bodo dobile nagrado in sicer 5. 3 in 2 dolarj" Zabave to toliko, da bo vsak zadovoljen. Morebiti nas tudi starka zima malo zapusti dotedaj. Doscdai je j bila precej huda. Ne bom predolgo zadrževal uro d- j nika, zakaj dobrega nimam za pi-i sati. slabo naj pa ostane tam kjer je- Končno pozdravljam vse citate-i jc Glas Naroda in mu želim obilo naročnikov. Anton Tauželj. zastopnik G.las Naroda Iz Nemčije prihajajo poročila, da krožijo po raznih nemških mestih ponarejeni stodolarski bankovci. Saj pravim, taka je usada. Nemci si niso s ponarejenimi sto-dolarskimi bankovci čisto nič na boljšem, nam, ki smo v Ameriki, pa pristnih stodolarskih bankovcev manjka. Pole« javne tehtnice sta stala dva frkcliua in čakala, kdaj se bo kdo prišel tehtat Tehtnica jc bila pokvarjena, kot so skero vse javne tehtnice, irk >-lina sta bila pa zlobna in navihana. kot je z malimi izjemami skoro vsa današnja omla^tina. Pa se je približala tehtnici precej obširna dama m je stopila nanjo. Med brati je tehtala najmanj stosedemdeset tun tov Tcda kazalo na tehtnici jih je pokazalo samo stodvanajst. K^t sem že zgoraj omenil, jc bila tehtnica pokvarjena Fantalina sta začudeno gledala, žensko, nato pa tehtnico. Slednjič pa pravi prvi drugemu — Ti, ta je pa najbrž znotraj votla. To je resničen dogodek. Živela sta prijatelja, ki sta bila neločljiva, dokler .se ni prvi poročil. Pa še potem sta si -e večkrat pisarila. Poročeni si je nabavil karo in pisal prijatelju: — Na. zdaj. ko imam karo. te bom že enkrat obiskal. Veš, je stara, second-hand kara na štiri cilindre, tcda glavna stvar ie, da rona No. se bova že enkrat oglasila. In res je prihodnjo nedeljo ustavil pred samčevim stanovanjem star avtomobil, iz katere je stopil njegov prijatelj s svojo ženo. BLAZNIKOV1H PRATIK — nimamo več v zalogi. Zato jih ne naročajte. Knjigarna Glas Naroda. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, « ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NAROD A" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Peclar jima je prihitel nasproti in ves vesel začel stiskati roko prijatelju. — No. — jc rekel zakonec — to jo terej tista mašina, o kateri sem ti pisal, ko sem se poročil. Je sicer second-hand, pa upam da bo zv. par let. Prijatelj se je pa priklonil, podal njegovi ženi roko in rekel: — Mc veseli, da vas poznam cenjena gespa. Zakoni so srečni in nesrečni, zavidanja vredni in pa narobe In take sc jc zgodilo, da se ic rojak poročil z lepo mlado ženico, ka -teri jc vse drugo rojilo po glavi edi-nclc delu sc je izogibala, edin o le delo ji je smixlelo. Njen mož je prve dni vse potrpel. saj ves. draga rojakinja, kako zna mež prte dni vse potrpeti, nazadnje se je pa polagoma vsega naveličal in se je začel pritoževati svojim prijateljem: — Saj nič ne rečem, da ni dobra ženica, in rad jo imam, samo premalo gospodinjska se mi zdi. Niti mojega perila ne opere. To mi nc ugaja. — Veš kaj — mu je svetoval prijatelj. ki je imel rnorda nekoliko izkušenj — zgrda ne boš nič opravil. Zlepa se pa da pri ženski vse doseči. Veš kaj, osramotiti jo mo- aš. tako moraš napraviti, da se bo sramovala svoje lenobe. Če ona noče prati, pa sam začni. In ko te bo videla, kako peres in se trudiš, se bosta vzbudila v nji vest in ke&a-nje. Rojak je bil vesel dobrega sveta in se je spravil nekega večera k washtubu. — Kaj pa delaš? — ga je začudeno vprašala. — I. nič malo cunj bom opral, — ji je odvrnil s kislim smehom. — Oh. kako si dober, kako si priden, — je zagostoiela, ga poljubila in objela. Nato Je pa odšla v spalnico, se vrnila z velikim zavojem ter ga vrgla v washtub rekoč: — Ker si tako priden in dober, da svoje pereš, pa še moje operi. Le dobro me poslušaj, le dobro si zapomni, rojak: — Ce se ženska sama noče zbrih-tati, je tudi ti ne boš zbrihtal. ma-gari da se desetkrat zaporedoma na glavo postaviš. mmmmmmmm *ftEW YORK, SATURDAY. FEBRUARY 1, 193t The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. ANGLEŽI 0 JUGOSLAVIJI "The Economist'* je objavil na- j hipotekama banka, ki je zmanjša-slednji članek: Razdelitev kralje-j la obrestno mero od na 8' -. Dr-vine Jugoslavije na devet upravnin! žavni papirji se čvrsto drže in «« bila ljuba, vendar kljub temu m^mo priteče m me vpraša: megli prestopiti blodnega krogu tvojih razmišljanj vsled neprestanega neprostovoljnega zapoalenja s seboj Mi-litt m je pa vendar prijetno Kaj pa je?!" "Moj prijatelj je umrl!" "Zakaj s»e pa potem smeješ.'1 Tišlar je umrl." Kdo?" "No Tišlar, moi prijatlj." okolje dolga svetla dvoran*, ras-1 Pozneje sem si razlagal ta smeh. vetlirm. po stotinah luči. mizice j V smehu se je razodel ves onemo- JOŽE &TER K?u»Il miii> v kavarni štirje in vard umrl v vojaški bolnici v f za kamenjem, ker se nisto upala mtio molčali v tržkera molku dan Gradcu V skopih besedah je bilo' vrniti brez korporala. Poveljnik ga -mo imeU rnrd »eboj tovariša ki ic toliko muke »possneje sem čutil to». je zaznamoval za izgubljenega. Jaz Ml pravkar prijel iz laškega ujet- a tedaj, ko preberem karto, se na- j sem se na tihem smejal in si re- inAtva že davno smo mislili o n je m smejem na ves glas. razkošno )n | keT: "On jc najbrž v Italiji.' da ic mrtev, to da je padel m razuzdano MoJ sobni tovariš, do-( ^ dva dnl ^ 1Je jaz vojni Njegova prisotnost nam j- ber in prisrčen fant, tudi enoleinik. j ^ ^^ ^ ^ ^ ^ ^ ni bila kratkočasna. Vsak čas smo prič?kovali, da bo nevihta. Utrinja-j lo se je iz nebes in peklenska pot je taka patrulja. Vojaka sta se o-botavljala: "Malo že počakamo, vsaj deset minut še, vsaj pet minut." Končno sta se prekrižala in odšli smo v noč. Kadar se je zabli-skalo. smo obstali nepremično, pozneje nas je obdala še strašne j-! ša tema. No, potem pa naprej. — I ' Hudič, to je noč." "Sam hudič nas ! vlači na tako pot." Že večkrat sem i.tkuvega dima m kavarniškega j Solar .se je narahlo nasmehnil ! prešel mejo svojega smrtnega stra-vor.m. mešanega i vonji v^eh -rob pogledal toplo in čez minuto molka, ilu in še prav peklensko prijetno mi vse Ljubljane. Nemirnost in neure- j pripovedoval• | Bg je bilo tedaj. Nič več vprašanj: kaj inv*! mu »h č u.itev Uvajočih mr bo'> Zakaj je tako. ali bom živ o- No. ja:^ sem pa v Tirolih v ^trel-; J , , . .. , . . . j -■ i stal. Gibal sem se kot krvoločna skih jarkih nekaj takesa doživel, preden sera bil ujet. In prav to, kako sem bil ujet, hočem povedati, ker je bil to najbolj pretresljiv do- . , . ,. . „ , j,,, je lila in večkrat smo zašli v lužo. podek v mojem življenju. V jarkin]J _ . , , ,,_____ ali prav za prav pri na*i četi nisem ime! boljšega tovariša kot je bil ne- . ki enoletnik kopral. Čeh. Razgo-1 * bU- da bi Prisluškoval: v ar j sla .sva se. stisnjena v kakem italijanskih strelskih jarkov, kotu ee ni bilo važnejšega posli .1 Italijani nameravajo; moj na- n ob njih družbe gospodov in dar.i.l gli upor proti usodi, ker se je ne-»pdeiih na udcbmh stolih miti<*;le») dobrega in lepega nasilno po-•amn citajočiml iz dnevnikov aii t trlo v meni Se zdaj prebiram vča-jftajočimi ilu^tnrrne lis« studen- si njegova pisma s svetim obču*-ov v rasg^jvoru Dvorani polna to-J kom in težko mi je »ii ! enot predstavlja vsekakor najvaž-nc?ši konstruktivni doprinos sedanjega režima k rešitvi gospodarske-ca in političnega problema v državi. Pokrajine so dobile znaten delež v upravi s široko gospodarsko in fiskalno avtonomijo. Bani imajo pravico, da imenujejo vse uradnike razen najvišjih. Državne finance, vojska in morniea ter imenovanje višjih uradnikov spada v področje osrednje vlade. Važnem tega ukrepa je v tem. da pomeni decentralizacijo vseh najvažnejših državnih poslov, kar se popolnoma strinja z zahtevami liberalnih politikov. Iz-prememba imena države je bil sprejeta s splošnim zadovoljstvom. Novi bani so prevzeli svoje dolžnosti in izpremenjeni državni aparat mora popolnoma funkcijonirati že od početka novega leta. Trgovina .ce je znatno ojačila po dobri lanski žetvi. Izvoz meseca avgusta je neprestano dvigajo. V času dveii mesecev so obligacije za vojno odškodnino poskočile cd 406 Din na 437 Din in dajejo torej samo 6'i, dočim ostala državna posojila vzdržujejo svoj kurz. čeprav so bili kuponi izplačani pred dvema mesecema. Ti papirji donašajo danes 7.5'r in 8.5".. Čeprav je preveč pozno za grajenie. se mora pričakovati, da bo tudi v tem pogledu postalo živahnejše spomladi kljub dejstvu, da so cene stanovanj padle. GROZODEJSTVA V INDIJI V srednjem veku se govori in pi-T Si. Slavni sultan iz Indorc Tippot še. d aje bilo leglo krutosti in tep- ; Sahib je dal zašiti nezvesto ženo v D1JAMANTIV NOJEVEM ŽELODCU Bivša nemška kolonija v jugoza-padni Afriki je znana kot pokrajina. kjer je največ dijamantov. Mnoga dijamantno polja še niso raziskana in zato ni čuda. da je tanja najelementarnejših človeških pravic. Če hočemo označi*! to ali ono kazen za barbarsko in kruto, jo nazovemo srednjeveško Pri tem mislimo na inkvizicijo, sežiganje na grmadi, zazidavanje živih in dru«e načine mučenja. Krvniki inkvizicije so bili sicer znaidliivi in njihove žrtve so umiralp v strašnih mukah. toda s Kitajci bi se ne mogli primerjati. &itajci so pravi moi stru v krutosti in mučenju. Š^le zadnjih 20 let se je tudi Kitajcem -srce nekoliko omehčalo. Pač pa mi ljudje v drugi azijski deželi, v Indiji. znmi po svoji velik kulturi glede usmiljenja, še 1000 let za nami. Dežela nirvana in Buddhe. dežela lotosov in svobode, dežeia Ra-bindrar.ata Tagore in Mahatnn Ghandija je obenem dežela največje krutosti naravnost neverjetne. Posebno kruto kazr.ujeio nezvest-' žene m ljubice. Tak primer je dvignil nedavno na r.oge vso Kalkuto. dosegil največjo povojno številko,', jugozapatlna Afrika ^ vednQ Qb_ tako da so morale poseči vmes celo presegajočo milijardo dinarjev. De- j ljudena dežela kamor romajo angleške oblasti, ki se navadno za licit zunanje trgovine, ki je znašal, ^ yseh krajev sveta cla bi z di_ take reči ne zmenijo. • cb koncu judija 724 milijonov di- . .. . . ,. „ j ■ • jamanti obogateli. Zadnje čase so, Mahardža Hari Singhh, lastni mož ima poena ura preko enaj Beg ve kje ttih ' Po zaslug, ne vem, katerega iz j naše družbe trnu prestopil bolni J v*«e zatopljeni molk in zašli n? ču- j den razgovor o različnih vrstah srne j ha smeh i* veselja, komičnih pelo- j zajev, kuirii iz vzroka, iz histerije, j neumonsti, strahu in strahopetno-' »ti »meh v šoli in cerkvi zaradi ras-nobe kraja, smeh iz cbupa in za- narjev. Ako se upošteva intenzivni ........ . . . , . , L , pa našli domačini m tujci nov bo-i m(]„n;jh r.lhinr... izvoz, se more upati, da se bo to le- T . . ... t . najjepsin rubinov sve.a , , , kat vir dijamantov in sicer v noje-i to končalo po treh pasivnih letih s' . . . . \ sucano obleko iz samih rubinov rčm drcboviu. Lov na noje ]e naj-suficitom v dobro trgovine. Trio- • . .. . _ . . ,' se Je zaJJU0il med posetom svetega zver, ki je opazila žrtev. Večkrat se je zabliskalo. obležali smo kakor ubiti. Grom je udarjal, tudi ploha da je mrzlo blato oprijemalo obleke. Moj namen ali vsaj namen po- men pa je bil, ogniti se vsaki pri- vina se bo še bolj ojačila. ako bodo ^ ™ZŠil?en 130 ^ostrani j mesta Benares v lepo picsaIko sve- jug©slovenski trgovci pristali na ma Kalahari, kamor zahajajo tujci in tišča Ljudje M gcvorUi da . , , domačini m kjer je največ nojev. 7 mieti^ni-, žarski predlog k sodelovanju z „ . ' . , " . __ , začarala z mističnim plesom, kate- „ , 1 Nedavno je ustrelil v stepi Kala- rp„_ Hn,.n,i.nr. lti ^ Madžarsko in Rumunijo v svrho ^ , .. . rega je dovoljeno plesati samo pred .. . bari neki lovec dva divja noja m knezi in SVPreniki Hiri qinirh o organizacije skupnega izveza go-,, . ... . . . , , in svečeniki, nari bmgn e . , , . ko je trebil drobovje, je našel v kunii nle-ilkr. ^nn (Min nmii ir tovih proizvodov iz vseh tre hdr- , .. , . , . „ . . . supii pie^aiko za »uu.uuu rupij 11. , ^ , lodcih cel zaklad. V želodcu eneta iri =„ „ žav. Zaenkrat obstoje v Jugoslavi- . .. RO ... . Popeljal jo je v svojo palačo, kj^. • , • 110J?« 3e bll° 53 belih kamenčkov 1 . c.„„m;.inj„ ji tezkoče zaradi pomanjkanja ele- jI Je P pravil razko.no stanovanj, samo zapir". V vatorjev v velikih žitnih skladiščih. ze!°®CU arugcga; Pa 40 w 0111 N11 na ljubo je zanemarjal vse dru- .. ^ Treba pa je razen tega omeniti, da j sa"11 jamanti. ge favorltke Toda ona ga ni ljubi. 1 Seveda Je bll° to le srecno na" la. Zaljubila se je v mladega In- vrečo z divjo mačko in strupeno kačo Neki drugi maharadža je privezal svojo nezvesto IjJblco leopardu za rep Zver nesrečne žrtve ni mogla takoj usmrtiti, temveč K> je počasi raztrRala V Indiji pa poznajo še druj- način mučenja, ki prekaša po krutosti še tako bujno fantazijo srednjeveških inkvizitorjev. Na telo žrtve pritrdijo v višini želodea pločevinasta škatlico, katere odprtina je obrnjena k telesu V škatlico zapro podgano. Ko polože na škatlico žareče oglje, postane zrak v nji neznosen in podRana skuša iti. Odprta ji j? pa edina pot. namreč skozi žrtev. In tako.pregrize podgana človeku trehuh in zleze na hrbtu iz njega. To lahko traja več ur. kajti podgana mora pregrizti kožo, čreva in več krat tudi kosti. Nehote se vsiljuie vprašanje, zakaj ne prepreči teh grozodejstev Anglija, ki ima v Indiji glavno bese' do? Čudno se sliši, a vendar je res, da Angleži nočejo nastopiti proti vsemogočnim indijskim mogotcem kajti ce bi prišli z njimi v konflikt, bi imeli proti .?ebi vse domačine. -Pozabiti ne smemo tudi. da je položaj ženske v orijentalskih deželah bistveno drugačen od položi j a naših žensk. Orij en talec si ne more misliti, da ima ženska tudi voljo in dušo. Kakcr srednjeveškemu mo-1 škemu. tako je tud! njemu ženska samo stvar, katero kupi. obrabi in proda al: pa vrže proč.. Zato žensk v Indiji sploh ne vzgajajo, temveč zteodnji mladosti jih zapirajo v dekliške sobe. pozneje pa v hareme. IZMENJANI KOSSUTH mentor m zdel se mi je večja ooeb-no«t kot vsi profesorji skupaj, kar aem jih do tedaj poznal Začel je vplivati name z veliko silo in Ja4 sem ae z veseljem in naslado prepustil dob rode j noe t i njegove osebnosti Sprehod z njim so bili poučni in zanimivi, z njim se je začela moja mladost, ki se je zdaj prav rad bfsominjam, in ki bi je ne smel nikdar zatajiti <Še zdaj mislim, da .•e mora začeti mladosl s prijatelj-»tvom ln en koj z dekleti >. Ko je bil v vojno vpoklican, sva si dopisovala. in njegova pi&ma sem teiko pričakoval. Sel sem na vrt v svoj šo-tcrrek ali na druge moje lepe in posvečene prostorčke in sem pazljivo z drhtnjem prebral vsako besedo. — Moč tn radost sta žarela iz pisma Ko Je spoznal svoje dekle, sem se veselil tudi njegovega razmerja, ker sem mislil, da bo blaženstvo te-r;i razmerja gibalo mojo hrepenenja polno dušo. On meni ni tedaj več toliko dopisoval, več Jt njej, toda kak utrinek njegove bogate duše Je odietel tudi do mene Tudi Jaz sem šel k vojakom, zaradi njega mi ni bilo težka, ker s»em se zvečer lahko sestal a njim in se raz-govatjai. Obadva sva namreč služI • la pri istem polku. Čez mesec dni smo se ločili m se raz tepli po Avstriji Mnogo tem videl in doživel in nazadnje sem se našel v sana-toriju za sušične Ko sem v svoji sobi ieno ležal na postelji in ničesar mislil dobim pošto, dopisnico, pisano s trepetajočo pisavo. Njegova nevesta mi naznanja da Je Ed- pisma od dekleta. Vedno so se mu kapital prihajati v državo takrat smejale oči. Zraven je bil pa! v mriiča Segam naprej * kem razmerju Po osnovanju druž smrtni sovražnik Avstrije za vsako' seŠfm naravnost v drobovje, meh- be ..Trepča^ Election Trust Co. ceno. Ta nevarni predmet našegt j ko. umazano in lepljivo. To je bilo razgovora sva obravnavala večkrat! človeško drobovje. Zagrohtotam sc jaz plašno on trdno, in odločno nekako , -eee- in utresam z roke ali raje zagrizeno. Sita sva bila te -1 smrdljivo lepilo. Svojega stanja du-ga cepenja v jarkih, 'v smradu, v j ^ ne morem opredeliti. Ob tistem surovosti vojne za ne vem kako do- j *asu je šinila preko neba osleplja-movino On ic imel že jasen pojem I Joča luč bliska to spoznal sem svojega tovariša Ceha, ki je izgnal o svoji Češki, jaz sem pa taval v mreži predsodkov, obupa in nejas- P™* dvema dnevoma. Oči je imel nih ciljev. Toda sčasoma sem na zaprte, kape ni imel več m drobov- so se osnovala nova podjetja. Novo brdo, Janjevo in Zletovo, vsako s kapitalom po 100.000 funtov šter-lingov. Ti rudniki vsebujejo v glavnem svinec in cink ter imajo tudi manjše količine srebra. Slični so rudniki v Srebrnici v Bosni. Velik izvoz s dotokom tujega kapitala ie dovedcl do velikega nakopičenja denarja. Narodna banta ima d~nes 1 ver j al. da je prvi korak po- 5e kri sta bl3a raztresena okoli j QkoU 140Q mllijorlov dinarjev ži beg Uabse mi ne more biti. Obo- njega. Režal sem se ne vec clov-tavljal sem se, Slovencu pri četi je ško. groza in gnus sta mi vzela vso bilo nemogoče o tem govoriti. Ra- I možnost zavestnega dejanja in mi :-zen klet vin n godrnjanja in kvant Uenja. Obrisal sem si ob hlače ni bilo ničesar slišati iz njihovih j smradljivo kri in lezel po vseh sti-u,t. Jaz bi pričakoval kakega bo- ' rih naprej in prilezel sem do ita-drilnega dejanja, toda korporal je janskih jarkov. Deset minut pobil že odločen Neki večer ga nad- | «m bil ujet. še sedaj ne mo-poroenik. ki je bil poveljnik čete. po ! rem razumeti, kaj se jc teda, zgo-klice k sebi Vrne se s poveljem, daj dll° z »nenoj. mora ponoči na patruljo. Prišel je j __ k meni in mi stisnil roico. se ponosno nasmehnil in vedel sem, kai namerava. Vzel je dva moža. moža sta zaklela in preden so odšli, sta se prekrižala in začeli so se plaziti iz rova. V začetku je bilo čuti kak udarec s puško ob kamen, toda sčasoma je vse utihnilo. Italijani so začeli streljati, kratko in nervozno. Ves dan ni bilo ne duha ne sluha o patrulji. Drugo noč sta se moža vrnila, toda korporal se ni vrnil. Pravila sta. da je bil korporal daleč pred njima, ko so začeli streljati Italijani Klicala sta ga, pa ?e ni oglasil, drugi dan sta pa čepela rovnih in drugih vlog. kar je rekord po vojni. Nadaljni priliv denarja se pričakuje z zaključitvijo kratkoročnega posojila monopolske uprave za odkup tobaka, razen tega pa i-ma Blairova družba izvršiti še iz- praševanja. ker je oguljeno, kajti noji begajo po grmovju med trnjem in se valjajo po blatu tako. da njihovo perje ne pride v peštev. Drago je bilo prejšnje čase perje udomačenih nojev pa še to je izgubilo večji del vrednosti in od 1. 1912 je reja nojev v južni Afriki modne nazadovala. Do predlanskega leta so se pojavile po peščenih pustinjah velike jate divjih nojev, zdaj jc pa njihove prostosti konec, ka.iti država je zasedla pustinje kot dijamantna polja. Nojev želodec potrebuje menda kamenčke za prebavo, kakor jih potrebujejo kokoši in vodne ptice j Naravni nagon sili noje, da iščejo I po tleh samo gladke in blesteče kamenčke. TaJco pridejo dijamanti v večerom je hodil prepevat pod njena okna. Končno se je podoknic naveličal, zlezel je na streho palace in se spusil po vrvi k svoji ljubic. Tako sta se sestajala in ljubila večer za večerom. Nekega večera je pa presene' A zaljubljenca maharadži in bil je Lansko leto ali ^ v ljubal druge ljubice pondeljek in sredo ob 3. do 5., oo- Ta primer pa še ni najbrutalnej- |ja 413 E^iteii®ua*a»eBiiii. mm r r- ^mamg ■tu- .. w vi stalno že nekoliko let se je namreč javila neka plesalka, ki trdi. da jrf ona prava Navratilova in hči o-menjenega ravnatelja to da ta torej ni upravičen podedovati Gaby-jino imetje. Plesalka iz Biarritza, ki je nastopala dolgo let pod imenom Miss Rogers po vsej Evropi in sicer istočasno kakor Daslysova, je pokazala novinarjem, ki so jo pose -tili, listine, iz katerih nedvomne izvira, da se imenuje Jadviga Navratilova in da se je rodila v Prerovu. Ob izbruh svetovne vojne, ki jo je dole tel v Parizu, je izgubila zvezo g svojimi stariši to se je pozneje zaman prizadevala, da bi jih našla. Šele te dni je zvedela, da smatra nje oče Deslysovo zmotno za svojo hčer. Ker se je pa ta sedaj pojavila, bo senzacionalna afera, ki je vzbudilo toliko prahu menda zaključena to mesto Marseile bo v miru pobasaio milijone, za katere se je taka vztrajno borilo. južni Afriki v golši jerebice dva di-jamanta in eden je tehtal cel ka-krat. Ptice iščejo in pobirajo dijamante. ker so rtdi. ljudi pa mika njihova lepota. CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane hum »2.— ga prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA 21C West 18 Street Ne« York City imajo velik uspeh ■ ■ Si Prepričajte wmmtmmmKmm—iiiiim iiiiiiiiii 11 as gMKWlBWy/iWffiliWClii^' 1 bon!® !CH6JffWfflilEBit "(J Lil N 1 I O D A" NEW YORK. SATURDAY. FEBRl ARY 1. 193» The LARGEST SLOVENE DAILY tal 17. 8. A. INajdenka SOMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) Ljuba sladka sestrica, ali iivii še »ploh? Ali ti tako dobro ugaja pri svejih prijateljih, da nisi našla še nobenega časa za par vr-ite? Mati jo zelo vznemirjena Misli namreč, da si zopet bolna. Dobil smo od tete kratko sporočilo, da si srečno dospela v Draždane. a t.ičesai več* Vsemi si, prosim te, precej časa. da obširno pišeš ter nam istočasno sporoči, kdaj se nameravaš vrniti Božič je prej} durmi in treba je vse mogoče pripraviti. .. Presenečeni so se vsi trije spogledali. To Je zelo čudno, — je rekel grof, — kaj naj si mislim pri tem" Sam sem vendar spravil Ebbo na železnico. Inga ... — In posadil v pravi vlak. papa? -- In vendar ni prišla domov! — Papa, morala je izstopiti na poti in bojim se. da si je storila kaj zlega v svojem obupu? Ali je Inga čitala potrdilo svojih bojazni na resnem obrazu očeta? Zgubila jc vsa samozavest ter se pričela jokati, kar se Je zgodilo le redko. — Ebb a, — draga Lbba! Popolnoma v ozadju svojih misli pa je nadaljevala: — Kristei, kaj bo rekel on, če izve, da smo tako slabo varovali njegovo ljubljeno sestrico? Na vsak način, skrajno fatalna stvar! — se je oglasila grofica kater e je Inga sm*iila Kaj storiti? Ali bi telefonirali Hanno-ju? — Nikakega pomena bi ne imelo! Iskati moramo Ebbo! Vsaka ura H dragocena! Učitelj Lene mora vendar izvedeti, da ni Ebbe že davno pri nas! Razmišljala je nekaj časa. — Najboljie je, če se takoj Jutri odpeljem v Reinshagen! Povedati je laije kot pisati. Kako pa doprinesti goepej Lene? Vsa iz sebe bo takoj! T: Z,adovoljen sem s tem. kar je rekla Inga! — je pripomnil grof. - vendar pa i« bo ona vzela stvari v roke, temveč jaz sam. To je moja dolžnost! Takoj jutri zjutraj se odpeljem z Ingo v Reinshagen. Tam borno našli Ebbo! Človek se ne more tako lahko izgubiti! Grof Je poetal zelo resen. Usoda Ebbe mu je povzročala resne skrbi. Ebbe ni obsojal, čeprav jo je pokaral, ker je v svoji neizkušenosti preveč zaupala Hanno-ju. Povsem razumljivo pa se je mu je zdelo, du ,.r 'p njegov tin zaljubil v krasno deklico! Neodpustljivo pa je bilo, da je pričel ljubimkovati z Ebbo in če bi bilo to ijubimkovanje že nedolžno! Resnejših ednošajev med Ebbo in Hannom ni nikdar vzel v pretres Hanno je bil preangel, a nepošten ni bil! Ebba. kot prijateljica sestre, mu je morala biti sveta! Tudi z ostrim nastopom žene napram Ebbi ni bil prav nič zadovoljen' Morala je enostavno ignorirati anonimno pismo, ki je priletelo par dni po prihodu Ebbe v hišo. Mesto tega pa je obljubil govoriti s sinom tetr ga prositi, naj pcjasni vso stvar! Mesto tega pa je njegova žena zgrabila nič hudega slutečo Ebbo za govor ter pojasnila nič zlega sluteči deklici, da nima ljubica njenega sina nikakega mesta v njeni hiši! Ali je mogoče to dovedlo mlado in nedolžno deklico do obupnega koraka? V svojem prvem razburjenju je nastopila, ne da bi čak^ia, dokler ne pride domov ter posluša njegov svet, — in nesreča Je bila tukaj! Njegova dolžno&t je bila popraviti, kar je bilo še mogoče popraviti! Grcfu m bila v vsem življenju nobena stvar tako težka kot ta vož-4. a v Reinshagen Vedel Je, kako strastno so učiteljevi oboževali svojo Ebbo! Kako bodo sprejeli njegovo obvestilo? Kdo ve, kje se skriva morda preplašena in osramočena deklica?' Kar se je bala Inga je bilo pač izključeno. Že davno bi izvedeli tako \ zgodbo' Njega pa je prizadela vsa stvar zelo močno. Ljubil je kot hčerko to piavolaso in lepo Ebbo? In visoko je tudi ccnii učitelja ter njegovo Seno! Zrasli sta skupaj v isti vasi ter se udeležili medsebojno veselja trpljenja v družini! Kak.*ni žalostni božični prazniki bodo postali to! - Ali ni tr prišel oče? Hanno Reinshagen je postajal dejanski nestrpen in nemiren kot £e nikdar ne v svojem življenju Vedno je letal k oknu velike stanovanjske sobe, odkoder je bilo mogoče videti po vsej deželni cesti, prav do vasi. In Ebba. la neumna deklica! Lepo stvar je napravila s svojim brezumnim begom! Ce ta mcgel sedaj prijeti anonimnega pisca! Mrzla jeza ga je zgrabila, — a mkake neresnice ni pisal in sodišča bi ne mogla ukreniti ničesar proti njemu. Prava sr* ca je bila. da je bil stari gospod nekoliko pameten ter ga ni mučil ne primernimi očitki — Govoril je kot mož proti možu, ki ni rad pustil lepih ženski ustnic nepolj ubljenih! - Častna beseda, — ničesar več se ni pripetilo med njima! In ravno Ebba. Lenec bi ne smela nikd ar biti. Kaj pa je mogel za to. da se e na am rt zaljubil v lepo de klico ? In še bolj sedaj, ko je naravnost gtnevai od skrttt in strahu sanjo! 8vrta nebesa? Ra-unrsU si je svoje goste, svetle lase. Čedne govorice bodo nastala, — če je skočila Ebba Lene v vode Vse mogoče stvari je slišal šušlja-u ijuai mi o mogočem se usij *.o» p« o nemogočem .... Kje neki se mudi deklica? V sedanjih časih je človeku skrajno težko izginiti brez sledu. — i če nr bo jutri tukaj, se je naravnost odprla zemlja ter jo pogoltnila! Domov bi prav gotovo našla, kadar bi porabila svoj denar, — kajti s tem se je tolažil njegov razum, ki je bil obrnjen na praktične stvari* In nato, gospodična Avgusta! Ta ga je še bolj spravila iz ravnotežja • svojim jokom in tarnanjem! Domnevala je namreč, da se mudi Fbto* pri kontesi v Draždanih. a ona ni bila niti tam. — Gotovo so jo ukradli cigani! Konec no jo je nahruiii. Zanjo Je bil to dokaz njegove skrbi za prijateljico Ebbo Videl Je pri ha pa t o očeta s Ingo. Pojavih sta se dve majhni, črni točki, ki sta se odbijali od zasne-it ne površine zemlje Prihajali sta bližje in bližje. Konečno sta vstopili v hišo in na obratih obeh je bilo opaziti veliko skrb za Ebbo. nikakih porodu od Ebbe? — }e vprašal Hanno na hitro. Oba sta zmajala s glavo. Tiho in z globokim vzdihom je sedla Inga na stol Mj«n ljubek obrasček je noail znake velikega trpljenja. Bila tU uajprvo v zupnjišču 8 pastorjem sta se pogovorila o vsem ter ga prosila, naj prizanesljivo obvesti stanše Ebbe, da je neznano- nsto odšla v učiteljevo hišo Ura tamkaj ne bo nlkdai grofa i» njegove hčerke! sta morala tam preživeti! Popolnoma potrta ji "Nas in Rusov jc stosestdeset milijonov," — je rekel Črnogorec, ko je hotel poveličati svoj narod. Vseh Slovanov skupaj je dosti več kot stosestdeset milijonov. Podrobnosti o tem lahko citate v članku "Družina slovanskih narodov", ki je izšel v Slo vensko-A mer ikanskem Koledarju za leto 1930. Stane 50 centov. — Knjigarna "Glas Naroda", 216 W. 18 Street, New York, N. Y. ::::::: : POZOR, ROJAKI la naslova na lista, katerega prejemate, j« razvidr.o, kdaj Vam Je naročnina posla. Ne Čakajte tor* j. da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledeči b našita zastopnikov. Hanno je povesil oči, ko je poslušal poročilo grofa. Gn dejanski ni mogel ničesar storiti. Trmoglavo je rekel: — Ne morem izpremeniti tega. oče! Bolj pritajeno pa je dostavil: Kajti tudi jaz imam zelo rad Ebbo, čeprav vem to šele od danes! In če bi ne bilo skrivnosti njenega izvora, bi io vzel za svojo ženo, z vašim aovoljnejem ali pa brez njega! Tako pa vem, kaj sem dolžan našemu imenu! — To bi moral že preje premisliti, moj sin ter bi ne smel motiti srčnega miru Efcbe. Vsled tega pade večji del trivde na nas! Hanno je napravil nestrpno kretnjo. — Prosim tc. nikakih očitkov, oče! Predvsem moramo sedaj misliti na to, da zopet dobimo Ebbo! Jaz mislim, da bi se dobremu detektivu tc gotovo posrečilo! Inga je nalahno jokala preclse. To je bilo njeno prvo pretresenje, ki je prišlo v njeno solnčno in brezskrbno življenje. Vse to jo je strašno poparilo. Pred seboj je videla žalostne oči Kristela. čeprav se je še vedno hrabro držala z ozirom na svojega očeta. (Dalje prihodnjič.) Kretanje Parnikov — Shipping News — NEMEC V FRANCOSKI LEGIJI Nemški državljan Gies je bil nedavno obosojen zaradi veleizdaie na 5 let težke ječe. Ničnostna pritožba je bila zavrnjena in zdaj se zanima za nenavadno obsodbo vojaškega sodišča vsa javnost. Leti 1910 je vstopil Gies prostovoljno v francosko tujsko legijo, iz katere je skušal večkrat pobegniti, pa se mu ni posrečilo. Pozneje pa se je privadil in postal je dober vojak. Udeležil se je vojne v Maroku in tudi v Indokino so ga poslali. Začetkom I 1918 so ga odpustili iz tujske legije in hotel se je vrniti domov, toda v Marseillu je bil kot nemški državljan aretiran in interniran. Življenje v taborišču interniran-cev mu pa ni ugajalo in ker si ni mogel pomagati drugače, je ponovno vstopil v tujsko legijo. Uredežil se je bojev v severni Afriki, naenkrat je pa prišlo povelje, da mora en polk tujske legije zamejati francosko posadko v Porurju. V Porurje so poslali kot nalašč polk. v katerem je bil tudi Gies. Mož ni tajil, da je nemški državljan in nemško poveljstvo jc kmaiu zcvedeio, da služi v tujski legiji tudi Nemec. Čez dve leti je bilo okupacije Porurja konec m polk tujske legije se je vrnil v Maroko. Začetkom leta 1928 je bil Gi?s drugič odpuščen iz tuiske legije in vrnil se je v Nemčijo. Toda na meji so ga takoj aretirali in moral je pred vojno sodišče, ker je služil v sovražni armadi proti lastni domovini. Za veleizdajalce je samo ena kazen — smrt. Zagovorniku se je pa posrečilo omehčati stroge sodnike tako, da so obsodili Giesa samo na 5 let težke ječe. VERGILIJEVO LETO Fašizem daje vsakemu letu svoja j imena, tako nekoliko razgladi tiho vsakdanjost težkega življenja Kakor znano je duce Mussolini imenoval prošlo leto pšenično leto. letos- i nje pa je Vergilijevo leto in je po-svečno dvatistočletnici rojstva slavnega rimskega pesnika. V prvi vrsti' se pripravlja Mantova na proslav^, kajti pesnik se je rodil v nje okolici. Zato je slavnosti odbor zasadil med Pietolejem in Minciom Ver-gijev gaj. kjer bodo zasajena vsa drevesa, ki jih staroveški pesnik o peva v svojih proizvodih. Gaj pesnika začenja z znamenito brezo iz prve ekloge, slede ji pa vedno n- j presa, topol, cer in jesen, ki so da-j ali hladno senco mirnim poljskim , prizorom v Georgikah. Kraljevska Accademia Vergilia-na bo izdala tem povodom novo razkošno izdajo Vergilovih pesmi,: ki bo gotovo obradovala profesor- j je latinščine boij nego učečo se mladino. Rim. Firenca, Milan in druga mesta takisto pripravljajo slavnosti in predavanja ter izlete v rojstni kraj slavnega pesnika. Humaniste vsega sveta pa bo razvese-; 'ila izdaja Vergilijevega Kodeksa, ki ga je nekdaj imel Petrarca in g.i je opremil z lastnoročnimi opazkami. Kodeks hrani Ambrozijanska knjižnica v Milanu ter bo izšel v ponatisu le v 300 izvodih, tako da bo kljub temu ostal še vedno biblio-filska redkost. ADVERTISE in "GLAS NARODA' grofu in Ingl in ihtela sta naglas! Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA U 19 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA »II POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Lauahln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo. Peter Culig, John Germ, Frank Janesh. A. Saftlč. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora. J. Verbicb Chicago. Joseph Bllsh. J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar. Cicero. J. Fabian. Joliet, A. Anzelc. Mary Bambici*. J. Zaletel. Joseph Hrovat. La Salle. J. Spelich. Mascoutah. Frank Augustin North Chicago Anton Kobal Springfield, Matija Barboricn. Summit, J. Horvatn. Waukegan. Frank Petkovšek in Jože Zelene. KANSAS Girard, Agnes Močni* Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Čeme. Kitzmiller, Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ant. Ja-nezich. • MINNESOTA Chisholmn, Frank Gouže, A. Pa-nian, Frank PucelJ. Fly. Jos. J. Peshel, Fr Sekula. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, louis Vessel Hibbing, John PovSe Virginia. Fra.'k HrvaUcb. Sheboygan, Johr Zorman. West Allis, Frank Skok. MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. If. Panian Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Broderick. NEW YORK Gowanda, Karl Sternisha. Little Falls, Frank Masle. OHIO Baiberton. Jonn Balant, Joe Hiti. Cleveland. Anton Bobek, Chas. Karlinger, Louis Rudman, Anton Simcich, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Girard. Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kiraše Ni les, Frank KogovSek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown. Anton Kikelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambrldge, Frank Jaki«. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Clarldge, A. Jerin. Conemaugh. J. Brezovec. V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. PrrvlC, Louis Zupančič. A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg. Frank Novak. Homer City in okolico. Frank Fe-renchack. Irwin. Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. TauieiJ. Luzerne, Frank Bulloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlvftek. Midway, John 2ust. Moon Run, Fr. Podmllšek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arli in U. Jakobich. J. Pcgačar. Presto, F. B. Demshar. Reading, J. Pezd'rc. Steelton. A. Hreu. Unity Sta. ln okolico, J. Skerij. Fr. Bchllrer. West Newton, Joseph Jovan Wlllock, J. Peterne*. UTAH Helper, Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams Hirer, An too Sret. 8. februarja- Dresden. Iloulofne »ur Mer. I'.rfmcB 7. februarja: lie de Kruti«-«, II j*vre 8. februarja: .Vjultarl*. C^frhourz Milwaukee, Cherbourg, Ha.mbi.rg C<>nte Urande, Napol). Genova 12. februarja: Amerka. Cherbourg, Jir*m«-n 13. februarja: Muriichtn. Cherbourg. Hien en 14 feoruarja: Saturnu, 1 rst 15. februarja: Republic Cherbourg, H'emen Mir.isewaska. Cherbouig if. februarja: President Harding, Cherlx.ii-g. Bre ineii 20. februarja: Stuttgart. Boulogne »ur Mer, Kreniti 21. fecruarja: Pari*. lla\re Majestic, Cherb'.urg Bremen, Cherbourg. Bremen W.-aternlarid. Cherbourg .AgustU!*, X a ix>l i, Cettota 22. februarja: Cleveland. Cherbourg. Hamburg 26 februarja: 'irorge Waalnngton, Cherbourg, lla'n burg 27. februarja: Berlin, Cherbourg, Bremen 1. marca: A<(Uitani.i. Cherbourg New .\ m*l< nlain, fjoulogr.c mr >!• Botterda in Cont»- J'..a m a main -, Xapoli, »;tin>\. 4. marca: BvrenKai jj, Ci.oilxturg 5. marca: RoH. O« tiova 6. marca: Urrsnltn, Cherbourg, llltriifii 7 m a rc a - III' rr M«t ^t. Boms, Ct.«*ri> :rg. Hamburg 12 marca: Aiiverua. Ch-rL-oury, Bremen Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendain st a riiiui iu..ii:.v.\ faii.vika t i: Pi:t'ŽBK HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam ati Boylogne-$ur Mer Potovanje s (»arnikl Holland-Arm-ri-a I.ine piiim-nja udt»briu>l. di'inan- r.tz-imjoženji'. i;t'prfki'slj:vi) kuhinjo in j«o-otretbo. T» denske« di»"utja — Zu i-o-drobnofeti vt»r.išujte s\ojegit lokalnega HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK CITY 13. marca: Murmbtn. liovilogM« *'..r M«>r, men 14. marca: Majestic. Chf rl«nurg llrfmen, CHerbouig. llrtairn 15 marca: Mirnrwatka, < Miiwajjk« r. Cfa Conte Cranfl" Naj 16. marca: Saturnu, Ti*t 19. marca: Pr*-aide nt Harding. if»«-n 20. marca- Ayu ta .ia, « '| I..m Sluiisart, CI»'-rL«>u urg. J lam bun ihj* a 21. n ^ area: l'a rta. lUv La pLand. 4 "fi«-rl'ou i p 2*. r n area: t< nJair IV jI »ur M »Td. m 25 r narca IA v i a t hn, t'iierUiurji 26. narca : Ha nituir«. Clurluitir*. 1 l.i >ti 27. narca f'« rlin. 'jl^gm« *-.ir r 28. narca: J !«• d»- Kra ne* llavrr ( »1 >'m|»ir. i •h«Tt»«.urK \\ ^»tt-rnia id, ClmdHiiirf. P**n Ki ro|>a. < tMTlH.urjr, Hr.-tnrl novi Au Kuatus, Nap,,!!. C.nuyjL 29 f narca : n (»*rvi i Minm-toi ka CIm rb..urg Cleveland. Chertffiirg. HhbiIhi i Iiorn«- \Va«hin(l<>n, Clli.tb Ibeinen VolrndMtn. UouU.gne Bur Mer. I^rdam g ONI PREKO OCEANA " - ------------- , Na |kra Jia in najbolj ugoo nlska rane VpraSa^ta kateregakoli j tM>oLlaSe«D*ga agAQta FRENCH LINE 1t »TATI ITRCCT NIW VOBK. N. V. V in IZ Jugoslavije PREKO HAMBURGA z našimi znansmi pirmkt: NIW YORK, AUUT IALUM, SAM1U1G, DtUTSCBLANO, tUOLUTI, BUIANCK, CLBVELAMD, •T. LOUH( MLWAUUX Nenadkriljiva postrežba m kuhinja v vseh razredih. k$198 d {Vojn i davek $5 posebej) IZ NEW Y0RKA 00 LJUBLJANE IN NAZAJ \ modprnem J razredu. HITRO POŠILJANJE DENARJA PO NIZKIH CENAH Za povratna dovoljenja in drugt-informarije ce obrnite na lokj'.-n'*RH agenta, ali na — HAMBURG-AMERICAN LINE 39 BROADWAY. NEW YORK WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik Jos. Koren. Racine In okolico, Frank Jalenc. WYOMING Rock Springs, Louis 'xAJcher. Dlamondville, F. Lumbert. in Vsak zastopnik Izda potrdilo ra svoto, katero je prejel. Zastopnik« rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3., za Štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City Je $7. celo leto Naročnina za Evropo je $7. te celo leto. Kako sc potu* je v stari kraj in nazaj v Ameriko* Kdot Je nim»nj-'n potovati v stari kraj. je pot.-ebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Valed naic dolgoletne izkušnje Vam ml samoremo dati najboljša poiasnila In priporočamo vedno le prvovrstne brso-parnike. Tadi nedržavljanl umnrtjo potovati v stari krai ua oMsk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje xa po»miiev (Return Permit) 1« Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teka •. mesecev in bU se ne pošiljajo več v atari kraj, ampak ga mora vsak prosile« osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja ca permit m mora vložiti najmanje eden mesee pred nameravanim odpotovanjeoa