Ulij i M ~* '—*■ *——*~ i~M*-r*-r*r n -.r i -•■*- , ^i-^-rn_i-n^n-f*^ii~vnfj>ifVB_«rLfiijnxr uin _r~ir~j ~i trpar i.« nuv-i rur j ji~ir*m_i—-li^ j nijT,i or u Ali qi ni n n »I* delavskega konzumnega društvaki ima poleg petih prodajalen v /ill ol Llllu Ljubljani tudi še trideset poslovalnic v raznih drugih krajih Slovenije ? Stev. 1. Leto IV. Inserati, reklamacijo in naročnina na upravo Jugoslovansko tiskarne, Kolportaini oddelek, Poljanski nasip 2. Rokopisi se ne vraiajo. SREČNO IN VESELO NOVO LETO želita vsem naročnikom in aotrudnikom »Pravice« Uredništvo. Upravniitvo. Ob novem letu. Težke misli obdajajo delavne sloje ob vsakokratnem novem letu. Življenje pohaja leto za letom v neskončnost brez sledu in brez vidika v bodočnost. Trpljenje in pomanjkanje v starem letu, trpljenje zopet v novem. Brez upa na boljšo bodočnost stopa delavec v novo leto. Nehote se pa vsakdo ob novem letu vendar nekoliko pomudi pri misli: morda bo pa kaj boljše. Kdo pa je vendar še bolj upravičen želeti si boljših dni ob vsakokratnem novem letu kot ravno delavni sloj? Ta želja ni nikak materializem, saj se on bori za svoje izgubljeno pravo, za najpotrebnejši kruh, ki mu kot človeku in zemljanu brez dvoma pripada. Delavec hoče in želi samo to, kar je že enkrat imel. Njegov boj za vsakdanji kruh je boj, ki ga mora vojevati in tudi iavojevati. toda kdo mu prinese srečnejše novo leto Kot je bilo staro? Kdo? To je vprašanje, katerega mora delavec enkrat za vselej rešiti in ga edino od tam pričakovati, kjer ve, da edinole pride. Novo leto je zato premišljevanje prav potrebno, saj je to edina delavčeva bilanca ob zaključku starega in nastopu novega leta. Sedanji družabni red pozna le dva sloja. Posedujoči in delavski sloj, to je stan delodajalcev in delojemalcev. Prideta torej vpoštev le dva računska zaključka. Podjetnik ali delodajalec računa, koliko mu je ostalo Čistega dobička in že dela obenem račun za bodočnost. Pri tem računu bodočnosti pa seveda nikakor noče ••lati pri isti številki dobička, ampak računa, kako bo prišel do naj večje itevilke, do katere mu je sploh mogoče priti. Tako dela stan, ki se prav nič ne ozira na nikogar. Merodajne •o mu samo številke in nič drugega. Kaj pa naša bilanca? Ne moremo dosti računati, ker so sama pasiva. Saše leto ni minulo v znamenju dobička, ampak v boju za vsakdanji kruh in v velikem pomanjkanju. Vsakdo izmed nas pride do zaključka ▼ bilanci, da tako ne more iti več dalje, mora se obrniti na bolje. Posedujoči sloj hoče še več dobička, delavstvo si želi boljših časov. Oba hočeta še boljših časov. Toda komu na škodo? Oba razpolagata z kapitalom, katerega nam je vstvaril Bog za vsakdanji kruh. O upravičenosti v tem boju ni govoriti, ker je nam kristjanom jasno ko beli dan. i*© delovni sloj mora priti enkrat do zaključka, da je edino on merodajen * pravični razrešitvi tega vprašanja. Posedujoči sloj ne vpraša nič kako m kaj, on hoče le grabiti. Odločno se mu je postaviti enkrat v bran in pri-•®ti bitko za zmago. Tu ni nobenega vprašanja,- Čimpreje pridemo do pra- vega dela, preje bomo lahko praznovali srečnejše novo leto. Tu pa pride vpoštev edinole skupen nastop, boj organizacije. Kaj koristi tarnanje posameznega delavca v tovarni, rudarja ali viničarja, železničarja i. t. d. To je res samo kaplja v morju. Posamezniki lahko tarnajo in jokajo, da bodo utonili v svojih solzah ali se pretegnili v svoji jezi. Današnji družabni red je tega navajen in z lahkoto prenaša. Treba je skupnega nastopa delavstva v organizaciji. Kakor posedujoči sloj skupno nastopa v svoji organizaciji Zvezi industrijcev, tako mora delavstvo skupno nastopiti v svoji strokovni zvezi. To je neobhodno potrebno in vsakokratno novo leto nas znova opominja k temu. Pričnimo novo leto s tem sklepom. Pojdimo na delo za organizacijo, da bodo jačje naše vrste. Ne pustimo v bodočem letu nikogar, da bi bil neorganiziran, kajti s tem ne škoduje le sebi, ampak vsem obubožanim, koristi pa samo svojim dosedanjim zatiralcem. Zavedajmo se, da je naš boj pravičen in svet, ker le v tem boju bomo rešili nešteto ljudi prezgodnjega groba. Delo za preganjane, zatirane in sestradane je dolžnost vsakega pravega kristjana. Lačni so, dajmi jim jesti, žejni so, dajmo jim piti in nagim dajmo obleke, dvignimo jih zopet do stopinje otrok božjih. Priborimo jim zopet pravico, katero današnji svet tako ljuto tepta. V bodočem letu naj bo geslo krščanskega delovnega ljudstva: Nazaj k pravici, proč z brezsrčnim kapitalizmom! Politični pregled. Pri nas se je zazdelo vladajoči nasilni kliki, da je nastopil čas za izvedbo nameravanih akcij proti Slovencem in Hrvatom. Zgled, kako so svoj čas razpustili komunistično stranko v Jugoslaviji in razveljavili 60 mandatov (poslancev) te stranke, je za jugoslovanske >demokratične< vlastodržce zelo mikaven. Dejstvo, da se je to izvršilo brez velikih pretresljajev in da je imelo trenuten uspeh, navdaja s korajžo naše diktatorje tudi v tej voliv-ni dobi. Kajti za vsakogar pri nas je jasno, da bodo morali sramotno oditi, če bi bile volitve vsaj delno svobodne. Zato pa je treba to jasnost zamre-žiti s temnimi oblaki, ki napovedujejo komunističen vihar. V režimskih listih se je zaradi tega naenkrat pojavila velika komunistična in boljševiška opasnoet, (ki grozi upropastiti našo državo. Proti tej »opasnosti« so naši državobranitelji seveda dolžni po svoji »vesti« nastopiti kar najbolj odločno in energično. In tako je po par tedenskem pisanju o tesnih zvezah Radiča z boljševiki in s tem združeni komunistični nevarnosti sedla naša vlada k ministrski seji, kjer je temeljito in vsestransko pretresala položaj v naši državi in končno pa je sklenila razpustiti HRSS, njene voditelje pa zapreti. Zgodilo se je to natančno dva dni pred Božičem, tako, da je bilo za praznike dovolj govorjenja in priložnosti, da se hrvatsko ljudstvo zbega. Da bi vlada to lažje izvedla, je poslala kralja čez praznike v Pariz. Kakor pa stvar izgleda, Radičevi prijatelji še vedno svobodno hodijo okrog, in niso nobenega zaprli in tudi HRSS menda še vedno ni razpuščena. Vse kaže, da je bil oni globoko premišljeni in državniško tako važen sklep ministrskega sveta o razpustu HRSS bolj nekak poizkusni balon, ki naj pokaže, kako bi ta korak v javnosti učinkoval. Vsekakor izgleda, da se hrvatsko ljudstvo ne bo dalo kar tako oplašiti in kljub pisanju režimskih listov o popolnem razsulu Radičeve stranke se volivne priprave Radičev-cev vršijo nemoteno naprej. Ta poižkus naših demokratičnih ministrov, ki nočejo nič drugega kot samo dobro našega naroda in cele države, jasno kaže bojazen teh gospodov, da bodo po volitvah morali ostati lepo doma, ker jim ljudstvo ne bo dalo svojih glasov. Zato iščejo zvez na vse strani, da bi se pravočasno zavarovati proti taki nesreči. Tako so predsednika bolgarske vlade Cankova, ki je dosedaj veljal kot eden največjih neprijateljev naše države, povabiti v Belgrad ter so se z njim prijateljsko porazgovarjali, kako bi bilo mogoče makedonske glasove pridobiti za sedanji.režim. Gospod Can-kov se je v Belgradu prav po balkansko predstavil s tem, da je napovedani sprejem naših jugoslovanskih novinarjev, ko so ti že čakali pred njegovimi vrati, lepo odpovedal, pač pa je sprejel inozemske novinarje. Naši jugoslovanski novinarji so to ljubeznivost poplačali s tem, da so javno povedali, da h gospodu Cankovu ne gredo na obisk, tudi če bi jih drugič povabil. Cankov se je medtem že odpeljal v Bukarešto. Kaj pa so se ž njim v Belgradu dogovorili, to danes še ni znano. Iz vsega se vidi samo to, da snuje naša vlada za slučaj, če bi pri volitvah propadla, zvezo vseh tistih držav, kjer ljudska volja nič ne pomeni, to so: Italija, Bolgarija in Romunija, ki bi tvorile vse skupaj lepo družbo za našo Jugoslavijo, kakor si jo sedanji režimovci zamišljajo. Seveda iz te moke skoro gotovo ne bo kruha, ker je naše ljudstvo za take poizkuse vendarle prepametno. V ostalem se volivne priprave pri na« lepo nadaljujejo, shodi SLS se nemoteno vršijo ter so lepo obiskani, in ljudstvo izraža na njih svojo voljo, da bo tudi pri teh volitvah v ogromni večini poverilo zastopstvo svojih interesov SLS. Na vseh sestankih se jasno kaže, da so naši ljudje dovolj zreli, da lahko presojajo politični položaj ter se dobro zavedajo, da gre položaj za osnovne naše pravice, brez katerih je praktično delo za posamezne stanove sploh nemogoče. Drugod. V Nemčiji se politične homatije od zadnjih volitev sem še vedno brez konca pletejo naprej in nova vlada še vedno ni sestavljena. V Italiji se tla fašizmu in zlasti njegovemu voditelju Mussoliniju vedno bolj majejo. Vse kaže, da se italijanskemu diktatorju njegov poizkus z novim votivnim redom, ki ga je, kakor smo zadnjič poročati, nepričakovano predložil zbornici, ne posreči. Nasprotno opozicionalne stranke zahtevajo vedno bolj odkrito in odločno, da Mussolinijeva vlada odstopi ter že danes razpravljajo o novi italijanski vladi. Na Francoskem se protiboljševiška akcija nadaljuje. Vidi se pa, da je vsa stvar bolj umetno uprizorjena kot pa utemeljena v resnični boljševiški nevarnosti. V Rusiji tudi ni od zadnjega spora, ko so Trockija odstavili od poveljstva rdeče armade, pravega reda več in te dni »o listi poročati, da so brezposelni delavci Zinovjeva tako pretepli, da je težko bolan. Drugod po svetu te dni ni bilo posebnih dogodkov. Jugoslovanska strokovna zveza. Zveza tovarniškega delavstva. Občni zbor skupine SZTD v Tržiču •e vrši v nedeljo 11. januarja ob devetih dopoldan na galeriji v Našem domu. — Ker je ta občni zbor za vse delavstvo velike važnosti, naj se ga Člani polnoštevilno udeleže! — Odbor. Občni zbor skupine S. Z. T. D. V Žirovnici, ki se je vršil 21. dec., je bil prvi občni zbor izmed vseh skupin S. Z. T. D., kar je dokaz, da se člani te skupine dobro zavedajo pomena strok, organizacije za delavstvo. Po poročilih predsednika, tajnika in blagajnika smo izvolili nov odbor. V novem odboru sta Kajdiž Tomaž, predsednik in Robič Alojzij, blagajnik. Po izčrpanju dnevnega reda je poročal zvezni tajnik Lombardo o pomenu in pravilnem pojmovanju strokovne organizacije, kar so člani z zadovoljstvom vzeti na znanje. Skupina je vložila na ravnateljstvo elektrarne vlogo za novoletno nagrado v znesku 300 Din za vsakega zaposlenca. Sestanek kovinarjev S. Z. T. D. na Jesenfeah, ki se je vršil 21. dec., je bil precej dobro obiskan, vendar pa je bilo pričakovati še boljše udeležbe, s posebnim ozirom na pred-stoječe volitve obratnih zaupnikov. Na sestanku so poročati tov. Pukšič, Veber in zvezni tajnik Lombardo, ki so vsi med drugimi poudarjali važnost in pomen obratnih zaupnikov za delavstvo. Da so na sestanku padale tudi precej ostre in trde besede, je vzrok nezavednost, čestokrat tudi malomarnost članov samih, ki jim je vse drugo prej nego skrb za kruh. Dejstvo je, da po zakonu izvoljeni obratni zaupniki pri K. I. D. še daleč ne pridejo v poštev. Temu je precej krivo tudi delavstvo, ki je pognalo v boj proti močnemu sovražniku posamezne zaupnike same, ne da bi jih ščitilo in jim stalo v boju ob strani. Da se to ne bo več zgodilo in da pridejo izvoljeni zaupniki do svoje avtoritete, je naša dolžnost, kakor tudi korist posameznika in celote, da izvolimo zaupnike take, ki jim bomo lahko zaupali in se skupno z njimi boriti za naš kruh in naše pravice. lakaja vsak četrtek popoldne. V slučaju prašnika dan poprej. Uredniitro: Ljubljana, Stari trg 2/1. Nefrankirana piima ae ne sprejemajo. Posamezna Številka atane 1 dinar, Cena: ta 1 mesec 4 Din, aa «/< leta 12 Din, la Vj let* 24 Din. Inserati se aaraiunaje po dogetpru. Redni letni občni zbor skupine SZTD v Dolu pri Ljubljani so vtM v nedeljo 11. januarja ob 8 zjutraj v Društvenem domu. Poroča delegat iz Ljubljane. Sestanek kleparjev in inštalaterjev S. Z. T. D., ki se je vršil v nedeljo 28. dec., je bil ob precejšnji udeležbi zelo živahen. Pogrešali smo sicer nekaj članov, ki se radi upravičenih vzrokov niso mogli udeležiti sestanka. Gotovo pa bo tudi par takih, ki so mrzli do organizacije, na katere bomo morali pozabiti, ker itak ne spadajo v strokovno organizacijo. Po poročilih predsednika, tajnika in blagajnika, je poročal zvezni tajnik Lombardo, ki je med drugim pozival člane k solidarnosti, medsebojni ljubezni, skupnemu in požrtvovalnemu delu, kadar se gre za koristi, ki se tičejo posameznika ali celote. Dejstvo je, da posamezne člane prevladuje še vedno egoizem, katerega posledice dovedejo člane do medsebojnega sovraštva, ki pa niso samo zunanje osebnosti, ampak tudi v organizacijo prenešeno, kar je mnogokrat posledica razida organizacije. Da pa ne pride do tega, je dolžnost vsakega člana, da dela na to, da iz naših vrst izgine, kar bi nam lahko škodovalo. Namesto sovraštva naj velja ljubezen in videli boste, da bo naša organizacija rastla, postala močna in taka neustrašeno šla v boj za naš kruh in naše pravice. Podpisani se srčno zahvaljujem vsem kleparjem in inštalaterjem za prejeto vsoto 308 Din. Bog plačaj! Franjo Sterle, šiška. Jesenice. Zadnjič smo opisali na kako čuden način je hotel v oddelku žrebljame mojster K. podreti ustmen dogovor med obratovodjem g. Šiler-jem in obratnim zaupnikom ter del. zastopniki dotičnega obrata. — Sicer se odpusti niso izvršili, vendar pa si je g. mojster izbral drugo pot in je začel šikanirati obratnega zaupnika, ki je član SZTD ter še nekatere druge delavce. — Dotičnemu g. mojstru pa povemo, da je taka reč nevarna, zato je bolje, da se stvar pomiri, sicer bomo morali nastopiti drugo pot, ki ima zakonsko podlago, z dokazilnim materijalom. — Graje vredno pa je, da je radi tega odstopil dotični obratni zaupnik, na kar opozarjamo odbor S. Z. T. D. ter ostali celokupni obratni zaupniški zbor, ki naj čuva avtoriteto obrat, zaupnikov in naj bodo te ali one stranke. Delavstvo obrata pa naj gleda, da bo stalo za svojimi zaupniki, dokler jih ima, in naj jim ne daje zakulisnih nezaupnic, kot se je to zgodilo pri gori omenjenemu, da mora radi tega odstopiti, sicer ne bo dobilo iz svoje srede več ljudi, ki bi to funkcijo upali sprejeti. Strokovna zveza rudarjev. Trbovlje. Strokovna zveza rudarjev poživlja vse člane, da poravnajo članarino za 1. 1924. V zadnjem času se je pričela neka mržnja med nekimi člani naše skupine, da so pričeli zaostajati s članarino oelo po tri ali štiri mesece. Te člane poživljamo, da pogledajo pravilnik § 7., točko b). Kdor je naš član, je podpisal, lastnoročno vse točke pravil, ne samo nekatere. Torej se moramo raynati po tem, kar smo podpisali. jRaVnoteko poživljamo člane Delavske zveze, kjer znaša članarina celoletno 2 Din. Mislimo, da je ta članarina dovolj nizka, a še to nekateri ne poravnajo. Tovariši rudarji, zavedajte se dolžnosti in obračunavajte te malenkostne prispevke. Nobena organizacija brez denarja ne more poslovati, ravno tako tudi naša ne. Ako pa kdo ne misli biti več član, naj to prijavi odboru ali posameznemu zaupniku, da bomo zamogli vedeti, koliko imamo rednih članov v eni ali drugi zvezi. — Naznanjamo vsem članom, da se vrši dne 4. januarja 1925, ob štirih popoldne sestanek Delavske zveze, in sicer v tajništvu Loke 253. Uljud-no prosimo vse člane obeh zvez, da se sestanka udeleže. Sestanek je velike važnosti za rudarje, zato naj ga nihče ne zamudi. — Odbor. Trbovlje. Strokovna zveza rudarjev, skupina Trbovlje, pozivlje tem potom vse svoje člane naročnike našega strokovnega lista »Pravica«, da takoj brez odlašanja poravnajo do konca leta zaostalo naročnino. Naš list nima razpoložljivih fondov, vzdržati ga moramo mi rudarji in delavci sami. Ker s tem, ako nismo redni plačniki, spravljamo upravo lista v zadrego in se potem zgodi, da uprava upravičeno preneha pošiljati list. Na drugi strani se pa pride Član prito-ževat, kako da se mu list ne dostavlja. Da pridemo vsem tem nedostat-kom na kraj in da se bo organizaciji prištedilo večkrat nepotrebnih reklamacij, in razbremenilo negotovosti upravo, naj storijo vsi svojo dolžnost ter gledajo, da ne bodo v bodoče zaostajali z naročnino. Dolžnost vsakega člana pa je, da pridobiva novih naročnikov med svojimi sotrpini, ker čim več bo naročnikov, tem uspešneje nas bo branila »Pravica«. Podprimo naše strokovno glasilo, ki je edini delavski list, ki resnično in neustrašeno zagovarja naše pravice pod idejnim temeljem krščanskega socializma. Rudarji! Poslovno leto 1924. gre h koncu. Ali pa moremo v tem letu zaznamovati kakšne uspehe ali napredek? Ne. Ravno nasprotno, nazadovali smo in nikjer se ne upoštevajo naše pravice, nad nami vihti bič neusmiljeni kapitalizem kakor še ni- kdar poprej. Brezuspešno je naše tarnanje in pričakovati neke pomoči in rešitve od zgoraj. Zdramimo se in ne odlašajmo več; čas je zlato in predragocen, da bi sanjarili, ker sanje so premnogokrat razočarljive. Ali pa je rešitev mogoča? Da! To pa samo v naši S. Z. R., katera stoji vsikdar na braniku za pravice delovnega ljudstva. Rudarji in delavci, organizirajte se, ker le v močni strokovni organizaciji se bo vas upoštevalo in se vam bo izboljšal vaš gmoten položaj. Naj živi naša krščanska strokovna zveza! Vsi do zadnjega pod nje okrilje in uspeh bo siguren. Odbor. Društvo slovenskih organistov. Kakšne so plače organistov. Pisec teh kratkih vrst službujem v eni župniji že 25 let. Ko sem pred 25 leti nastopil službo, so bili prejemki tolikšni, da sem se, čeprav sem se potem oženil, prav lahko preživel. Kako pa je danes? Letos sem dobil za bemjo kot plačo za službo organista in Cerkvenika približno 900 kg ajde, kar bi znašalo po današnjih cenah in po odbitku stroškov za pobiranje 8200 K. Vina sem dobil kakih 200 1, pa ga niti po 20 K ne morem prodati. Jabolčnika kakih 800 1. Vsega skupaj: ato, jabolčnik in vino bi pač računal na 15.500 K, štolnino in drugo pa približno 6500 K, skupaj 22.000 kron. To bi prišlo približno na dan 60 K. Imam preživeti ženo in sedem nedoraslih otrok. Sedaj pa naj mi kdo pove, kako je mogoče preživeti tako družino z 60 K na dan. Ali naj kje poprosim za kakšno poboljšanje? Nihče ne da nič. Pač pa marsikateri pravi, da imam jako dobro službo. Ali ni to vnebovpijoča krivica, da se ljudi tako izrablja? Mislim, da se še marsikateremu mojih tovarišev tako godi. Zatorej, organizirajmo se, druge pomoči ni. Teharje. Službo organista nastopi tukaj z novim letom g. Franc Lužo-vič iz Teharja, ki je svoječasno uspešno dokončal orglarsko šolo v Celju. Našemu mlademu tovarišu želimo mnogo uspehov na njegovem mestu. V »Cerkvenem Glasbeniku« številka 12.1.1. piše na str. 127 g. Roman Pahor o razmerah in položaju tovarišev organistov na Goriškem. Ker vem, da niso vsi gg. organisti naročeni na »Cerkveni Glasbenik«, si podpisani usojam v našem listu »Pravica« priobčiti sledeče vrstice: Spoštovanemu poročevalcu g. R. Pahorju povemo tudi mi organisti bivše Štajerske, da so tudi naši delodajalci v socialnem oziru mnogokrat ravno tako nesocialni in občinski odbori brezbrižni za nas kot na Goriškem. Pomagati si moremo le v vzajemnem delu in borbi v naši organizaciji, ki postaja vedno močnejša in odločilna. Karel Bervar. Državni cestarji. Tajnik je dovršil shode pri vseh skupinah razven celjske, za katero se vrši shod v kratkem. Shodi so bili povečini jako dobro obiskani, iz česar se vidi, da je prepričanje o potrebi naše organizacije zelo trdno* Člani šo se povsod prepričali iz tajnikovega poročila, da 6e je društvo res prizadevalo pomagati članom, kjer je bilo dosedaj le mogoče, pri obstoječih razmerah. Ker so se povsod volili tudi novi odbori in zaupniki, ter se je uredilo novo poslovanje skupin in društva, lahko rečemo, da se začne po občnem zboru društva, ki se vrši kmalu, novo delo, ki mora biti še uspešnejše kot dosedaj. Ako bodo člani in odborniki kakor posamezni zaupniki izvrševali navodila, ki so jih prejeli na shodih in če bo v nas vseh železna in vztrajna volja do dela, potem lahko trdimo, da stoji danes naše društvo trdno in kot tako gre na novo delo. Viničarji. Sv. Miklavž pri Ormožu. Odbor Strokovne zveze viničarjev, skupina Sv. Miklavž pri Ormožu, izreka naj-prisrčnejšo zahvalo vsem cenjenim darovalcem za naš »Miklavžev večer«. Ker ne moremo navesti radi pomanjkanja prostora vseh darovalcev, objavimo samo tako-le: V občini Sv. Miklavž smo prejeli darov v znesku Din 360.50 in 2 m platna. V Središču Din 517.25, na Kogu, Vitan, Jastrebcih Din 308; Ljutomer, Cven, Krapje Din 360 in različno v blagu; v Ormožu Din 187.25 in darila v blagu, v Ivankovcih smo dobili Din 25.—. Pred vsem se moramo zahvaliti dobrotnikom največjih darov gospodu poslancu Bedjaniču Din 100.— in g. Vargazanu v Vinsk. vrhu Din 100.— ter trgovini Senčar v Ljutomeru za bogato darilo v blagu. Darovi, obleka, nogavice, robci za na glavo so se kupili za celotno vsoto Din 1867.25. Obdarovanih je bilo 105 otrok. Stroške za prireditev je utrpela skupinska blagajna. Še enkrat: Bog povrni stotero! Želimo vsem kakor članstvu tako vsem našim prijateljem in dobrotnikom srečno, veselo novo leto. Dal Bog, da bi se naša stanovska vzajemnost razširila tja do zadnje koče našega viničarja in kmetskega delavca ter da bi rastlo število naših lll=lll=lll=lll=lll>=lll=lll= Inserirajte v „Pravici"! 111=111=111=111=111=111=111= Ali kup vse svoje potrebščine pri /. delavskem konzumn Izpoved »neme« deklice. (Dalje.) Tedaj šele sem' se zgrudila ob njenem vznožju. »Jaz ne morem, mati! Ne morem! Moli zame, da se bora naučila!« — Ko si se Ti zvečer vrnil, — kakor vedno! — je ležala na mrtvaškem odru. Bila sem sama. Njen mrtvaški prt senu odgrnila in sem položila svojo vročo glavo poleg njene mrzle. Jokati nisem mogla več. Tedaj si vstopil Ti in si se opotekel. Spoznala sem, da si moral tako storiti, ker si bil pijan. — Vračali smo se s pokopališča. Ti nisi imel več žene, ne otroka. Oče, oče! Ti ljubi, ubogi oče, kako ranjeno je bilo Tvoje srce! 10. julija 1916. Prve dneve po materini smrti si prihajal redno domov. Jaz sem nemo pripravila obed, brez besed sem prinesla in se tiho vsedla k mizi. Naravno, Tebe sem dolžila smrti edinega človeka, ki me je ljubil. Pozneje si vedno dalje izostajal. Jaz Te nisem pogrešala. Hodila sem na materin grob. Najraje v temi. Stranska vrata so bila itak vedno odprta. Na grobu sem se večkrat vlegla na beli, mehki, hladni sneg. Jaz sama nisem vedela, kaj sem delala od samega hrepenenja in muke, od same ljubezni do trohneče, ki je komaj dva metra pod menoj, od samega — (ne vstraši se, oče, jaz hočem biti iskrena) — sovraštva do tistega, ki jo je umeril. In ko se je sneg tajal pod menoj, tedaj sem bila mirna in menila, da moja glavica leži bliže njenemu materinemu srcu, in mi ničesar ne odgovori, ker so njena usta vedno molčala. In če sem odstranila sneg — tedaj je bila črna prst njeno temno oko, ki mi je govorilo svojo zadnjo besedo: »Samo Tvoja ljubezen ga bo rešila!« 0 ta njena zadnja beseda! Nikdar nisem šla z groba brez nje! In kadar nisem mogla na pokopališče, sem sedela doma v temi sama s črnimi mislimi. Nekoč sem stala ob oknu in strmela v noč in stisnila roke v pest: »Oče, bodi preklet! « Še se spominjam, da sem se komaj malo ustrašila, kaj sem izrekla in sem samo jezno mislila: »Ne, ne prekličem nikdar! Nikdar ne bom prosila odpuščanja tega greha!« Da je greh, sem vedela. A mislila sem hladno, zaničljivo. In potem: Čakala sem na nenadno Tvojo smrt, dan za dnem. To so bile moje dekliške sanje: videla sem Te, kako si padel v reko. Boril si se z valovi, a nisi imel dovolj moči in si utonil. Videla sem Te pod tovornim vozom. Videla sem Te zmrznjenega v snegu. Pri vsem tem je ostalo moje srce hladno. Saj si mi Ti umoril mojo mater! In potem sem te hotela zapustiti. Vendar sem se bala sama stopiti v življenje', ker se še nisem čutila dovolj močno. Postati sem hotela nekaj velikega. V prostih urah sem skušala iz raznih znamenj spoznati, ali bom ta svoj cilj tudi dosegla. Nekega večera sem sedela pri odprtih vratih sobne peči in sem zrla v rdeči plapolajoči plamen. Vanj sem položila razpelo, ki si ga ti nekoč razbil. Kristusova glava je bila vedno bolj žareča, in poteze so oživele. »Vzemi ga ven, potem boš junakinja 1« Da, tako mi je nekaj govorilo zapovedujoče. Jaz sem bulila v svetlikajočo, oživljeno glavo. Roke so vztrepetale. Plamen, plamen! — Ko sem onega večera hotela polna veselega upanja zaspati, tedaj sem hipoma čula spodaj neko trkanje. Ne vem, ali si padel, ali si se samo zadel. — Jaz nisem prišla doli . Vendar ljubki glas matere sem slišala jokati: »Samo tvoja ljubezen ga more rešiti!« ( Samo ljubezen! »Mati, ne morem!« Blizu mene je ležal njen okrvavljeni žepni robec, ki je danzadnem povečaval mojo trdoglavost. »Samo tvoja ljubezen — ga more rešiti!« »Ne, ne rešiti — sovražiti!« »Ne, ne sovražiti — rešiti, rešiti!« 0, kako dolga je bila tista noč. Mati je bila pri meni. Vprašala me je, kako velika je moja ljubezen. Obrnila sem se k steni: »Ne ljubezen — sovraštvo!« Tedaj je vzela žarečo Kristusovo glavo in mi jo je držala tesno pred obrazom: »Zakaj si jo vzela iz plamena?!« Tedaj sem morala bridko jo- im Prijateljev iz drugih stanov vsak dan višje. — Odbor skupine Sv. Miklavž. Ljutomer. Strokovna zveza viničarjev in kmetskih delavcev v Ljutomeru želi vsem članom J. S. Z. in prijateljem delavstva vesele božične Praznike ter bližajoče se srečno in blagoslovljeno novo leto! Obenem pa opozarja vse člane, kateri še niso iz-Polniji svoje dolžnosti in plačali naročnino, da isto ob novem letu poravnajo. (>b novem letu se zavedajmo froje dolžnosti, da ne bomo s članarino zaostali, temveč še druge svoje tovariše pridobivali. —Bog živi! Prometna zveza. Na kaj naj železničarji računajo, «a pridejo do svojih pravic? Prepri-smo, da ne na eno, ne na drugo vlado ne more železničarstvo računati, da pride gotovo in že skoraj do vpoštevanja njegovih pravic. Vedno Menjavanje vlad da železničarstvu Povoda dovolj, da na kako resnost vladajočih ljudi za zboljšanje njihova položaja zaupati ne morejo. Na **j pa, nastane vprašanje? Ali mogoče na odločujoče organe Železnikih direkcij, ki se kar kosajo, kdo °o deležen večjih zaslug ter iznašel !fak novi izum, kako železničarstvo bolj strokovnjaško pritisniti ob ua?! Ali zamore železničarstvo računati na zboljšanje s tem, da gre vsa-kategorija ter vsak železničar jvojo pot? Ali se mogoče položaj iz-“oljša s tem, da organizacija organi-*acij0, kategorija kategorijo, uslužbe-uslužbenca sovraži ter da se tovariš za tovariša ne briga misleč, «i meni mar, naj si pomaga sam? ^‘i se bodo splošne krivice železni-•^rjev odpravile s tem, da svojega ^tovariša, ki si je z velikim trudom j? Sporom priboril košček boljšega ^ruha, da ga zaničljivo preziraš? ^naj železničar računa na zbolj-iNe v tem, da vsak posameznik ne začuje, ne sodeluje in se ne briga svojo stanovsko organizacijo? Ali “'ogoče s tem, da razbija ter goji ne-med njimi? Vprašamo z da-ttjim položajem nezadovoljne že-tičarje: Kdo je kriv, da se želez- i upravi z rešitvijo in ureditvijo ^°žaja uslužbencem nič ne mudi? •jt0 je kriv, da prihajajo ter se izda-”1° razne odredbe, ki bijejo vsaki pavici v obraz? Kdo je kriv prepihi’.ki nastajajo vsled revščine v levičarskih družinah? Kdo je kriv, J? je postal železničar popolnoma J^praven? Ali ne mi železničarji j^i? Ako bi bile organizacije ter •ezničarstvo dovolj složno, bi bilo S®6 vprašanje že rešeno. Ne bi nam najnovejša svetnica«. In jaz v sebi vendar tako mrač-hudiča! 2 * 10. decembra 1916. ^ (j. r?bljena Kristusova glava leži l1 mrzli roki. Jaz »em gledala v trpeči obraz. Slišala sem: »Vzemi ga ven iz plamena, in postala boš junakinja!« Jaz pa nisem postala. Junaki morajo biti veliki v čisti ljubezni. Jaz pa sem bila močna v sovraštvu. In kdor je velik v sovraštvu, ta je le velik hudič. Vendar tedaj, ko sem si opekla prste, tedaj sem vsaj začela sovraštvo trebiti. Večkrat so se delali novi poganki, zlasti, ko si prihajal pijan domov in si imel tako hudobne oči. In če je tedaj divje vzrastlo v mojem srcu, tedaj nisem smela več pogledati na sliko moje mame. Več ko enkrat sem jo zaobrnila proti steni, da ne bi ona videla, kako se moram jaz boriti, da bi mogla zate moliti. Ni še dogo tega, ko si se ti zmotil, da si zašel v mojo spalnico, ko si prišel pozno v jutro šele domov. Vprašal si me, kako to, da ležim na tleh, namesto v postelji. »Padla sem na tla«, sem ti odgovorila. Oprosti, lagala sem! Jaz sera si vsaki prvi petek v mesecu postlala na tleh, da bi postalo moje srce široko in globoko in ponižno in krotko kakor Srce Jezusovo, da bi te jaz mogla plemenito — otroško ljubiti. In ker sem se še vedno morala boriti, sem pred dvema mesecema prvikrat razprostrla svoje roke in sem Bogu Očetu darovala smrt njegovega Sina, ki je bila odkupnina za naše odrešenje, in sem iz vse duše imlolila, da bi on sprejel moje revno življenje, da bi postal zopet srečen, moj ljubi,, ubogi oče! — Danes vem, da bom kmalu umrla. Toda jaz verujem, da ne bom umrla za tvojo srečo, ampak zaradi pravične kazni, ker sem svojega očeta nekoč sovražila in zaničevala.------------ To je bila moja izpoved: da sem ljubila človeka iz vsega srca — svojo nesrečno materi in da sem sovražila človeka z vse svoje duše — svojega nesrečnega očeta! »Samo tvoja ljubezen ga bo rešila!« Ona je rešila samo mene, za te je bila preslaba. Ako jaz sedaj grem, kaj je izgubljeno? — Nič. Eno delo bi rada izvršila: Ves strup celega sveta bi znosila na grmado, da bi ob tem silovitem ognju ozdravela in postala življenja vesela vsa srca — zaničevanih žena, vsa srca zavrženih otrok. — Za to delo pa moje roke niso dovelj velike in močne. In potem: Nič nisem bolj blagrovala kakor čiste roke, ki so smele dvigniti najsvetejšo hostijo. Tega sploh ne morem popisati, — tako hrepenenje sem imela po tem —. Samo moške roke, morejo biti tudi duhovniške. Zakaj torej živeti, čemu moje največje hrepenenje, ki z vsakim dnem narašča, vendar ostane samo hrepenenje? — — Ti pa, oče, najdeš povsod spretnejšo gospodinjo kakor sem bila jaz. Glej, zato me ne pomiluj, ako odhajam ! V božičnih dneh 1916. Izpoved je končana. Moj ljubi, zapuščeni oče! Ne vem, ali mi moreš odpustiti, — ali tudi hočeš? Jaz nisem mogla tako posvetiti v svojo dušo dušo, kakor bi rada hotela. Sem tako izmučena, oče! Večkrat nisem našla prave besede in sem ti hladno poročala o dogodkih, kar je nekdaj tako toplo tlelo v mojem srcu. Lahko bi te poklicala k svoji smrtni postelji in bi ti vse priznala. Potem bi pa bolj mimo umrla. Tega nisem hotela. Jaz sem bila vedno tiha in se hočem kaznovati z nemo smrtjo. (Dalje prih.) StraM »PRAVICA«, dne 1. januarja 1929. Leto IV. navstva ljudi, kakršni so še dandanes. Pokazal je s tem tudi onim, ki sami ne potrebujejo opore in pomoči, naj se združijo s trpečimi brezpravnimi, ker smo pred Bogom vsi enaki, in imamo vsi pravico do primernega življenja. Torej sprejmimo Njegov nauk, živilmo po njem, bojujmo se proti napakam svojim, bojujmo se proti napakam onih, ki prihajajo med trpine samo takrat, kadar iščejo svoje koristi. Vzgled nam je dal On, ki je bil zaradi pravice preganjan in pribit na križ. A. B. Prosveta. Za obstoj in svobodo Slovenije se glasi zanimiva knjižica, kjer je popisan ves dosedanji boj naših poslancev za samostojnost Slovenije ter smotreno delo, ki so ga vršili naši ministri v vladi. Vzemi in beri ter primerjaj to knjižico s knjižico samostojnih, potem mimo volil »Inšpekcija Rada i radnički po-vjerenick je naslov brošure, ki jo je izdal uradnik Inšpekcije Dela v Banjaluki, Ibrahim Džafčič. Brošura vsebuje kratek pregled delavske zaščitne zakonodaje ter svrhe in značaja Inšpekcije Dela, ki ga je avtor svoje-časno podal v oblild referata na I. konferenci delavskih obratnih zaupnikov v Banjaluki dne 6. aprila 1924. Knjižica obsega 50 strani in jo je izdala Štamparija »Glas Krajine« d. d. v Banjaluki. KREKOVA MLADINA. 4. seja centrale »Krekove mladine« se vrši v Celju, na novega leta dan ob 10. uri dopoldne v hotelu »Beli vol«. Tajništvo centrale sporoča podružnicam sledeče: Afco želi kaka podružnica govornika, naj to sporoči centrali pravočasno. Centrala »Krekove mladine« prireja vsak četrtek zvečer so-sijalni tečaj in vsako nedeljo dopoldan govorniško šolo. Za govorniško šolo želimo, da naj isto posečajo posebno okoličani, člani delavskih organizacij. 1 »Krekova mladina« v Celju priredi Silvestrov večer, z jako zanimivim sporedom v hotelu »Beli vok. Vabimo vse naše krščansko-socialno misleče delavstvo in njih prijatelje. Vsem članom podružnic in prijateljem »Krekove mladine« želi centrala Srečno in veselo novo leto! Socialni vestnik. Isseljevanje iz kraljevine SHS v mesecu oktobru 1924. V mesecu oktobru tek. leta se je izselilo iz naše države 1537 ljudi in sicer 1321 naših državljanov (980 moških in 341 ženskih) in 216 tujih podanikov (124 moških in 92 ženskih), Od skupnega števila izseljencev in sicer naših državljanov odpade na Dalmacijo 424, ha Hrvatsko in Slavonijo 414, na Vojvodino 239, na Srbijo 178, na Slovenijo 30, na Bosno in Hercegovino 22 in na Črno goro 14. Od teh izseljenikov je bilo 66 kvalificiranih, 165 nekvalificiranih, 769 poljedelcev, 34 prosti poklici in 288 družinskih Članov (otrok in starčkov). Po starosti jih je bilo 418 od 31. do 50. leta, 507 od 18. do 30. leta, 361 izpod 18. leta in 45 čez 50. leto. Po veroizpovedi pa 1030 rimskokatoliške Vere, 20 srbsko pravoslavne vene in 11 protestantov. Srbov, Hrvatov in Slovencev je bilo (1321) procentualno 70%, Nemcev (290) 22%, Madžarov (96) 7%, Romuncev in ostalih narodnosti (16) 1 odstotek. Vseljevali so se ponajveč v sledeče pokrajine: na prvem mestu v Argentinijo (407), potem v Avstralijo (357), Brazilijo (259), S. D. A. (169), Chile (36), v Ameriko (48), Kanado (28) in v Novo Zelandijo (11). Ponajveč se izseljujejo zaradi tega, da si poiščejo dela v tujini. 925 izseljenikov so plačali sami pot, dočim je ostalih 396 odpotovalo na račun rodbine. V preteklem letu in šičer v istem mesecu se je izselilo vsega skupaj 1652 izseljenikov (brez tujih državljanov) in sicer 1039 moških in 613 ženskih. Od 1. januarja do 31. oktobra 1924 je bilo vsega skupaj 14.391 izseljenikov (brez tujih državljanov), dočim je bilo v istem razdobju preteklega leta 5663 izseljenikov. V mesecu oktobru tekočega leta se je vrnilo iz prekmorskih krajev v našo državo 497 izseljenikov. Gospodarstvo. Zagreb. Italija 2.8045 do 2.8345 (2.835—2.84), London 309.50—312.50 (312), Newyork 65—66 (66.10—66.20), Pariz 3.5320—3.5820 (8.58), Praga 1.9820-2.0120 (2.01), Dunaj 0.0920 do 0.0940 (0.0937), Curih 12.75—12.85 (12.84), efekt, dolar 64.50—65.50 (65). Tendenca in promet slab. Posebno v devizi Trst. Curih. Belgrad 7.80 (7.75-7.85), Budimpešta 0.007030, Berlin 1.2260 (1.228), Italija 21.85 (22—22.10), London 24.3150 (24.24—24.26), New-york 514.50 (515—515.50), Pariz 27.75 (27.75—27.80), Praga 15.5875 (15.60 do 15.65), Dunaj 0.007260 (0.00723 do 0.00727), Bukarešt 2.65, Sofija 3.75. Produkcija premoga v mesecu maju 1924. V teku meseca maja t. 1. se je v celi državi nakopalo 303.405 ton premoga. V aprilu t. 1. je znašala produkcija 303.779 ton, v marcu 379.446 ton, v februarju 383.513 ton ter v januarju 380.708 ton. Od celokupne produkcije odpade na črni premog 7.786 ton, na rjavi premog 233.722 ton ter na lignit 61.897 ton. Delež Slovenije na produkciji premoga v celi državi znaša 139.130 ton, kar pomeni 45.9 odstotka produkcije v celi državi. Sloveniji sledi Bosna in Hercegovina, kjer se je nakopalo 85.154 ton ali 28.1 odstotka celokupne produkcije. Še manjši je delež Srbije, ki dosega 49.381 ton ali 18.3 odstotka. V Hrvatski s Slavonijo je bilo produciranih 18.820 ton ali 6.2 odstotka produkcije v celi državi. Dalmacija je dala 10.920 ton in je njen odstotni delež pri produkciji premoga v celi državi bil samo 3.8. Od celokupne produkcije kakor tudi od zaloge na dan 31. aprila t. I., ki je znašala 139.069 ton, se je oddalo: državnim železnicam 98.615 ton, ostalim železnicam 762 ton, vojni mornarici 600 ton, privatnemu brodar-stvu 1523 ton, industriji 109.397 ton ter raznim 17.150 ton. Izvozilo se je v maju 1924 16.597 ton premoga. Lastna poraba pri premogovnikih je znašala 35.134 ton. Skupno se je torej oddalo v maju 293.278 ton. Slovenija je od svoje produkcije v mesecu maju 1924 ter od zalog na dan 30. aprila 1924, ki so znašale 31.088 ton, oddala državnim železnicam 54.403 tone, privatnim železnicam 160 ton, privatnemu brodarstvu 932 ton, industriji 36.207 ton ter raznim 8681 ton. Izvozilo se je v teku meseca maja t. 1. iz Slovenije 11.119 ton; premogovniki pa so porabili 17.891 ton. Skupna oddaja v maju t. 1. je torej znašala 129.393 ton. Zaloge premogovnikov na dan 31. maja 1924 so bile v celi državi 149.196 ton in sicer v Sloveniji 40.825 ton (30. aprila 31.083 ton), v Srbiji 40.186 ton (30, aprila 42.148 ton), v Bosni in Hercegovini 28.186 ton (30. aprila 26.649 ton), v Dalmaciji 25.286 ton , (30. aprila 24.891 ton) ter v Hrvatski s Slavonijo 14.511 ton (30. aprila ; 14.293 ton). Povprečno je bilo v premogovnikih zaposlenih v mesecu maju 1924 30.784 oseb, kar pomeni naprara aprilu nazadovanje za 1448 oseb. V Sloveniji je bilo v premogovnikih zaposlenih povprečno 13.230 delavcev, v Srbiji 6202 delavca, v Bosni in Hercegovini 6063 delavcev, v Hrvatski s Slavonijo 4330 delavcev ter v Dalmaciji 959 delavcev. Dopisi. Zagorje ob Savi. Našim rudarjem naznanjamo veselo vest, da se je pri nas ustanovila liberalna delavska organizacija. Gospod Mirko Veinberger je blagovolil opozoriti g. Žerjava, da bi imela takšna ustanova v Zagorju naravnost sijajen uspeh. On namreč (g. Veinberger) je pri delavstvu zelo priljubljen, ker ga je ob času stavke podpiral z moko. Bilo bi torej pametno, je poročal, da organiziramo rudarje. G. minister je z velikanskim navdušenjem pozdravil to pismo. Bil je srečen, da ima tudi med pridobitnimi krogi junake, ki delajo za njegovo sveto stvar. Brž je storil vse potrebno. In pretečeni teden, leta 1924, mrzlega zimskega večera so ustanovili svojo »Unijo«. Z veliko težavo so ustanovili odbor, ki sestoji iz samih »Narodno soc. odpadnikov.« Seveda niso pozabili »Gustelja«, ki je prevzel tajniško mesto. Ta je obljubil, da bo zastavil vse moči in plehke duševne zmožnosti, da bo res »Unija rudarjev« prišla v Zagorju do moči in veljave. Če je mislil, da bodo svoj napredek pri delavcih uveljavili na isti način, kot 1. junija v Trbovljah, ko je tudi on skakal z revolverčkom, se naj-bržujnoti. In čeravno je g. Veinberger še pripravljen dati moke, ne bo uspeha. Če sanja, da si je z molko pridobil velikanski vpliv, se moti. Kvečjemu hvaležnost. Naše delavstvo noče Žerjava in ne njegovih botrov. Priporočamo torej, da se »Unija« ne poskuša širiti, ker se ji lahko zgodi, da jo raznese. Velenje. Pri nas naša zveza lepo napreduje. Delavstvo je uvidelo, da mu ni v korist pričkanja gospodov okoli »Socialista« in Bernotovega »Na-preja«, vsled tega se organizira de-lavec-rudar v naši zvezi. Da naša organizacija tako lepo napreduje, je v prvi vrsti zasluga naših vjrlih tov. Z. V. in U. J., da ne pozabimo tudi naše ostale funkcionarje. Le Jako naprej, več nas bo, več bomo pomenili, zavedajmo se, da v slogi Je moč. Torej na delo za ideje našega nepozabnega dr. Kreka 1 Liboje. V tukajšnjem rudniku —■ Pavlin i drug — imamo še tud} karbidne svetilke. To samo na sebi ni nič slabega, ampak nekaj drugega je. Preje smo dobili žarilce — bre-nerje — zastonj, medtem ko moramo sedaj iste plačati in sicer stane k» mad 1.50 do 2 Din. Ne vemo sicer, ali je to ukazalo ravnateljstvo, ali hoče morda kdo tukaj kaj zaraditi. — Morda dobimo v tej stvari kaj po-jasnila 1 Liboje. Zanimanje za strokovno zvezo rudarjev postaja vsaki dan večje, kljub raznim hujskačem, k1 mislijo, da je rešitev socialnega vpr#' sanja v uničevanju alkohola. Povrh so to še taki, ki baje imajo po ovinkih zvezo z velikimi gospodi — obra-tovodjo ali kaj podobnega. Drugič bomo bolj natančno posvetili v to zadevo. Rudarji, trpini, ne bojte se takih demagogov in pristopite v strokovno zvezo rudarjev. Ona je zmožna vara' vati vaše blagostanje. Razno. Katakombe in jubilejno leto «L’ Aimo Sando« poroča, da grade nekako v sredini med katakomba®1 Kalista, Sebastijana, Domitile, in Pr®' tekstata pod zemljo posebno hišo, Časa delle Catacombe, da bo olajšan d Jugosk)vejutke tislutrme« v Ljuhlja*- Odgovonri ttradaik Dr Aafeaj