omamni srn. 1774 Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani Poročilo o delu v letu 1977 Ljubljana 1978 NARODNE POROČILO O DELU UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V LJUBLJANI V LETU 1977 muStvek) smi Izdala, založila in razmnožila kot interno publikacijo Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, Turjaška 1 Zanjo odgovarja dr. Branko Berčič Besedilo priredil Maks Veselko Naklada 100 izvodov VSEBINA A. Organizacija in upravljanje knjižnice 1 . Splošni podatki 2. Samoupravljanje 3. Kadrovski položaj 4. Finančni položaj B. Notranje poslovanje knjižnice 1 . Dotok knjižničnega gradiva 2. Obdelava knjižničnega gradiva 3. Obdelava posebnega gradiva 4. Tehnične službe C. Zunanje poslovanje knjižnice 1 . Obisk, izposoja, informacije 2. Mc.tična dejavnost 3. Razstave, publikacije, raziskovalne naloge 4. Mednarodni stiki 5. Strokovno in družbeno udejstvovanje sodelavcev Priloge: I. Izbor iz tujih serijskih publikacij, pridobljenih v letu 1977 II. Seznam tujih zamenjevalcev publikacij III. Pregled periodičnega tiska IV. A. Stanje fondov Narodne in univerzitetne knjižnice B. Pregled obdelanega knjižnega prirastka V. Pregled dela z obiskovalci VI. Medknjižnična izposoja s tujino VII. Bibliografije sodelavcev za leto 1977 A. ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE KNJIŽNICE 1 . Splošni podatki Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, ki je bila ustanovljena leta 1774, je z uredbo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (Uradni list SNOS in NVS št, 46, 24.10.1945) postala centralna knjižnica federalne republike Slovenije ter bila v uradni pristojnosti takratnega ministrstva za prosveto. Z zakonom o univerzi (Uradni list LRS št. 23, 5.7.1957) je postala zavod univerze v Ljubljani, kar je bila že v letih pred zadnjo vojno. Novi zakon o knjižničarstvu, ki je v pripravi, bo status knjižnice na novo opredelil. Na podlagi zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register je bila knjižnica dne 20.11 .1974 vpisana v register organizacij združenega dela pri okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani (številka registrskega vložka 575/00). Po določilih veljavnega statusa je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani slovenska narodna knjižnica, osrednja knjižnica SR Slovenije, republiška matična knjižnica in osrednja knjižnica višjih in visokih šol v SR Sloveniji. Svojo funkcijo uresničuje knjižnica s tem, da s svojim knjižničnim gradivom opravlja knjižničarsko, bibliografsko, dokumentacijsko, informacijsko in komunikacijsko delo Organizacijska struktura knjižnice je naslednja: ravnateljstvo, oddelek za pospeševanje knjižničarstva (z enotama: bibliotekarski strokovni in znanstvenorazisko^ valni center, matična organizacijska in inštruktorska služba), oddelek za dopolnje= vanje knjižničnega gradiva, oddelek za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska (z enotama: tekoča splošna narodna bibliografija, retrospektivna narodna bibliografija in specialne bibliografije), oddelek za obdelavo knjižnega gradiva (z enotami: inventarni katalog, abecedni imenski katalog, stvarni in sistematski katalog), oddelek za obdelavo periodičnega tiska s skladiščem in čitalnico, oddelek za delo z obiskovalci (z enotapii: informacijska služba, izposoja, centralni katalogi, čitalnice, skladišča), posebne zbirke (rokopisna zbirka, zbirka slovenskega drobnega tiska, kartografska in slikovna zbirka, glasbena zbirka, mednarodna knjižnica za sodobno glasbo, francoska zbirka) ter enote skupnih služb, ki opravljajo naloge skupnega pomena (upravno-izvršilne, administrativne, finančne, gospodarske in tehnične zadeve). Knjižnica je vključena v Skupnost knjižnic Slovenije in v Skupnost nacionalnih knjižnic Jugoslavije. Ob svoji 200-letnici (1974) je knjižnica prejela visoko državno odlikovanje Red zaslug za narod z zlato zvezdo. Ravnatelj knjižnice je dr. Branko Berčič, znanstveni sodelavec in bibliotekarski svetovalec. Pomočnik ravnatelja je Maks Veselko, bibliotekarski svetovalec. 2. Samoupravijanje Samoupravni organi v knjižnici so zbor delovne skupnosti, svet knjižnice, odbor za medsebojna razmerja in odbor delavskega nadzorstva. Svet knjižnice je v tem ie+u deiovai v naslednji sestavi: Jelka Dovič, Marija Pavlič, Jožica Pirc, Bogomira Pleničar (romestnica predsednice), Miša Sepe (predsednica), Nuška Štempihar, Slavka Trontelj, Zdenka Vovk in Radojka Vrančič. Kot predstavniki družbene skupnosti so sodelovali v svetu Leopold Suhodolčan (skupščina SR Slovenije), Aleksander Skaza in Jože Spanring (univerzitetni svet), Bogo Komeij (skupnost knjižnic), Vilko Ukmar (svet umetniških akademij), Marjana Kobe (Društvo bibliotekarjev Slovenije), Sonja Goreč (univerzne knjižnice), Cene Filipič (univerzitetna konferenca ZSMS). V odboru za medsebojna razmerja so Tanja Banič, Rudi Čepon, Jelica Jugovec, Ančka Korze-Strajnar in Majda Ujčič (predsednica), v odboru delavskega nadzorstva pa Vanda Doležal, Vlasta Goijar (predsednica) in Peter Pintarič. Od samoupravnih organov se je zbor delovne skupnosti sestal v letu 1977 petkrat, knjižnični svet je imel trinajst sej, odbor za medsebojna razmerja šestnajst sej in odbor delavskega nadzorstva i sejo. Zbor delovne skupnosti je obravnaval in sprejel finančno poročilo za leto 1976 in za prva tri tromesečja v letu 1976, potrdil zaključni račun za leto 1976 in finančni načrt za ieto 1977. Razen tega je izglasoval pristanek k samoupravnim sporazumom SIS družbenih dejavnosti o osnovah piana za obdobje 1976-1980, obravnava! in sprejemal ukrepe v zvezi s stanovanjsko problematiko ter ob koncu leta sprejel predlog samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev NUK in predlog pravilnika o osnovah in merilih za vrednotenje del. Oba predloga sta bila nato sprejeta z referendumom. Knjižnični svet je v začetku leta najprej obravnaval poročilo o delu NUK v preteklem letu in delovni načrt za leto 1977. Glede na dolžnosti, ki zavezujejo NUK v zvezi s pristopom k samoupravnemu sporazumu vseh nacionalnih knjižnic Jugoslavije o obdelavi gradiva po mednarodnih dogovorih in standardih ter medsebojni izmenjavi listkov, je svet imenoval člane naše knjižnice v skupna delovna telesa, ki naj strokovno in organizacijsko pripravijo realizacijo sporazuma do konca leta. Sprejel je pobudo sindikata delavcev kulture Slovenije o združitvi samoupravnih sporazumov knjižnic in Pionirskega doma, varstva spomenikov, muzejev, arhivov in galerij v enoten skupen sporazum. Nato je sprejel pravilnik o sistemizaciji in kategorizaciji del. Na svoji razširjeni seji aprila 1977 je zunanjim članom predstavil tako delo v preteklem letu kakor tudi delovni načrt za leto 1977. Zunanju Člani sveta so izrekli priznanje za opravljeno delo, razpravljali o možnostih razrešitve nenehnih finančnih in kadrovskih težav ter izrekli svojo pripravljenost sodelovati pri uveljavitvi sana= cijskega programa, ki je bil izdelan v NUK. Ta sanacijski program je knjižnični svet obravnaval že na svoji naslednji seji. Po tem programu naj bi bili v petih letih vzpostavljeni normalni pogoji za redno opravljanje knjižnične temeljne dejavnosti. Pregledal je naloge NUK v zvezi s knjižnimi razstavami ob slovenskih kulturnih dnevih na Kosovu, ob kulturnem srečanju Alpe-Jadran. Sklenil je zaprositi Izobraževalno skupnost SJovenije za novo posojilo v znesku 900.000 din, namenjeno obnovi popolnoma dotrajanih prezračevalnih naprav v čitalnici in odobril izplačilo počitniškega regresa delavcem knjižnice v razponu od 800 do I .400 din. V avgusru je sprejel finančni načrt za leto 1977 in obenem odobril zvišanje bruto vrednosti točke za izplačilo OD za 8,092%, tj. na 18,70 din. V zvezi s tem je razpravljal o problemu najnižjih osebnih dohodkov (snažilke, vratarji, garderoberke), ki ne dosegajo najnižjih osebnih dohodkov, določenih s samoupravnim sporazumom. Sklenil je nadalje, da se NUK vpiše v evidenco članov samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino. Ob razpravi o finančnem poslovanju v prvih treh četrtinah leta je sklenil, da se vsa razpoložljiva sredstva porabijo za nakup novega kombija, ker je stari že neuporaben, zato pa se bo treba za nekaj časa odpovedati zamenjavi ostale dotrajane opreme (pohištvo, pisalni stroji ipd.). Na svoji zadnji seji je določil besedilo samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v knjižnici, besedilo statuta, razpisal referendum in izvolil komisijo za dograjevanje sistema osnov in meril za delitev sredstev za osebni dohodek. Razen tega je sproti reševal še drugo problematiko, ki je v njegovi pristojnosti. V zvezi s sodelovanjem v samoupravnem delegatskem sistemu delujeta v knjižnici dve delegaciji. Delegacijo za sodelovanje v družbenopolitični skupnosti sestavljajo Rudi Čepon, Vanda Doležal, Vlasta Goljar, Jožica Pirc (vodja) in Mihaela Sepe. Člani delegacije za samoupravne interesne skupnosti pa so Sašo Albert, Jože Bajec, Majda Božič, Stanka Dimc, Ančka Korže-Strajnar, Jože Munda, Marijan Ozvald (vodja), Vlasta Pacheiner-Klander, Majda Ujčič. V knjižnici je delovalo osnovna organizacija sindikata, aktiv zveze komunistov, osnovna organizacija zveze socialistične mladine in odbor za splošni ljudski odpor. 3. Kadrovski položaj Kadrovski položaj v knjižnici se tudi v tem letu ni spremenil. Po veljavni sistemizaciji je za redno poslovanje knjižnice potrebnih 174 delovnih mest, od tega jih je zasedenih komaj polovica. Zaradi premajhnega števila sodelavcev in naraščajo^ čega obsega dela sta prizadeta obseg in kakovost osnovne dejavnosti, namreč tekoče obdelave gradiva. Se zmeraj sploh ni mogoče začeti z nekater9mi nujno potrebnimi dejavnostmi, npr. s slovensko retrospektivno bibliografijo. Prav tako še zmeraj ni mogoče preiti na avtomatsko obdelavo podatkov v centralnem katalogu slovenskih knjižnic in pa pri slovenski bibliografiji, ki zaradi ročne obdelave podatkov in premajhnega števila delavcev izhaja z nekajletno zamudo. Knjižnica je v tem letu z nekaj spremembami v organizaciji dela dosegla vsaj to, da je odprla svoj že dolgo načrtovani in za sistematičen razvoj slovenskega knjižničarstva nujno potrebni bibliotečni strokovno-znanstveni center, v katerem dela en delavec. Prav tako enega delavca je preusmerila v delo na začasni obdelavi gradiva, ki ga zaradi prešibkih kadrovskih zmogljivosti ne more v celoti obdelati (določeno gradivo iz obveznega izvoda drugih republik, podrobneje opisano kasneje). Tudi to je le začasna rešitev, saj en sam delavec že zaradi obsežnosti komaj zmaguje delovne naloge. V letu 1977 je knjižnico zapustilo osem delavcev, enako število novih delavcev pa je prevzelo njihovo delo, zato je število delavcev NUK ostalo enako: 88 redno zaposlenih delavcev. Kadrovski sestav je naslednji: 2 znanstvena delavca, 3 bibliotekarski svetovalci, 11 višjih bibliotekarjev specialistov. 3 višji biblio= tekcrji, 11 bibliotekarjev, 15 višjih knjižničarjev, 12 knjižničarjev, 5 knjižni= čarskih manipulantov, 6 upravnih delavcev in 20 tehničnih delavcev. Med letom je prišlo do naslednjih sprememb na vodstvenih mestih: novo odprti bibliotekarski strokovni in znanstveno raziskovalni center je prevzel Ignac Kamenik. Zaradi upokojitve Ančke Korže-Strajnar je vodstvo matične organizacijske in inštruktorske službe prevzela Miša Sepe. Novo odprto zbirko posebnih tiskov vod? Janez Sešek. V tem letu je umrl naš dolgoletni sodelavec, nekdaj vodja rokopisne zbirke, čeprav zadnja leta le še zunanji sodelavec, Alfonz Gspan. 4. Finančni položaj V letu 1977 je Izobraževalna skupnost Slovenije prvič financirala dejavnost knjižnice po merilih za oblikovanje storitev, ki so veljala za vse tri samostojne visokošolske knjižnice (NUK, UKM, CTK). V posebni delovni skupini ISS so se v začetku leta 1977 nadaljevali dogovori in preračunavanja, po katerih naj bi bile za omenjene knjižnice v 1977 financirane ob upoštevanju vseh standardov in meril ISS za vrednotenje storitev in njihove polne cene. Vendar so bili v okviru sprejetih standardov in meril ISS za leto 1977 za NUK in ostali dve knjižnici ponovno uveljavljeni kriteriji in finančni normativi, ki ohranjajo kadrovsko zasedbo po stanju 31 .12.1976 in nabavo iiterature v višini realizacije v 1975, omogočajo samo minimalno pokrivanje materialnih stroškov in nepopolno kritje osebnih izdatkov. Ob podpisovanju pogodbe o financiranju v 1977 je zato svet knjižnice ponovno protestiral proti takšnemu ravnanju in ugotovil: ISS prispeva za kritje finančnega načrta NUK samo 83.2% potrebnih denarnih sredstev, in sicer za materialne stroške 42.57%, pri čemer je mogoče za nabavo literature izločiti samo 300.000.- din, za dohodek 91 .72% in v njegovem okviru za osebne dohodke 88117% ter za amortizacijo 100% vrednosti. Preostalih 16.8% je bilo pokritih z dotacijo proračuna SR Slovenije ter z izredno napetimi lastnimi dohodki; nekatere dejavnosti je bilo mogoče delno opravljati samo z namenskimi pogodbenimi sredstvi Kulturne skupnosti Slovenije inč Raziskovalne skupnosti Slovenije kot npr. nekoliko povečati nakup tuje literature, obnoviti nekaj opreme in oskrbeti natis publikacij. Delavci so vse leto prejemali za 6.87% nižje osebne dohodke od družbeno dogovorjenih in se je to razliko posrečilo izravnati šele tik pred koncem leta po ostrih intervencijah. Kratek pregled finančnega poslovanja (izvleček iz zaključnega računa) v letu 1977 je naslednji: Izobraževalna skupnost Slovenije je za financiranje osnovne dejavnosti prispevala 9,092.734.-din (vključno z dodatnimi namenskimi sredstvi za nakup literature) in za amortizacijo zgradbe 543.713.25 din. Matično dejavnost je financiral republiški proračun z zneskom 958.758.-din. Realiziranih je bilo 565.235.25 din na podlagi pogodb za namenske strokovne in raziskovalne akcije, ki so bile sklenjene s Kulturno skupnostjo Slovenije, z Raziskovalno skupnostjo Slovenije in z Izobražen valno skupnostjo Slovenije. Lastni in drugi dohodki so znašali 1,889.390.-din (od tega 325.490.- za oddano knjižno gradivo antikvariatu). Tako je knjižnica v letu 1977 razpolagala s skupno 12,348.820.65 din. Med izdatki je bilo v letu 1977 za plačevanje vseh vrst osebnih izdatkov ter zakonskih in pogodbenih obveznosti porabljenih 8,786.219,30 din, pri čemer je bilo na pogojno nekvalificiranega delavca po določilih samoupravnega sporazuma izplačanih 3.129,- din, kar pomeni, da je bil normativ (3.383 40 din) dosežen le z 92,5%. Za nakup knjižničnega gradiva je bilo na voljo 784.643.20 din, in sicer iz redne dejavnosti 422.o85.55 din in iz namenskih dotacij 362,557.65 din. Za financiranje somatične dejavnosti Centralne tehniške knjižnice in Pionirske knjižnice je bilo izločenih 166.300.- din. Za vzdrževanje osnovnih sredstev je bilo porabljenih 86.929.95 in za amortizacijo zgradbe 543 713.25 din. Za kritje materialnih stroškov poslovanja je bilo porabljenih 1,854.315 92 din, od tega 176.919 - namensko. Z zaključnim računom ugotovljena razlika med dohodki in izdatki v znesku 126.699.04 din je bila deloma uporabljena za kritje določenih obveznosti (rez, sklad, prispevek EGS, anuitete), 17.825.- din pa je bilo razporejenih v sklad skupne porabe. Po predvidevanjih naj bi se v letu 1977 nadaljevala dela pri urejanju skladiščnih prostorov in ogrevalnih naprav. Knjižnica je zaprosila proračun SR Slovenije za odobritev finančne dotacije, s ka‘ero bi nadaljevali modernizacijo in preurejanje v glavnih skladiščih, vendar kljub obljubam v letu 1977 še ni prišlo do realizacije. Na Izobraževalno skupnost Slovenije pa se je knjižnica obrnila s prošnjo za odobritev posojila za zamenjavo dotrajanih ventilacijskih naprav, da bi tako zaključili obnovitev ogrevalnih naprav v hiši; poleg tega je bila predlagana obrazlo= žitev odplačevanja anuitet za posojili iz prejšnjega leta (skladišče, kurilnica) oziroma n|una sprememba v doiaciio. Pristojni organi te skupnosti do konca leta knjižnične vloge niso obravnavali in ostaja celotno vprašanje odprto. Poleg tega je knjižnični svet ugotovil potrebo po celi vrsti vzdrževalnih del (r.pr. obnovitev fasadnih oken, pleskanje vrat, lesenih sten in kovinskih mrež, popravilo žlebov, zamenjava telefonske centrale) in po zamenjavi dotra|ane opreme, vendar je bilo glede na omejena finančna sredstva moč urediti samo nekaj najnujnejših oz. manjših zadev: nabava novega kombija, popravilo strehe v Mekinjah in vhodnih vrat NUK, popravilo xeroxa, nakup dveh pisalnih strojev in nekaj drobne pisarniške opreme. Tako so finančni položaj ter kadrovski in materialni pogoji za poslovanje knjižnice ostali skoraj enako slabi kot v prejšnjem letu. Da bi stanje vendarle nekako premaknili z mrtve točke, je v delovni skupini ISS knjižnica dala iniciativo za izdelavo sanacijskih programov za vse tri samostojne visokošolske knjižnice, pri katerih realizaciji naj bi sodelovali vsi za dejavnost knjižnice zainteresirani financerji. Komisija ISS za visoko šolstvo je predlog podprla in začelo se je zbiranje gradiva, izde= lava meril in preračunavanje finančnih potreb. V aprilu 1977 je ravnatelja knjižnice sprejel predsednik Predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher na pogovor o dejavnosti, stanju in aktualni problematiki NUK, za katere rešitev je pokazal velik interes. Na osnovi tega pogovora je ravnatelj pripravil in knjižnični svet sprejel "Sanacijski program 1977-1981 za opravljanje temeljne dejavnosti" ter ga v maju 1977 predložil v obravnavo in v dogovor za realizacijo pristojnim republiškim upravnim organom in samoupravnim interesnim skupnostim ter o njem obvestil organe univerze v Ljubljani in širši krog odgovornih republiških družbenopolitičnih dejavnikov. Cilji sanacijskega programa so: takojšnja celovita uveljavitev vseh meril in normativov za financiranje dejavnosti knjižnice ob upoštevanju njihove polne vrednosti, da se normalizirajo materialni pogoji za delo knjižnice; postopno povečevanje zneska za nakup tuje literature, tako da bi dosegli dotok 10.000 naslovov letno (monografij, periodik)-, postopno poveče^ vanje števila strokovnih delavcev, da bi dosegli popolno zasedbo po sistemizaciji in tako omogočili tekoče opravljanje dela v knjižnici. Na to pobudo, ki jo je podprlo Predsedstvo SR Slovenije, je podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije dr. Avguštin Lah v juniju 1977 sklical sestanek o problematiki financiranja in uresničevanja sanacijskega programa NUK, ki so se ga udeležili odgovorni predstavniki republiških upravnih organov za kulturo, izobraževanje in proračun in samoupravnih interesnih skupnosti za izobraževanje, kulturo in razisko^ valno delo, predsedstva SRS in NUK ter se dogovorili, da bodo z največjo možno mero pristopili k reševanju problematike. V času od septembra do decembra 1977 so potekale, največkrat ob soudeležbi ravnatelja knjižnice, v pristojnih strokovnih telesih oz. izvršilnih organih KSS, ISS RSS in republiškega izvršnega sveta obravnave o sanacijskem programu NUK (v povezavi z enakimi programi UKM in CTK) in povsod dosežena soglasnost v naslednjem: glede na pogoje, možnosti in stanje pri opravljanju knjižnične temeljne dejavnosti je sanacija upravičena in nujna; osnovna usmeritev sanacijskega programa v povečanje nabave tuje literature in v izpopolnitev kadrovske zasedbe za tekoče opravljanje nalog, ki izvirajo iz funkcije NUK, ob vzporedni modernizaciji poslovanja, normalizaciji materialnih pogojev poslovanja in uskladitvi osebnih dohodkov delavcev je pravilna; sprejemljivo je petletno obdobje za izvedbo sanacijskega programa z začetkom v letu 1978 in zaključkom v letu 1982; za izračun cene storitev knjižnične temeljne dejavnosti, za določitev števila strokovnih in drugih delavcev, ki so potrebni za redno opravljanje dejavnosti ter za povečano nabavo literature se uporabljajo osnove, merila in kriteriji ISS; sanacijski program je mogoče realizirati samo ob sofinanciranju KSS, ISS in RSS, ki so pripravljene pri tem sodelovati; potrebna je medsebojna uskladitev interesa in deležev vseh treh SIS in sklenitev ustreznega dokumenta o sofinanciranju temeljne dejavnosti knjižnice in njenega sanacijskega programa. Imenovana je bila delovna skupina strokovnih delavcev KSS, ISS in RSS, ki naj uskladi odprta vprašanja (finančni izračun sanacije, deleži sofinanciranja) in pripravi predlog ustreznega samoupravnega sporazume. B. NOTRANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE 1 . Dotok knjižničnega grodiva Oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva (vodja France Vurnik) je v letu 1977 prejel 453.855 (leto prej 44.447) kosov različnega knjižničnega gradiva. Za fonde Narodne in univerzitetne knjižnice smo obdržali 128.196 kosov (leta 1976: 147.042 kosov), knjižnicam, ki so po zakonu o obveznem pošiljanju tiskov določene, da prejemajo obvezne izvode, je oddelek odposlal 332.260 kosov knjižničnega gradiva. Od gradiva, ki je ostalo za NUK, |e oddelek vskiadisčii 22.956 kosov v depoju v Mekinjah, drugo gradivo pa je oddal oddelkom NUK za nadaljnjo obdelavo in hranjenje. Po izvoru in skupinah pomeni to gradivo, ne upoštevaje drobni tisk, ki količinsko znaša 8.920 kosov - naslednji prirastek za NUK: knjige periodični tisk plošče in kasete skupaj obvezni t. 13.730 (23.883) 68.893 (73.304) 1.086 (1.010) 84.709 nakupi 1.163(1.066) 2.779 ( 2.378) 3.942 zamene 1.368(2.146) 3.496(3.541) 4.864 darovi 1.987 ( 1.410) 1.818 ( 4.471) 3.805 skupaj 18.248 (28.505) 76.986 (83.694) 1.086 (1.010) 96.320 Številke v oklepajih, ki pomenijo lanski prirastek knjižnega gradiva in periodik, v primerjavi z letošnjimi, kažejo na večji upad v knjižnem gradivu in sorazmerno manjši, čeprav številčno večji upad periodik v kosih. Te razlike pa so posledica strukturnih sprememb v organizaciji dela v Oddelku za dopolnjevanje knjižničnega gradiva. Z letom 1977 sta se namreč združila oddelka za dopolnjevanje knjižničnega gradiva in akcesija tako, da je oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva prevzel tudi inventarizacijo gradiva, pridobljenega za NUK. Približno pol leta je ob enem delavcu manj potekalo delo za inventarizacijo zalog, v drugi polovici leta pa ni bilo mogoče dohiteti polletnih zamud pri obdelavi jugoslovan= skega obveznega izvoda. Pretežni del gradiva (jugoslovanski obvezni izvod), izkazan kot razlika med pridobitvami NUK za leti 1976 in 1977, torej čaka na obdelavo (evidentiranje in inventarizacijo), nekaj teh razlik, ki jih številčno ni mogoče prikazati, pa izhaja iz spremenjenega načina obdelave. Glede nakupov - 1 . 163 knjig (1 . 1976 - 1 .066) je oddelek presegel načrt, ki si ga je zadal (1 .000 knjig), čeprav namenskega denarja za nakupe ni bilo več kot v letu 1976. Ta vsota je znašala 362.557,65 dinarjev, namenil; pa sta jo Kulturna skupnost Slovenije za zamenjave (200.000), Raziskovalna skupnost Slovenije pa za nakup tuje informativne literature (150.000), vendar sredstva v celoti še niso bila nakazana. Iz sredstev je NUK namenila za nakupe knjig 406.780,55 dinarjev. Za nakup tuje literature smo porabili 457.993,60 dinarjev, za doplačilo naročnine tujih periodik (z nakupom pridobiva NUK 320 naslovov) je bilo porabljeno 62.980 dinarjev, za nakup raznih knjig in rokopisov je bilo porabljeno 46.207,30 dinarjev, za nakup slovenskih tiskov, ki jih je oddelek odposlal za zamenjave, pa je bilo porabljeno 108.145,85 dinarjev za nakup knjig in 94.011,45 dinarjev za nakup slovenskega periodičnega tiska. V oktobru je bilo nakazano tudi 200.000 dinarjev kot naročnina za tujo periodiko v letu 1978. Univerzitetnim, nacionalnim, raziskovalnim in inštitutskim knjižnicam po svetu, s katerimi ima NUK vpeljano zamenjavo, smo odposlali 862 knjig in 1 .593 kosov periodik s 315 avizami na 118 naslovov. Pri tem je treba pripomniti, da v letu 1977 nismo razpošiljali Slovenske bibliografije, ker za leto 1973 še ni izšla. Za leto 1977 je bilo tudi obnovljeno naročilo 86 naslovov slovenskih periodik, od katerih jih izdajatelji pošiljajo 47 neposredno na 226 naslovov v tujini. Ekspedit oddelka za dopolnjevanje knjižničnega gradiva je v letu 1977 odposlal 332.260 kosov različnega knjižničnega gradiva v - 1475 velikih paketih, za zamene in medknjižnično izposojo pa je bilo zavitih in odposlanih 1285 malih paketov. V letu 1977 se je nadaljevalo sortiranje gradiva, ki je bilo leta deponirano na podstrešju NUK. Predvsem je bilo pregledano tisto odloženo gradivo, ki je zahtevalo natančnejšo obdelavo. Iz tega starega gradiva je bilo odbrano ca 1 .500 pomembnih knjig za postavitev v NUK (vpisane so v inventarnem seznamu darov), drugo gradivo smo ponudili knjižnicam, ki so bile zanj zainteresirane (ker je bilo veliko knjig s teološko vsebino, predvsem knjižnici teološke dakultete). Odpisano gradivo je delno prevzel Trubarjev antikvariat. Inventarizacija: Z letom 1977 je bila Oddelku za dopolnjevanje knjižničnega gradiva dodeljena tudi naloga inventarizacije in določanja signatur za postavitve. Postopek pri inventarizaciji jugoslovanskih obveznih izvodov je bil nekoliko poenostavljen, postopek pri inventarizaciji slovenskega obveznega izvoda in nakupov, zamen in darov pa spremenjen. Tako je oddelek inventariziral vse gradivo, ki ga je NUK pridobila v letu 1977. Slovenski obvezni izvodi in jugoslovanski obvezni izvodi so zdaj inventerizirani po seznamih^ nakupi, zamenjave in darovi pa so inventerizirani po provenienci v kartotečnem sistemu. Hkrati vodijo posamezne enote oddelka svoje evidenčne kartoteke, tako slovenskih obveznih izvodov, nakupov, zamen in darov in kartoteko kontinuand. Slovenskih obveznih izvodov (knjig) je bilo inventerizirano 5.798, napisano zanje 3.958 kartotečnih listkov po skrajšanem bibliografskem opisu ir. sestavljeno 24 inventarnih seznamov. Za druge evidenčne kartoteke pa je bilo napisanih 11 .520 listkov, skupaj 15.478 listkov, ki so bili tud! vloženi. Postavitev: V letu 1977 je bilo skupaj postavljeno 19.144 kosov knjižnega gradiva: v rednih vrstah 10.045 kosov, v kompletacijah 4.494 kosov, za arhiv 3.280 knjig, 331 duplikatov in 994 društvenih spisov. (Slednji dve postavki izvirata še iz leta 1976). 2. Obdelava knjižničnega gradiva Abecedni imenski katalog (vodja Majda Armerii) je prejel v obdelavo 14.154 (lani 14.278) knjig. Od te količine je obdelal po pravilih za AIK skupaj 15.o52 knjig ter jih 2.277 preko tehničnega oddelka poslal v skladišče za pridružitev k že postavljenim signaturam, ostalih 12.775 kosov knjig pa je pripravil za nadaljnjo obdelavo v stvarnem in sistematskem katalogu. Za navedene knjige je bilo izdelanih 14.525 katalognih listkov. Oddelek je ta potrebe centralne katalogizacije slovenskih tiskov obdelal 1 .620 enot. Oddelek skrbi za matični katalog NUK in za javni abecedni imenski katalog. V matični katalog je bilo v tem letu vloženih 19.751 listkov, v javni katalog pa 13.062. V oba interna kataloga (katalog arhivskih izvodov in katalog centralne katalogizacije) je bilo vloženih še 2.513 listkov, tako da so bili vsi katalogi, ki so na skrbi tega oddelka, v letu dni obogateni za 37.326 listkov. V iokalni katalog je bilo vpisanih 5.950 na novo zasedenih signatur. Ob dopolnje= vanju katalogov je bilo izdelanih tudi 9 seznamov novosti s 386 enotami za objavo v Naših razgledih. Stvarni katalog (vodja Miloš Rybar) je prevzel od AIK v obdelavo 12.013 kosov knjig v obdelavo za abecedni stvarni in za sistematski katalog (lani 9.928). Opremil jih je z 8.064 stvarnimi gesli in z 12.831 UDK. Za postavitev v skladišče je pripravil 10.058 knjig. Oddelek skrbi za dva javna kataloga in sicer za abecedni stvarni in za sistematski (UDK) katalog. V prvega je bilo vloženih 7.173 novih listkov, v drugega pa 8.564, skupaj torej 15.737 listkov. V inventarni katalog za pomoč pri obdelavi gradiva je bilo vloženih 5.460 listkov in v katalog fonda s posebnim režimom 152 listkov. V oddelku je bila pripravljena publikacija "Novosti UDK s področja družbenih ved" . Oddelek za obdelavo periodičnega tiska (vodja Jelica Jugovec) je od nabavnega oddelka prejel 76.938 (lani 83.769) kosov periodičnega tiska in je skupno s starejšim še neobdelanim gradivom vpisal v evidenčne kartoteke 84.913 kosov, kar predstavlja 3.335 enot periodičnega tiska in enako število vpisov v inventarno knjigo. V nadaljnji obdelavi je bilo katalogiziranih in klasificiranih 2.970 enot in je bilo zanje izdelanih 1 .723 katalognih listkov. Za postavitev je oddelek pripravil skupaj 3.957 enot časnikov in časopisov, od tega je shranil v lastnem skladišču in v svojem depoju 693 enot časnikov, glavnemu skladišču pa je oddal 3.264 enot časopisov. Za depo v Mekinjah je bilo v letoK.jem letu izdvojenih 2.188 kosov. Oddelek nudi interesentom tekoče časopise in vse letnike časnikov v lastni čitalnici ter jim daje informacije v zvezi s tem gradivom. V letu 1977 je imel 3.573 obiskovalcev, izposojenih jim je bilo 15.317 enot in posredovanih 3.100 informacij. Oddelek je tekoče prejemal 3.839 naslovov časnikov in časopisov kot obvezni izvod iz vse Jugoslavije, razen tega pa še 756 (lani 720) drugih časnikov in časopisov z vseh kontinentov (glej prilogo III). Izdelana sta bila letni seznam tekoče tuje periodike za J BI in seznam tujih periodičnih publikacij, naročenih v letu 1977. Oddelek za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska (vodja Jože Munda) je obdelal 3.042 knjig in 50 govornih kaset ter 14.870 (lani 14. 681) č lan kov iz slovenskega periodičnega tiska. Pri tem je bilo izdelanih 38.959 listkov, vloženih v različne kartoteke pa 49.939 listkov. Ob tem svojem deiu je oddelek redno pregledoval druge bibliografije in izpisal iz njih 42 manjkajočih enot v kartoteko deziderat ter razrešil s pomočjo dopisovanja in na druge načine 364 psevdonimov. Opravljene so bile prve tiskarske koiekture za Slovensko bibliografijo 1973, za SB 1974 pa je bila opravljena redakcija gradiva in stipkana tretjina rokopisa. Redno je bila sestavljena mesečna bibliografija, ki jo oddelek pripravlja za objavo v reviji Knjiga in za Zavod SRS za statistiko. Delo z obiskovalci je obsegalo strokovno pomoč interesentom pri izdelavi bibliografij, nudenju bibliografskih informacij (227 zahtevnejših in 1.550 manjših) ter vodstvo sedmih večjih ekskurzij po knjižnici. Tehnični oddelek je od gradiva, prejetega iz oddelka za dopolnjevanje knjižničnega gradiva, abecednega imenskega kataloga, stvarnega kataloga in oddelka za obdelavo periodičnega tiska prejel skupno 20.204 (lani 17.218) kosov. Od te količine je oddelek tehnično opremil in oddal glavnemu skladišču za postavitev 18.145 kosov. Glavno skladišče je prevzelo od tehničnega oddelka in iz oddelka za obdelavo periodičnega tiska skupno 18.756 (lani 14.888) enot gradiva in sicer 14.042 knjig za redno postavitev, 3.729 izvodov za arhiviranje, 322 duplikatov in 663 društvenih, šolskih in visokošolskih spisov. 3. Obdelava posebnega gradiva Rokopisna zbirka (vodja Jože šifrer) je v letu 1977 pridobila precej rokopisnega gradiva, med njim so deli zapuščin ali celotne zapuščine Ivana Laha, Josipa Oblaka Janka Mačkovska, Vena Pilona, Ivana Albrehta, Vere Albreht in Lojza Kraigherja. ' Razen tega so v zbirko prihajale manjše enote, potekali pa so tudi razgovori za pridobitev novega gradiva, predvsem raznih zapuščin, ki naj bi bile vključene v fond rokopisne zbirke. Tako je že določeno, da prideta v zbirko zapuščini Stanka Cajnkarja in Iva Brnčiča, za nekatere zapuščine pa razgovori še potekajo. Vse pridobitve so vpisane v inventarno knjigo rokopisne zbirke (43 enot s 6.201 kosom). V tem letu je bil končno resen problem del iz Sklada Borssa Kidriča. Dela iz tega sklada so opremljena z inventarnimi številkami, gradivo pa je v trezorju. V letu 1977 je prišlo v zbirko 935 enot. V tem letu je bilo izdelanih 444 katalognih listkov. Katalogizacija je med letom nekoliko zastala predvsem zaradi urejanja Sklada Borisa Kidriča. V tem letu je bil prenesen fond inkunabu! v trezor, prav tako tudi fond, ki se hrani pod posebnim režimom. V letu 1978 se bo v isti prostor preselil še fond NOB. Osebje zbirke je oskrbovalo fond mokrofilmov in kartoteko tega gradiva. Fond mokrofilmov se je v tem letu povečal za dve inventarni številki s 335 posnetki, ki sta prišli v zbirko kot dar. Zbirko je obiskalo 1 .639 oseb, izposojenih pa je bilo 4.365 kosov. Sode= lavci zbirke so dajali informacije o gradivu tudi ustno in po telefonu, in to čez 500 v celem letu. V letu 1977 sta dr. Branko Berčič in Marjan Ozvald pripravila za tisk 3. snopič Kataloga rokopisnih fondov, Ms 100-399. V tem letu pa so sodelavci zbirke začeli pripravljati tudi katalog inventariziranega, a še ne katalogiziranega fonda. Osebje zbirke je oskrbovalo stalno razstavo rokopisov in redkih tiskov, jo dopolnjevalo in jo za posebne prilike primerno prirejalo. Sodelavci so po njej vodili posamezne obiskovalce in skupine ter jim tolmačili eksponate. Glasbena zbirka (vodja mr. Ivan Klemenčič) je prejela v obdelavo 194 (lani 476) glasbenih tiskov, dva rokopisa in 1 .052 (lani 952) gramofonskih plošč in kaset. Inventariziranih je bilo 545 kosov gradiva, katalogiziranih pa 572 enot in izdelanih 1 .156 katalognih listkov. Pregledanih je bilo 360 enot in 139 ekscerpi= ranih enot s 691 listki, 298 vpisi ter 87 popravki. Zbirko je obiskalo 924 strank, ki so si izposodile 3.940 kosov gradiva in dobile 351 strokovnih informacij. Posebna pozornost je v tem letu veljala združitvi gradiva svetovne in slovanske glasbe. V skladišču je bilo združeno gradivo slovanske glasbe (v lem letu 13 tekočih m. polic) s svetovno glasbo na novih 83 tekočih m poliv pri tem je bilo gradivo svetovne glasbe ponovno pregledano. Ustrezno so bili v katalogih v celoti združeni vsi listki svetovne in slovanske glasbe (AIK, ASK, besedila, ikonografija, kronika). Obiskovalec ima namesto dosedanjih 20 različnih katalogom zdaj na voljo le 10 katalogov (stari in novi katalog svetovne glasbe, vsak pa po pet različnih katalogov), kar iskanje precej olajša. Med novimi pridobitvami so zapuščine A. Gruma, A. Tevža, A. Foersterja (in sina Vladimira ter vnuka) ter slovenika iz zapuščine Z. Devidfeja iz Zagreba. Potekali so tudi pogovori za pridobitev pomembnih zapuščin skladateljev Marija Kogoja, L. M. Škerjanca in Matije Bravničarja. Organiziran je bil sestanek treh glasbenih knjižnic v Ljubljani (knjižnica PZE za muzikologijo FF, knjižnica Akademije za glasbo in zbirka). Dosežen je bil dogovor o medsebojnem obveščanju pred nabavo gradiva. Zbirko je obiskala muzikologinja dr. Lilian Pruett iz ZDA. V imenu mednarodne organizacije RISM se je zanimala zc dostopnost gradiva. Na obisku je bil tudi dr. Jiri Sehnal iz Brna, ki ga je zanimalo naše starejše gradivo. Zbirka še zmeraj pogreša police za skladišče slovenskih muzikalij in vsaj dve ognjevarni omari za najdragocenejše gradivo, prav tako še zmeraj nima nobene opreme za snemanje in reprodukcijo. Mednarodna knjižnica za sodobno glasbo (BIMC - vodja Božidar Kantuier) je v letu 1977 pridobila 669 partitur, od teh 168 jugoslovanskih. Obdelanih je bilo 600 skladb, od teh 192 jugoslovanskih. Zo vsako obdelano partituro je bii tiskan kartotečni listek v okrog 130 izvodih. V vsakega od sedmih katalogov BIMC je bilo razporejenih po 4200 listkov, enako število listkov je bilo odposlanih v BIMC v Parizu. RTV Ljubljana je prejela 1800 listkov, razporejenih v tri kataloge. 600 listkov so prejeli skladatelji obdelanih skladb. Raznim glasbenim knjižnicam po svetu je bilo razposlanih 7200 listkov za letos obdelane skladbe in 12.800 za vse doslej obdelane partiture. Izdana sta bila tudi dva biltena v 500 oz. 1000 izvodih. Kartografska in slikovna zbirka (vodja Metka Avsenik) je v letu 1977 obdelala 6.221 (lani 6.052) kosov gradiva (77 zemljevidov, 15 atlasov, 1.348 razglednic, 1.261 grafik, 994 portretov, 2.526 slovenskih lepakov), inventarizirala 2.490 enot, izdelala 3.565 kartotečnih listkov. Zbirko je obiskalo 660 obiskovalcev, ki so izposodili 11 .304 kose gradiva in dobili 750 strokovnih informacij. Zbirka je s svojim gradivom ali fotokopijami sodelovala pri razpravah in razstavah o O. Zupančiču, ob Prešernovem dnevu, o S. Kosovelu, o S. Jenku, 40 let KPS, ob Titovih obletnicah itd. S svojo fotodokumentacijo je pripomogla k izdelavi raznih raziskovalnih študij, opremi knjižnih del, izobraževalnih oddaj RTV in filmov podjetja Viba. Potekali so razgovori za pridobitev gradiva, predvsem za obogatitev portretne zbirke. Največji problem zbirke predstavljajo pomanjkanje ustrezne opreme in prenapolnjeni skladiščni prostori, saj je zaradi neurejenih razmer gradivo neprimerno shranjeno in čedalje teže dostopno. Zaradi povečanega dotoka gradiva in izposoje ob nespremenjeni kadrovski zasedbi je začela zaostajati obdelava obveznih izvodov, v zbirki pa obstaja že dolga leta znatno število nakupov in darov iz raznih zapuščin, Federalnega zbirnega centra in od drugod. Zbirka posebnega gradiva (vodja Janez Sešek) je bila ustanovljena šelev tem letu z nalogo, da prevzame, skupinsko ureja, začasno obdeluje, hrani in skrbi za vsaj delno dostopnost vsega tistega gradiva, ki ga knjižnica zaradi premajhnega števila delavcev ne more v celoti obdelati. Od tiskov, ki jih je knjižnica prejela kot obvezni izvod iz drugih republik in pokrajin Jugoslavije ter delno od publikacij, ki jih je prejela iz tujine v zameno, je zbirka prevzela 11.267 kosov gradiva (drobnega tiska, koledarjev brez besedila, manjših katalogov razstav in sejmov, voznih redov, telefonskih imenikov, društvenih spisov ipd.). Francoska zbirka (vodja Jožica Pirc) je pridobila in inventarizirala 15 letnikov periodik in 146 knjig, torej 161 enot (lani 173). Katalogiziranih je bilo 127 enot in vloženih 812 listkov v razne kataloge. Pripravljen je bil seznam deziderat. Oddelek je obiskalo 997 bralcev, ki so si izposodili v čitalnici 1 ,398 kosov gradiva, na dom pa 1 .336 kosov. Posredovanih je bilo 421 informacij. - V oddelku se razen navedenega dela opravlja tudi redakcija objav novosti NUK. 4. Tehnične službe V tehničnem oddelku (vodja Meta Zadel) so poleg poprej navedenega gradiva, ki so ga tehnično opremili in oddali skladišču, razmnožili za potrebe NUK 30.166 listkov, za centralno katalogizacijo slovenskega tiska 562.320 listkov in za BIMC 7.270 listkov, skupaj torej 599.756 listkov. Zanje je bilo treba napisati 7.079 matric. Od razmnoženih listkov jih je bilo treba 28.851 še posebej prirediti za razne kataloge NUK. Poleg tega je imel oddelek na skrbi ekspedif listkov centralne katalogizacije slovenskega tiska. Za 1.687 naslovov slovenskih publikacij je bilo na 234 naslovov dvaindvajsetkrat razposlano po 457 setov, kar pomeni, da so prejeli skupno 501 .831 listkov. V knjigoveznici (vodja Peter ^taut) je bilo na novo vezanih v različne vezave 2.654 knjig in časnikov, popravljenih, prevezanih ali restavriranih pa 1 .073 kosov gradiva, skupno torej 3.727 vezav (lani 3.270). Razen tega je bila opravljena vrsta drugih knjigoveških del, med drugim je bilo izdelanih 4.989 raznih map in ščitnikov, 22 kartotečnih škatel, vlepljenih 1 .460 ovitkov, narezanih 639.500, od teh 36.590 še luknjanih, izdelanih 855 ovitkov za gramofonske plošče, natisnjenih dvobarvnih lepakov itd. Fotografska delavnica je izdelala 6.059 (lani 3.908) mikrofilmskih posnetkov in izdelala 1.491 (lani 1.481) povečav za naročnike iz domovine in tujine. Na kseroksu je bilo za potrebe knjižnice in njenih bralcev ter za druge naročnike doma in po svetu izdelanih 226.254 (lani 254.361) posnetkov: številka je nižja, ker je aparat odslužen in je bil mesec dni v popravilu. V zvezi s preslikovanjem gradiva še vedno velja, da knjižnica kljub nenehnim željam interesentov še vedno ne more presnemovati člankov iz časnikov, ker ji niso bila odobrena sredstva za nabavo ustrezne aparature. C. ZUNANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE 1 . Obisk, izposoja, informacije Oddelek za delo z izposojevalci (vodja Radcjka Vrančič) obsega informacijsko službo, prezenčno izposojo in posebni čitalnici, izposojo na dom, medknjižnično izposojo, centralni katalog knjižnic SRS in skladišče. V tem letu je imela knjižnica vpisanih 4.140 študentov in 727 drugih interesentov, skupaj 4.867 (lani 4.404)-r v tem številu so samo delno zajeti večidel občasni obiskovalci posebne čitalnice in čitalnic posebnih zbirk (skupne številke kaže priloga V). V okviru tega oddelka je bilo opravljeno naslednje delo (v oklepaju podatek za 1976): Obisk: glavna čitalnica 60.793 (81.595) posebna čitalnica 878 ( 816) izposoja na dom 34.632 (50.145) informacije, medknjižnična izposojo 3.767 ( 4.221) skupaj 100.070 (136.777) Izposoja glavna čitalnica 29.000 (23.018) posebna čitalnica 8.523 ( 6.304) izposoja na dom 21.232 (22.430) medknjižnična izposoja 580 ( 576) skupaj 59.335 (52.328) Informacije osebne 5.949 (6.038) tefefonske 3.304 (3.460) pismene 85 ( 107) skupaj 9.338 (9.605) Pregled izposojenega gradiva po strokah daje priloga V. Medknjižnična izposoja je potekala z 216 (237) knjižnicami, in sicer z vsemi večjimi slovenskimi (76), jugoslovanskimi (46) in 94 velikimi tujimi knjižnicami (navedenimi v prilogi VI). Naša knjižnica je zaprosila za posojilo slovenske knjižnice z 99 naročilnicami, druge jugoslovanske s 70 naročilnicami in tuje knjižnice z 265 naročilnicami; skupaj je bilo torej odposlanih 434 (lan; 354) naročilnic. Knjižnice so ustregle našim željam v 77%; ustregle so 333 našim naročilom in sicer so poslali zaželene publikacije v izvirniku na 228 naših naročil (dobili smo 240 zvezkov) in z reprodukcijo na 105 naročil (prejeli smo 1 .525 posnetkov). Iz drugih knjižnic je NUK dobila 1 .046 (lani 1 .194) naročilnic (722 iz slovenskih knjižnic, 167 iz drugih jugoslovanskih in 157 iz tujine), Željam smo ustregli v 77% in sicer smo odposlali izvirno gradivo na 491 naročilnic (odposlanih 580 zvezkov) in reprodukcije iz našega gradiva na 250 naročilnic (odposlanih 3,433 posnetkov), v 69 primerih pa smo odgovorili z informacijo o nahajališču gradiva. Delavci oddelka skrbe tudi za uvajanje študentov v uporabo knjižničnega gradiva in njenih dokumentacijsko-informacijskih katalogov. Poleg dnevnih kontaktov s posamezniki so uvajali tudi organizirane skupine (biotehnike, klasične filologe, gozdarje in zgodovinarje) s skupno 221 udeleženci. Strokovno vodstvo po hiši so nudili 70 skupinam s 693 udeleženci in 13 posameznim gostom ustanove. Sodelovali so pri postavitvi knjižničnih razstav kakor tudi pri razstavah drugih razstavljavcev (CK, ZKS, Zavod za šolstvo, Kosovelova knjižnica v Sežani). Centralni katalog knjižnic SRS (vodja mr. Jože Kokole) je v tem letu prejel 56.794 (lani 64.627) listkov z informacijami o tujih knjigah v slovenskih knjižnicah. V svoje kataloge (avtorski, anonima, periodika, kongresna gradiva) je vložil 37.271 listkov, za področne centralne kataloge je bilo oddeljenih 23.907 listkov in oddanih 12.736, ostali so shranjeni za predvidene, a še ne ustanovljene področne centralne kataloge. Jugoslovanskemu bibliografskemu inštitutu v Beogradu je bilo poslanih 1 .544 listkov s podatki o novih tujih knjigah v NUK. Iz lastnega kataloga je bilo 789 obiskovalcem danih 889, po telefonu pa 333 informacij, skupno 1.222. V letu 1977 je oddelek pripravil "Seznam tujih periodičnih publikacij, ki jih v letu 1977 prejemajo knjižnice visokošolskih zavodov v Sloveniji", za kar je bilo pregledanih 10.100 listkov s podatki. Oddelek se razen tega pripravlja na prehod na avtomatsko obdelavo podatkov. Skozi vse leto je potekalo delo na pripravi formata zapisa za mono= grafske publikacije in usklajevanje opisa po ISBD(M) s strojnim formatom sistema SAIDC 2. Sodeloval je s CTK pri pripravi prenosa podatkov serijskih publikacij (tehnika in prirodoslovno-matematične vede) v ustrezno bazo podatkov; v ta namen je bilo izpolnjenih 800 vhodnih dokumentov. Razen tega je pripravil eksperimentalno bazo podatkov za bilten in iskanje podatkov za demonstracijo na 2. jugoslovanskem posvetovanju o uporabi računalnika v knjižnicah. Glavno skladišče (vodja Rudi Čepon) je poleg poprej opisanega dela (gl. zgoraj) prejelo v vsem letu 26.774 (lani 25.871) naročilnic za izposojo in izdalo 28.124 kosov raznih publikacij. Približno enako število publikacij (27.599) je bilo skladišču vrnjenih. Ker pri enakem številu delavcev, a nenehnem večanju želja po eni strani ter po drugi strani večanja fonda in širjenja skladiščnih prostorov, je delo v skladiščih omejeno samo še na izdajanje in vračanje publikacij, ni pa možnosti za urejanje, nadzor in skrb za knjižni fond. V depo NUK v Mekinjah (oskrbnik Vida Burkeljca) je bilo oddanih 2. 188 kosov gradiva iz oddelka za obdelavo periodičnega tiska in 22.956 kosov obrazcev (tiskovin brez besedila). Ob delu z najstarejšim fondom se preverja in prepisuje tudi najstarejši katalog NUK; prepisanih je bilo 770 listkov. 2. Pospeševanje knjižničarstva Bibliotekarski strokovni in znanstveno raziskovalni center (vodja Ignacij Kamenik). Center deluje od I.septembra 1977 z enim delavcem, področje njegovega delovanja je zadevalo zato (ob nalogah, ki so mu zastavljene) v tej fazi začetke utrjevanja temeljev za bodoče uspešno delovanje, ki bo zahtevalo pretežno timsko delo. Osrednja pozornost je bila posvečena področjem, ki na eni strani ustvarjajo strokovno podprto temeljno bazo za razreševanje ediventirane problematike (evidentiranje tem za preučevanje predvsem sedanjega stanja slovenskega knjižni= čarstva , spremljanje domače in tuje bibliotekarske strokovne literature, vodenje bibliografske dokumentacije o posameznih vprašanjih strokovnega dela itn.), na drugi strani pa sproti posegajo v sočasni utrip knjižničarske prakse. V tem obdobju so bile evidentirane naslednje teme in naloge, ki konkretno usmerjajo delo Centra v bodoče: statistika v knjižnicah; model organizacije dosedanjih Študijskih knjižnic glede na njihovo organsko vključitev v mrežo SIK; usmerjeno izobraževanje na Slovenskem in mesto knjižničarske dejavnosti v njem glede na učni proces kot obliko spoznavne dejavnosti; splošna metodologija glede na mesto knjižničarske dejavnosti v učnem procesu (srednja stopnja usmerjenega izobraževanja); mesto šolskega knjižničarja v usmerjenem srednjem šolstvu; oblike in vsebinski volumen permanentnega dopolnilnega izobraževanja dosedanjih knjižničnih delavcev v skladu s specifiko njihovega dela na konkretnih delovnih mestih; šolanje knjižničarskih delavcev na srednji, višji in visoki stopnji usmerje= nega izobraževanja; revizija učnega programa na oddelku za knjižničarstvo na PA in program strokovnih izpitov knjižničarskih delavcev; revizija in ponovna izdaja doslej obstoječih publikacij s področja knjižničarstva ob upoštevanju njihove ustreznosti; priprava in izdaja priročnikov in učbenikov s temeljnih področij bibliotekarske vede, ki doslej niso prisotni na slovenskem prostoru (tudi glede na posodabljanje vseh oblik bibliotekarskega dela - od šolanja in izobraževanja kadrov do konkretne aplikacije inovacij v bibliotekarski operativi). Bibliografska dokumentacija literature s področja knjižničarstva je bila v letu 1977 usmerjena na dokumentacijo temeljnih del (monografska dela) in na literaturo, ki že zadeva posamezne evidentirane teme ( monografska dela in periodika). Pregledana je bila celotna dokumentacija v MS za 62 matičnih knjižnic; evidentirani vsi diplomanti oddelka za knjižničarstvo na PA. Sproti je bila evidenti= rana in obdelana tekoča jugoslovanska in tuja periodika, od tega 18 tujih časopisov. Od knjižnic so bile obiskane tri (Koper, Murska Sobota, Slov. Bistrica), pri čemer |e bil v Kopru obisk povezan s posvetom širšega občinskega političnega aktiva o renovcciji koprske knjižnice, v Murski Soboti s pogovorom o bibliobusu, v Slov. Bistrivi pa v zvezi z vsebinsko preureditvijo knjižnice. Vodja centra je sodeloval na TV oddaji Izziv kulturi v Novem mestu, v radijski oddaji "Tema dneva" (o knjižničarstvu), na Fruškogorskih srečanjih (s slovenskim referatom o položaju in pomenu knjige v OZD in KS), na republiškem seminarju za animatorje kulture (s predavanjem o deležu organizatorja kulture pri širjenju bralne kulture), na simpoziju Bralec išče knjigo - knjiga išče bralca v okviru meseca knjige (navezava stikov z beograjskim Centrom)^ na pisateljskem simpoziju na Štatenbergu. Matična organizacijska in inštruktorska služba (vodja Miša Sepe) je tudi v tem letošnjem letu skrbela za organizacijsko utrjevanje knjižničnega omrežja na območju Slovenije in za permanentno izobraževanje knjižničnih delavcev. Inštruktorska pomoč je nudila tako 17 obiski h v slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnicah, treh obiskih v univerznih knjižnicah in 157 obiskih, ki so obiskali NUK. Svetovala je pri načrtih za gradnjo oz. adaptacijo knjižnic v Tolminu, Metliki, Ajdovščini, Kranju, Kopru, Šentjurju, Laškem, na Vrhniki, v Trbovljah in Slovenski Bistrici^ sodelovala je pri izdelavi modela za gradnjo knjižnic III. skupine^ prav tako tudi pri izdelavi jugoslovanskih standardov za gradnjo in opremo splošnoizobraževalnih knjižnic. Zbrala je in statistično obdelala podatke za 61 občinskih, 113 društvenih in 82 uni= verznih in drugih znanstvenih knjižnic. Skrbela je za redne sestanke in delo komisije za univerzne knjižnice. V okviru strokovnega izpopolnjevanja knjižničarskih kadrov ■ e služba organizirala običajni poglobitveni tečaj za knjižničarje, tečaj za pripravo na strokovne izpite, poseben tečaj za slovenske zamejske knjižničarje, ki je bil novembra v Trstu, in seminar posvečen nekaterim problemom abecedne imenske katalo= gizacije. Skupno je bilo pripravljenih 227 ur predavanja skupno se je predavanj udeležilo 132 knjižničarjev, od tega 50 v Trstu. Matična služba je izvedla tudi organizacijske priprave za spomladanski in jesenski rok strokovnih izpitov. V preteklem letu je bila objavljena ena številka Obvestil republiške matične knjižnice, pripravljenih je bilo več analiz, informacij in poročil o delu knjižnic in trije referati za strokovna zborovanja. Prevzela je tudi organizacijo pri izdaji Seznama tujih periodičnih publikacij v knjižnicah visokošolskih zavodov. Dokumentacija člankov o slovenskih knjižnicah je bila v tem letu obogatena z izrezki 542 člankov iz 22 slovenskih časnikov in časopisov. 3. Razstave, publikacije, raziskovalne naloge Knjižnica je priredila naslednje razstave: - Stalna razstava pomembnejših rokopisov in slovenskih knjig. Odprta vse leto. Oskrbujeta Janez Logar in Marijan Ozvald. - Srečko Kosovel. (1904-1926.) Odprta ob Prešernovem dnevu februarja 1977. Pripravili Jaro Dolar, Vlasta Goljar in Radojka Vrančič. - Slovenski tiski na Koroškem. Ponovitev razstave v Celovcu, Aula Slovenica. Pripravila Jaro Dolar in Radojka Vrančič. Odprta februarja 1977. - Anton Ingolič. (Ob 70-letnici.) Odprta marca 1977. Pripravila Jaro Dolai in Radojka Vrančič. - Ilegalni partijski tiski 1941-1945. Odprta aprila 1977. Pripravila dr. Branko Berčič in Jaro Dolar. - Rajko Nahtigal. (1877-1958-1977.) Odprta julija 1977. Pripravila Jaro Dolar in Radojka Vrančič. - Slovenska sodobna književnost. Odprta septembra 1977 v Prištini. Pripravili Jaro Dolar, Radojka Brančič in France Vurnik. - NOB v leposlovju. Odprta oktobra 1977. Pripravili Jaro Dolar, Vlasta Goljar, Radojka Vrančič in France Vurnik. - Domača družboslovna literatura. Odprta ob sodelovanju slovenskih založb novembra 1977. Pripravila Jaro Dolar in France Vurnik. - Tito v knjigi. Odprta ob knjižnem sejmu decembra 1977. Pripravil Jaro Dolar. Knjižnica je v svojih prostorih priredila občasne razstave ekslibrisov (Švica, Poljska, Slovenija), s svojim gradivom pa je sodelovala še pri razstavah drugih prirediteljev, npr. pri razstavi učil in učbenikov (Zavod za šolstvo), slovenskih izdaj Prešerna (Kosovelova knjižnica v Sežani), partizanskih tehnik in radijskih postaj (CK ZKS). Knjižnica je izdala naslednje publikacije: - Bibliografija slovenskih bibliografij. 1561-1973. Sestavila Štefka Bulovec. Ljubljana 1976. 229 str. - Katalog rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ms 400-Ms 699. Ljubljana 1977. 111 str. Prir. dr. Branko Berčič. - Novosti UDK s področja družbenih ved. Ljubljana 1977. 48 str. Prir. Miloš Ry bx4 r* - Obvestilo republiške matične knjižnice, št. 12. Ljubljana 1975 /1977/. Uredila Ančka Korže-Strajnar. - Poročilo o delu Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani v letu 1976. Ljubljana 1977. 45 str. Prir. Maks Veselko. - Seznam tujih periodičnih publikacij, ki jih v letu 1977 prejemajo knjižnice visokošolskih zavodov v Sloveniji. Ljubljana 1977. XV, 323 str. Uredil Jože Kokole. Pripravo in natis publikacij so finančno omogočile Raziskovalna skupnost Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije in Kulturna skupnost Slovenije. V tem letu so po pogodbi z Raziskovalno skupnostjo Slovenije potekale naslednje raziskovalne naloge: - Avtomatizacija knjižnične mreže v Sloveniji. Nosilec mr. Jože Kokole. - Priprava podatkov za oblikovanje baze podatkov za raziskovalne naloge. Nosilec mr. Jože Kokole. - Knjižnični sistem univerze v Ljubljani. Nosilka Miša Sepe. - Dokumentiranje sodobnega slovenskega in jugoslovanskega glasbenega gradiva. Nosilec Božidar Kantušer. Predlog za omogočanje dela na slovenski retrospektivni bibliografiji (nosilec Jože Munda) je s svojim deležem podprla Kulturna skupnost Slovenije, medtem ko se ostali dve skupnosti (raziskovalna,izobraževalna) nista odzvali. 4 Mednarodni stiki Knjižnica stalno vzdržuje stike z večjim številom tujih knjižnic preko zamenjave publikacij ali medknjižnične izposoje. Vse te stike podrobno prikazujeta prilogi II in IV. Knjižnico so med letom obiskali naslednji tuji gostje: dr. Friedrich Rennhofer (Avstrija) v okviru izmenjave strokovnjakov, generalni konzul ZRN Siegfried J .W. Opitz iz Zagreba, g. Tawakley (Indija) in spremstvo ob izročitvi knjižnega daru naši knjižnici, štiričlanska delegacija novinarjev iz Portugalske, osemčlanska delegacija kulturnih delavcev in založnikov iz LR Kitajske, dr. Ernest Hansack (ZRN) in Michael von Cotta - Schčnberg (Danska). Knjižnica je član mednarodne federacije bibliotekarskih združenj in ustanov IFLA. Rednega letnega zasedanja te organizacije septembra 1977 v Bruslju sta se udeležila ravnatelj knjižnice dr. Branko Berčič, kot predstavnik Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije pa pomočnik ravnatelja Maks Veselko. 5. Strokovno in družbeno udejstvovanje sodelavcev Vrsta sodelavcev NUK je bila vključena stalno ali občasno v razne oblike strokovnega izobraževanja knjižničarskih kadrov, in sicer na oddelku zg knjižni= čarstvo Pedagoške akademije v Ljubljani ter na rednih in izrednih poglobitvenih tečajih, ki jih za slovenske knjižničarje pripravlja NUK, razen tega pa še v komi= siji za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke in v izpitni komisiji za biblio= tekarske strokovne nazive. En sodelavec je stalen zunanji sodelavec na pravni lukulleti v Ljubljani. Posamezni sodelavci so bili vabljeni v druge knjižnice kot predavatelji o specialnih strokovnih vprašanjih, kot ocenjevalci njihovega strokovnega dela, kot svetovalci za določena vprašanja ter kot člani ustreznih delovnih teles ir strokovnih žirij. Takšno udejstvovanje je seglo tudi preko republiških meja, saj so bili sodelavci NUK vabljeni kot strokovni predavatelji v Trst, kjer so pripravili 14-dnevni knjižničarski tečaj za slovenske zamejske knjižničarje. Posamezni delavci sodeluje|o v družbenih organih revij Knjižnica, Jezik in slovstvo in Slavistična revija ter v redakciji bibliografije Jugoslovanskega leksikografskega zavoda v Zagrebu. Sodelavci knjižnice so vodje ali člani upravnih organov in strokovnih komisij Društva bibliotekarjev v Ljubljani, Društva bibliotekarjev Slovenije, Komisije za knjižničarstvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije in Skupnosti nacionalnih knjižnic Jugoslavije. Nadalje sodelujejo v raznih telesih samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, kot so Kulturna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Ljubljane, Področna raziskovalna skupnost za humanistične in zgodovinske vede, Izobraževalna skupnost Slovenije, Republiški komite za kulturo, Republiška konferenca SZDL, Zvezna konferenca SZDL, Sindikat kulturnih delavcev Slovenije, predsedstvo ZSS, predsedstvo ZKPO, Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v knjižnicah, Prešernov sklad, Društvo slovenskih pisateljev, /Društvo prevajalcev, Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije, Jugoslovaska komisija za sodelovanje z UNESCO, Jugoslovanski bibliografski inštitut v Beogradu in Združenje založnikov Jugoslavije, Številčni knjižnični sodelavci so se poleg pripravljanja in urejanja knjižničnih publikacij javno udejstvovali kot avtorji samostojnih publikacij, kot pisci strokovnih in znanstvenih člankov, kot prireditelji strokovnih ali leposlovnih del, kot prevajalci ter kot uredniki različnih publikacij (gl. prilogo VII). Nagrado Prešernovega sklada je v tem letu prejela za svoje prevajalsko delo Radojka Vrančič. PRILOGA I IZBOR IZ TUJIH PUBLIKACIJ, PRIDOBLJENIH V LETU 1977 ALEKSEEV M. P.: Zur Geschichte russisch-europtiischer Literatur-traditionen. - Berlin 1975 ARCHIV fbr Geschichte des Buchv/esens. - Frankfurt am Main, 19..-Bd. 16, Lfg. 4/August 1976/; Bd 16, Lfg 5. /Oktober 1976/; Bd. 17, Lfg. 3 /Januar 1977/ ATTI e memorie della societa istriana di archeologia e storia patria. -Trieste, 1976 . -N. S. Vol. 24 BACH J. S.: Neue Ausgabe sUmtliche VVerke. - Kassel 19..-Serie I, Bd. 5 Serie VIII, Bd 1 BAROOSHIAN V. D.: Russian Cubo-futurism 1910-1930. A study in avant-gardism. - Mouton, 1976 BIBLIOGRAPHIE der deutschen Sprach und Literaturv/issenschaft. - Frankfurtom Main, 1977. _ Bd. 16(1976) BIBLIOGRAPHIE der Wirtschaftswissenschaften. - GOttingen, 1977. -J g. 67. Neue Folge. J g. 26 (1975) BOOKS for college libraries. A core collection of 40.000 titles. - Chicago, 1975. -Vol. I-VI BREŽAN J.: Zhromadzene spisy w jednotliwych wudacah. - Budyšin, 1965 -. Zw. 1-8 BROCKHAUS Enzyklop«die. - Wiesbaden, 19..-Bd. 21 . Karten Bd. 22. Ergdnzungen A-I Bd. 23. Ergdnzungen J-Z Bd. 24. BildwOrterbuch der deutschen Sprache CUMULATIVE book index. - New York, 19. .-Vol. 1973, 1974, 1975 DIZIONARIO biografico degli Italiani. - Roma 1974.-Vol. 17 DUBROVNIKER Dramatiker des 17. Jahrhunderts. - Giessen, 1975. -Halbbd. I, II DUDEN. Das grosse Wt>rterbuch der deutschen Sprache in sechs Bdnden. -Mannheim, 1976-. Bd. 1, 2 ENCYCLOPEDIA of computer science and technology. - New York & Basel, 1977. -Vol. 6, 7, 8 The ENCYKLOPEDIA of Islam. - Leiden, 1976. -Vol. IV. Fasc. 73-74 ENCICLOPEDIA of library and information science. - New York & Basel, 19. .- Vol. 19, 20, 21, 22 FLACCIUS l!lyricus: Apologia. - Regensburg, 1556 GANDHIM.: The collected works of Mahtma Gandhi. - Ahmedabad, 1976. -Vol. 64 , 65 , 66 , 67 GESAMTVERZEICHNIS auslilndischer Zeitschriften und Serien. - VViesbaden, 1975-1976 Lfg. 27, 28, 29 GESAMTVERZEICHN IS des deutschsprachigen Schrifttums 1911-1965. -MUnchen, 1976 -Bd. 13, 14 HAGEGE C.: La grammaire gfenšrative. R6flexions crifiques. - Pariš, 1976 HANDBUCH der internationalen Dokumentation und Information. - MUnchen, 1969 - . Bde. 1, 2, 3/A, 3/B, 4, 5, 6/1, 6/2, 6/3, 7, 8/1, 8/2, 9, T. 1/1 HANDBUCH der Kulturgeschichte. - VViesbaden, 1976. - Abt. II. Kulturen der Ve Iker: Die Kultur Frankreichs. T. II. HEIDEGGER M.: Martin Heidegger Gesamtausgabe. - Frankfurt, 1977. -Abt. I, Bd. 1, 2 HENNING H.: Faust-Bibliographie. - Berlin & Weimar, 1966 - . T. I, ll/l, 11/2, 1, T 11/2, 2 HiSTORY of the Second World War. - London, 1976 - . Vol. 1 INDEX Bio-bibliographicus notorum hominum. - OsnabrUck, 19.. -Pars C. vol. 7,i 9 INSCRIPTIONES Graecae. Ed. minor. - Berlin & New York, 19..- . Vol. Il/lll, Pars 1 : Fasc. 2, Pars 2 : Fasc. 2, 1, Pars 3 : Fasc. 1, 2 Vol. IV, Pars 1 \ Vol. IX, Pars 1 : Fasc. 1 INTERNATIONAL bibliography ofart books. - Basel, 1974+1975. -Art. Kunst. 2/1973, 3/1974 INTERNATIONALE Bibliographie der Zeitschriftenliteratur. Neue kombinierte Folge. - OsnabrUck, 1976. -Jg. 12, Pars 1 : A-F, G-K, L-Z. Index rerum Jg. 12, Pars 2 : A-K, L-Z. Index autorum KEATS J. S.: Cartograpnic design an production. - London, 1973 KOPF.ČNV F.: Etymologicky slovnfh jazyku. - Praha, 1973. -Sv. 1: Predložky - Koncovfe partikule LES CLASSIOUES fran