201. številka.
Tečaj XXVII.
„EDINOST"
izhaja ersVrat na Han. razun nedelj in praznikov, ob 4 uri p«i«oiuiin£.
Naročnina znaša :
zrn celo leto........24 kron
za pol leta........12 „
za četrt leta........ 6
ta en me«ec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na naroči* t«rez priloienp naročnine uprava ne ozira.
Po tobakamtb v Tiftn -e prodajajo po-Mir.^rn«1 ^tevi'ke po 6 ntotink i3 nve.): izvf-n Tr-;:i j a » 8 ctotink 4 nvč i
Telefon Atr. S jo.
fincst
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moČ.
Oglasi
ee raćimajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo h primernim popustom Poslan*, osmrtnice in javne zalivale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst
Urednlitvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia stv. 1*2. TJpravnlitvo in sprejemanje inseratov v ulici Moliu piccolo št v. .'i, II. na«l*tr
izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Pogajanja s Čehi.
u.
])ane3 ee maščuje nad Mladočehi ves ?reh slovanskih etra n k našega državnega zttora. Miadoiehov sam h ne moremo obsojati, ker po zabredli vsled posebnega polože-nja v državnem zboru. Od začetka so bili ooi v opoziciji, a ker so videli, da Poljakov ne pridobe nikdar za opozicijo, in ker so jugoslovanske oportuniste bolj ali manj podcenjevali, ali pa so le predobro poznali slabost in šibkost zastopnikov jugoslovanskih in maloruskih, in to po številu in
notranji kakovosti, in potem, ker so imeli £ami v svoji siedi pravih, prelehkomiselnih oportunistov : začeli so tudi Mladočehi ob nastopu Badeuija politiko na svojo roko, opustili so stališče opoz cije, pustili so Jugoslovane in Maloruse v strani in so tako v kratki dobi doživeli svojo lastno slabost in šibkost! In videli so, da so se preračunih nasproti odločujočim višim činiteljem, nasproti Poljakom in vladam. Da so se Mladočehi preračunih, to se je zgodilo, ker so bili gledć na avstrijske razmere zares še mladi, premladi ! Sedaj so že nekoliko bolj v letih, a ne kz/.e, da bi bili izprevideli svoje napake. Drli so dalje in dalje, in čeravno so videli, da je že baron Gautsch napravil načeloo zarezo v njih programu, vendar niso iztesali te zareze, te m ve 5 jo odobrujejo danes, ko zahtevajo notranji češki jezik samo za češke okraje češkfga kraljestva, ali, denimo, tudi Moravske.
Mladočehi ne morejo sedaj ne naprej, ne nazaj, in sami vidijo, da ves mladočeški :n v obče češki novinarski aparat n; toliko močen, da bi mogel vspcšno zavaliti odij na mm^ke stranke, ako bi se te ne udale za njih sedanjo, omejeno zahtevo. Češki in slovanski narodi sploh so sami v materijalaih stiskah in želć, da bi madjaraki materijalni pritisk ne slabil še nadalje njih narodnoga odarske bede. Nemci niso toliko na slabem v ekonomskem pogledu, kakor cisli-tvanski slovanski narodi; zato in še iz drugih vzrokov bi nemške stranke, če treba, zopi t porušile centralni parlament, ako bi vlada Kceiberjeva hotela izpolniti skrčene, načelno oslabljene zahteve Mladočehov. Nem-
P O D LISTEK	s7
MELITA.
Povest iz naše dobe.
Opisal Josip Evs-en Tomie ; prevedel Radi.
Drugi del. V.
Ko je prišel grof Orfeo radi Arturja in Elze v Trst, obiskal je najprej markfzo Mar v. Ta te je njegove ga prihoda veselila, a ko je iz grofovih ust slišala, radi česa je prišel, ko je zvedela, da je njen »hčfcć« ugrabil lepo in mlado drugarico svoje matere, tedaj se je silno razjarila na Arturja in mu pisala list poln grenkobe, s katerim mu je odpovedala svojo ljubezen.
Stari habjek, ko že ni mogel sam vračati situ šilo za cgnjilo, je pa očrnil istega pri njegovi j>okrovitelj ;ci, le da bi se maščeval na kakršenkoli način. V svojej strasti je postal zlol>en kakor nerazsodno dete. No, V rt ur se je vešče izvlekel iz škripcev in dobil zopet srečno izgubljeno markezino milost. Pokazal jej je vso stvar v drugej luči. Pisal je namreč markezi o nelepih odnošajih očeta z drugarico njegove matere, radi česar je padal gref povsod v nemilost. Radi tega se je odločil, .<toriti konec temu nedostojnemu očetovemu življenju, in tako je zvito odvabil deklico ie rodne hiše . . . Kaj je mislil s tem, tem" je najl>oljši dokaz, ker jo je na mi-
čem bi na zgoraj zopet odpuBtili obstrukcijo. dočira bi Ćt nom zamerili, i-akor se je to zgodilo po odstranjenju Hadenijevih, ali prav za prav, že Gtutsehevib. prenarejenih jezikovnih naredeb.
Kaj hočejo Mladočehi storiti v najhujšem slučaju ? Najbrže se udajo za kake oa-cijonalno bolj indiferentne pridobitve in za njimi pojdejo na to Jugoslovani in Malorusi, kakor činitelji, katerih zaresno ne poštevajo d*>slej.
Pogodba se tako obnovi z voljo ali nevoljo slovanskih narodov! In potem nastane vprašanje : kako je tirati dalje ?
S stališča slovanskih narodov, zastopanih v državnem zboru, bilo bi razmerno še najbolje, ko bi se to razdobje z obnovljenjem pogodbe z Ogisko moglo poštevati kakor popolnoma izgubljeno, brez pozitivnih narodnih škod. To izgubo bi smatrali kakor provsročeno vsled prenaglega opušče-nja mladočeške opez cije. To izgubo bi narodi slovanski še vedno laže pretrpeli, nego pa kako pozitivno prizadeto škodo, kakoršoa bi utegnila navstati vsled napačnega pogajanja Mladočehov z vlado in Nemci. Mladočehi bi se morali potem postaviti na tisto stališče, na katerem so stali v opoziciji že leta 1895.
YT to opozicijo bi morali pristopiti Jugoslovani, Malorusi in morda še kak poliski zastopnik, izbran iz poljskih množic, nezavisno od poljske žlahte. Ko bi Ml*dočehi ne hoteli popraviti svojih načelnih napak, bilo bi bolje, da jih narod zameni z drugo vrsto zastopnikov, kakor je storil to — radi dunajskih punktacij — s Staročehi.
Cehi, b pomočjo kakoršnjih Btrank-koli, morajo svoje nacijonalne zahteve postaviti v zvezo z j<*dnakimi ali analognimi potrebami in zahtevami ostalih tlačenih slovanskih narodnostij ! To mora postati in biti pravi »Junctim« nasproti nemškim strankam in*vsem tistim strankam, ki se postavljajo v nasprotje 8 tem »Junctim«, in nasproti osrednjim vladam. Potem naj se nasprotniki slovanskih narodnostij in njih odlomkov le postavljajo po robu. Potem se pokaže : ali ima trajno veljati diktatura Scho-nererjancev, ali pa ustavno pravo
lost božjo pustil v^ Sisku in ni se več brigal zanjo.
Ta list je popolnoma umiril marKeso. Ker je poznala grofa kakor babjaka, je imela razlog, da veruje Arturju. Njegov listje prejela isti dan, ko se je grof vrnil v Trst s kratkega izleta iz Venecije. Ko je prišel k njej, da bi se poslovil, je markeza priobčila gre i u vsebino Arturievega pisma in se naslajala na velikej grofovej zmedenosti, kateremu ni šlo od rok, da bi se opral od krivde pred to iskušeno in zvito ženo. Sidaj je še bolj verovala vsemu, kar jej je pisal Artur o tej stvari.
Praznega srca in ogorčen se je vrnil grof v Deli-dvor, kjer ga je čakalo drugo | razočaranje, drug udarec. Med njegovo kratko odsotnostjo se je Branimir potrudil, da je svojej tašči dobil drugo, boljšo tovarišico. Imenovala se je Evelina in bila je guvernanta v hiši nekega zagrebškega generala, Kateri je bil pred nekoliko dnevi srečno oddal svojo hčer, s čemer je bilo mesto guver-nantke v njegovej družini brezpotrebno. Gospića Evelina je imela najlepša spričevala in je bila ca glasu izvrstne in naobražene odgojiteljice, katera je mogla tem lažje prevzeti mesto tovarišice pri starej gospe. Ni bila več mlada, a lepa ni bila nikdar. Bila je visokega stasa, mršava, vdrtega in kratkega obraza, a nerazmerm dolgega in šiljastega nosu, kateri je bil največi zlostvor njene zu-
| n a r o d o v ! Tako ali tako : boj bo narav-nisi, in avet izvć, kje je samovolja in kje ustavnost, kje je moralna sila in kje teroristična nadsila !
F. Podgornik.
Glasovi o flopiili v Priorjn.
Ozirom na izrek v »Grazer Tagespošti«, da irrof (re-a ni nič boljši in uič slabši namestnik nego bo bili vsi njegovi predniki, meni zagrebški »Obzor«, da v tem pogledu utegne imeti prav rečeni graški list. Jedini način, po katerem bi se dali ozdraviti tržaški odnošaji, je ta, da se ustreže legitimnim zahtevam Slovencev in Hrvatov. To uvidjajo tudi Nemci, zato se boje. Grof Goess ni slabši nego so bili njegovi predniki — to je res. On le razvija dalje, kar je dalje razvijal njegov prednik Kinaldini. Ali zlo je ravno v tem, da so vsi tržaški namestniki in — njihovi naslednik i, če tudi ne direktno, pa se svojo pasivnostjo podpirali irre-dentizem ! Ali ne pomenja to podpirati irre-dentizem, ako se mirno dopušča, da se po mili volji razsiplje občinsko imetje, sedaj v seutar-ske, sedaj v osebne namene?! Niti isti prijatelji grofa Gcčssa samega ga ne morejo braniti v tem pogledu ! Tudi oni mu očitajo, da na to Btran ne kaže potrebne energije. Ali —, tako vsklika »Obzor« — ta nebrižnost ni slučajna, ampak namerjana, proračunjeoa. Namestniki dopuščajo, da oni drugi delajo na občinski upravi, kar hočejo, za to pa ti poslednji puščajo namestnike na miru !
To dovoljeno jim svobodo pa so znali sigaori spretno izrabljati irred±ntizmu v prilog. Lahko je trditi, da tržaški Lahi nisoirre-dentisti, da so marveč dobri Avstrijci. Ali vse drugače govore dejstva in dogodki slehernega dne, vse drugače govori pisanje italijanskih listov, ki izhajajo v Trstu.
Nekdaj je morda bila v Trstu stranka, ki je bila avstrijsko-italijanska. Ti časi so minuli. Zabeležiti pa treba okolnost, da je nekdanja avstrijsko italijanska stranka definitivno zginola za časa uprave grofa Goe-sa. »Obzor« opozarja tu na okolnost, da ob zadnjih državnozborskih volitvah rečena stranka ni nastopila več niti v oni skupini, v kateri
nanjščine. Imela je še neko redko svojstvo, duševno. Bila je pobožna kakor nuna. Yr vsako hišo, kjer je bila do sedaj, je poskušala presaditi čut bogoljubnosti in krščanske pobožnosti, kar jej je tudi vapelo v vseh uglednih hišah, ker so mislil', da pobožnost, makari afektirana, spada k boljšemu družbenemu tonu. Branimir je sodil dobro, da bi bila gospica Evelina kakor vstvarjena za tovarišico njegovej histeričnej tašči. Radi tega jo je vzel v grofiČino službo na lasten rizi ko in odpeljal se je z njo v Deli-dvor. Branimir je najprej šel sam k grofici in jej vse povedal o Eizi, kar je videl v Siseku, in zaključil je z besedami : »Takej deklici ni mesta v nobenej uglednej hiši, ne-li mamaa ?«
»Seveda ne! . . . Ali kdo bi si mislil to ? . . . Tako lepa, mila in pametna deklica... Jaz se le čudim, da moj Orfeo ni ničesar opazil . . . Ali on je preveč dober in plemenit in po sebi sodi vse druge.*
»Človek se često vara v sodbi o drngih«, je rekel Branimir, težko zadržujć sieh, ki ga je dražil, ko je Rudnic slišal mnenje o njenem Orfeju. »Ali ta slučaj nas je poučil, da moramo biti oprezni in paziti, koga jemljemo v službo. Ti, maman, ne moreš biti brez tovarišice ... in jaz sem ti pri vel že drugo. Jako dobra, ce!<5 pobožna je.«
»To mi je jako drago . .. Teh par dnij, odkar sem bila sama, sem umirala od dol-
odloča uradništvo. Ni misliti si«*er, da so vsi nekdanji »konservativci« glasovali za irre-dento. Mnogi so se vzdržali glasovaija. Ali tudi s tem so pomogli irredentizmu !
V mestnem svetu tržaškem so Bkrajni radikaloi, to je, irredentisti, absorbirali vse druge življe. In če je tudi kdo zmerneji, ta molči previdno, da ne postane nepopularen. Prav za prav so vsi enaki v mišljenju, naj se že zovejo liberalce ali demokrate, le v tem se razlikujejo, da bi nekateri hoteli formo rešiti.
Takoimenovana konservativna stranka je popolnoma izginola, česar pa — pravi »Obzor« — z našega narodnega stališča ni obžalovati. Saj je bilo tudi med »konservativci« prikritih irredentistov ! A bolje je, da se stvari imenujejo pravim imenom in da je situvacija ^i&ta. Ali to je vrhunec drzaoBti, ako se trdi, da so vsi Italijani dobri Avstrijci in da se bore le proti »slovenski povodnji«!
Kje je ta povodenj, v čem sestoji ? »Gr. Tagespost« bi nam hotela povedati to, ali o tem ne ve druzega, nego da kaže na probu-jeuo slovensko zavest v tržaški okolici ! To je res — pravi »Obzor« —in branitelji grofa Goessa imajo prav, ako se svojega stališča s prstom kažejo na tržaški list »Edinost«, kajti v tem listu se res kaže ta napredek in razvoj slovenske zavesti! Nu, kaj pa zahtevajo ti zavedni Slovenci ? Oni zahtevajo to jedino, da morejo biti Slovenci! Oni zahtevajo, da se njihovi otroci vzgajajo v materinem jeziku in da javni uradi slovenski občujejo žnjimi ! |
To je njihova »povodenj«! Vsak uvideva, da so te njihove zahteve skromne in da ni najmanje ne po se z aj o v pravice italijanskih someščanov ! Pa kako se odgovarja na te skromne in pravične zahteve'? S tem, da jim ne dajo ni ene šole v Trstu; s tem , da državna uprava namešča uradnike, ki ne poznajo slovenskega jezika ! »Obzori zaključuje: Če pa Slovenci — in to po sami izpovedi grofa Goessa in njegovih bra-niteljev — vztic odporu vlaile in irredentistov, in vzlic veliki moči, s katero razpolagata skupno ta dva elementa, vendar napove-dujejo in se razvijajo ter nudijo sleherni dan novih znakov krepkega življenja: ali ni
gega časa . . . Sem se že jako privadila na tovarišico. ^'aj pride ta nova.«
Branimir je odprl vrata pobočne sobe in dal Evelini znamenje, naj vstop\ Obe gospe sti se pogledali radovedno. Grofičin obraz je postal nekako kisel, ko je videla pred seboj dolgi, mršavi stvor z onim šiljastim, dolgim nosom. Grofici je bilo vedno ugodno, ako je imela pri sebi lepe, simpa-■ tičae obraze. Nasprotno pa je bila Evelina jako zadovoljna, ko je videla 3taro, obne-! meglo grcfico. Mislila je, da tu bo mogla dati po svoji volji sloboden tek svojim pobožnim čutom.
Evelina se je takoj pokazala jako vešča in spretna v svojej novi službi. V jednem dnevu je spoznala narav, načela in navade stare gospe, in po tem opazovanju je uredila svoje postopanje. Že prvi dan je začela citati iz svetega pisma in tolmačila grofici nejasna mesta, katera je za ču>lo pozorno spremljala to čtivo. Še bolj so jej ugajale legende o svetnikih in svetnicah in legende o drugih božjih dogodkih. Evelina je tako lepo Čitala, tako zanimivo tolmačila to sveto čtivo, da grofica ni še niti enkrat zadremala, kar se jej je vaakikrat zgodilo, ko jej je Elza čitala Marlittine romane. Evelina je šla še dalje, ter je na mil, proseč način navajala grofico, kako je ne le potrebno, ampak cel<1 vzvišeno, ako ee večkrat na dan pamet vzdiga k stvarniku Bogu, ter zleti z duši pred nje-
to doka?, daje njihova stvar sveta in pravična?!	(Pride se.)
FolitiCni pregled.
V Trsta, 4. septembra 1902
Deželni zbor Štajerski in Slovenci.
»Neue Kreie Presse« je te dni zabeležila, da je pozicija sedanjega deželnega glavarja na fštajarskem, grofa Attemsa, omajana in da je pričakovati spremembe v osebi deželnega glavarja. To pa vsled eksodusa klerikalcev in Slovencev v zadnje n zasedanju. »Sudsteierische Presse« sodi, da je dunajski l.st dobil to vest iz krogov nemške ljudske stranke. Po tem soli umriborski list, da abstinenčni politika Slovencev vendar ni bila popolnoma brez utiša na Nemce.
Ozirom na l>odočo taktiko staj. rakih slovenskih poslancev pa prihaja »Sudsteierische Presse« z nekim velevažnim sporočilom, ki pouči tudi nemško gospo io v dež. zboru v Gradcu o stari resnici : čim t že je kladivo, tem trše postaja nakovalo. »Su Isteierisch e Presse« naznanja namreč, da slovenski poslanci spodnje štajerske vstopijo v bodoči deželni zbor. To da je že zdaj gotovo, da vsaj z začetka ne bodo tirali abatinenčne politike. Potem dostavlja :
Bodoči slovenski poslanci pridejo v gra-ško zbornico, kjer bodo najodločneje zastopali stvar Spodnje Štajerske. Radikalno narodna etruja na Spodnjem Štajerskem je narasla tako, da se bodo naši poslanci redko kedaj smeli posluževati druzega, nego materinega jezika!«
Nzj le pride novi glavar, ki bo zadoščal tudi jezikovnim razmeram na Suajarskem !
Med Avstro-Ogrsko in Italijo bi
bilo prišlo — tako piše neki »odličen« italijanski politik v »Information« — do ostrega konflikta, ako bi se ne bila trozveza obnovila. O Inošaji med obema državama se zadnja leta — pravi ta politik — nikakor niso z boljšal-. Nasprotno: mej istima oh-stoji danes izrecen antago nize m in tre »alo bo vse okretnosti zveznih vlad, da se t > nasprotstvo zbriše. Vzrok sovražtvu v Italiji proti Avstriji je dvojen. Prvi vzrok je — pravi politik — zatiranje italijanskega elementa v Istri in Dalmaciji, potem pa želja Italije, da si pribori mesto v O r i j e n t u. Ako bi Avstrija bolje postopala z italijansko narodnostjo v državi, potem bi 1141 i j a lahko pozabila na eneksijo-nistiške sanje. Korzika in Malta sti tudi italijanski deželi, ali ker se v teh deželah ne žali narodni čut, ne misli nikdo v Italiji, da bi reklam ral K >rziko in Malto. Avstrija bi torej dobro storila, ako bi se odpovedala svojemu narodnostnemu programu nasproti Italijanom v Dalmaciji in v Istri, Trentinu naj da avtonomij «, Trst nuj pušča na miru — potem bomo {tako zatrja italijanski »politik«) kmalu videli umirati irredentizem in Italija se odpove svojemu poželenju po teh avstrijskih deželah. Uto velja glede Albanije. Italija noče te dežele okupirati, ampak želi le uveljaviti svoj vpliv na zapadno Albanijo,
gov prestol, kjer se mu klanja in ga moli. »Nič lepšega, boljšega in vzvišenejšega ni, nego tako duševno občevanje med stvarnikom in njegovim stvorom«, je pravila Eve-lina z oduševljenjem grofici, a tej so se te besede globoko zasekale v srce, da se je ona sedaj čudila, kako je mogla biti toliko let brez molitve in občevanja z B >gom. Od-sehmal sti h >dili obe vsako jutro in večer v dvorsko kapelico in tam sti molili B )ga, spočetka kratko, a potem vedno daljše in daljše. Z dovoljenjem grofice je dala E veli na urediti še precej zapuščeno kapelico. Tlak cd mozaika so oprali in očistili, da se je vse svetilo, s sten, katere so bile okrašene s fresko -slikami, so pobrisali debeli prah in pajčevino, oltar so deli v red, da ga je bilo lepo gledati, a v srebrnej oljnatej luči, ki je visela b stropa kapelice, je gorel žarek noč in dan v slavo zai^itoice plemenitega doma Sv. Katre. »Božjo hišo treba držati v uajveČem redu! Ako čistimo in lepšamo svoja, človeška stanovanja, kako moremo jMJzabiti na božji tempelj ?« je opomnila E veli na grofici, ko je bila kapi ca popolnoma urejena, a starka se je vsa potrta kesala, ker je toliko let ta božji dom tako grozno zanemarjala ; semkaj ni zašel nihče več po Melitinej pjrok\ razun ob nujvečih praznikih.
(Pride še)
ali, bolje rečeno, na albansko obrežje. Spo-razumljenje med vladama na Dunaju in v Kimu glede Albanije nikakor ni nemožno. Albanija je velika dežela in res ni umeti: zakaj naj bi bilo tu sporazumljenje nemožno.
Priznati treba, da ni ravno malo, kar ta »odlični politik« zahteva od Avstrije. Odpovej se vsemu, pa bomo dobri prijatelji ! To je recept, po katerem bi hotel ta »politik« zdraviti odnošaje med Italijo in Avatro-Ogrsko!
Izgredi v Zagreba. Nagla sodba.
Včeraj ^poludne se je objavila banova odredba, ki proglaša naglo aodbo za zločin upora, umorstva, požiganja, javnega nasilstva in hudobnega poškodovanja tujega blaga. Takoj, ko se je izvedelo o tej naredbi, izve-sile so se po vseh hišah hrvatske trobojnice. Policija pa je pozneje dala zastave odstranili. Demonstracije so bile potem naperjene tudi proti vladi.
Redarji in vojaki dajali so se o demonstracijah zavajati po krivih sporočdih, ter so navadno prihajali na taka mesta, kjer je bilo vse mirno! Kjer so se pa vršili izgredi, tam jih sploh ni bilo, ali pa so prihajali prepozno. Zagrebška posadka se pomnoži za tri batali-jone pešcev. Pričakuje se, da ae proglasi tudi obsedno atanje. Govori ae, da nameruje državni pravdnik odstopiti, ker se mu očita, da ni zaplenil onih številk »Srbobrana«, ki so provzročile izgrede.
Ko je množica vse uničila v stanovanju stotnika Vittasa, razdelila Jae je — o polu-nogj — v dve grupi. Jedna kolona se je napotila v Ilico, kjer je naskočila prodajal -nico Srba Markovica, in tam vse uničila. Blago ao izvlekli na ulico in zažgali. Pritekli ao redarji in konj i ki ter pogasili ogenj in aretirali več demonstrantov, med njimi urednika »Glasa Naroda« Hinka Sirovatko in upravnika »Hrvatskega Prava«, Ivana Per-šiča. Druga kolona pa se je napotila v Gundulićevo ulico, kjer je napadla prodajal-nico Dušana Čekića. Množica je napadla potem še več druzih srbskih prodajalnic. Govori se, da so «e tudi kmetje iz zagrebške okolice udeležili demonstracij.
Več demonstrantov je vso noč med 2. in 3. t. m. stalo pred hišo, v kateri je stanoval stotnik Vitas. Ko je dosel včeraj ob 71/*- uri zjutraj domov, ga je — kakor že sporočeno na kratko v včerajšnjih brzojavkah — množica napadla, vlekla po ulici in pretepala tako silno, da je pozneje v bolnišnici umrl.
V	noči cd predvčerajšnjim do včeraj je bilo aretiranih vsega skupaj 48 demonstrantov, med temi tudi več žensk.
Vojaštvo je včeraj zaselo vse giavnejše ulice, kakor tudi ona poslopja, ki so v nevarnosti pred demonstranti Popoludnc došli so iz Karlovca trije batalijoni pešpolka št. 16. »Srbobran« ne izhaja več.
V	Vrabčah pri Zagrebu so demonstranti napadli prodajalnico Srba Milensnica. Ko so orožniki pozvali izgrednike, naj se odstranijo, odgovorili so ti z metanjem kamenja in streljanjem iz samokresov. Orožništvo je na to začelo streljati na demonstrante, izmeti katerih je bil jeden ubit iu več ranjenih. Mao-žica se je potem razpršila in odnesla ranjenca seboj.
Naša stara nesreča. Izgredi v Za-giebu 83 vsem Slovanom sovražnim liatrm v dobrodošel povod, da nas vseh, kar nas je slovanske redbine smešijo pred svetom in nam dokazujejo, da smo na eni strani brutalni, na drugi smešni. To so zopet enkrat dogodki, ki morajo rezati v dušo vsakemu Slovanu osobito zato, ker dokazujejo vnovič, da najhujšega sovražnika imamo — v sebi. Tisto nesrečno nrav, ki je nasproti vnanjemu svetu mehka kakor vosek, nasproti bratu pa v ognju radi vsake najmanje diference. Vsem odpuščamo raje nego bratu po krvi. Tudi najhujo krivico, storjeno nam od tujinca, pozabljamo raje, nego najmanjo krivico, ki smo jo morda doživeli od svojca. To je naša nesreča.
Ta podedovani greh, ta vir vse nesreče naše nosimo na sebi izlasti mi Jugoslovani. Tako vidimo v razmerju med Hrvati in Srbi, tako vidimo v klanju med Slovenci. Čitaj poročilo o kakem liberalrem, ali klerikalnem shodu — povsodi čitaš o grdih izbruhih jeze in nekrščanskega sovražtva, da ee kar ne moreš ubraniti solze — rodoljubne žalosti.
Kar se godi na Slovenskem dan na dan, to je žalostno in vzbuja ogorčenje; na obeh straneh kriče, da hočejo rešiti narod — in u bi vajo ga dalje na vseh straneh.
Da je ni tiate blažene spremljevalke člc-veka, nade, da tudi slepa strast ne bo večno trajala : obupati bi morali sami nad seboj in bodočnostjo naroda !
»Politik« opaža povodom izgredov v Zagrebu :
»Hrvatje in Srbje tvorijo prav za prav skupno en fizičen narod, kajti hrvatski in srbski jezik je prav za prav identičen. — Razlika je le v lazličnosti vere in žnjo spojeni rabi latinice pri Hrvatih in cirilice pri Srbih. Radi odvisnega prepira, da-li je Hrvat opravičen imenovati se Hrvata, Srb Srba, ali ni marveč Hrvat le katoliški Srb, ali Srb le pravoalaven Hrvat — radi tega prepira se tu bije boj, v katerem se uničujejo interesi enih in drugih. Brez sodelovanja Srbov bi bila Kh u eno v a samovolja nemogoča na H rvatskem. Razdraženost na obeh straneh je velika, a 1 i ta potje prišlo izzivanje od srbske strani.«
Soglašamo. Priobčenje tistega članka v beligrajskem »Srbskem knjiž. glasniku ^ — ki I je dal povod tolikemu ogorčenju — je bil skrajno lahkomišljen čin. Naravnost neo 1-pustno pa je bilo, da je zagrebški »Srbobran« ponatisnil tako izzivanje. Vendar pa ae nam zdi, da vzrok ni bil tolik, da bi opravičil take nasledke med brati iste krvi ! Kje bi že bili mi, Slovani bi bili že danes vladarji sveta, ako bi le del te energije znali skupno uporabljati za se, za skupni interes.
Ali mi znamo biti energični le proti sebi, a ne proti drugim. Toje naša nesreča, o kateri nam govore žalosten govor tudi izgredi v Zagrebu. Srbje so krvavo žalili Hrvate, Hrvatje so si nenavadno energijo sami preskrbeli zadoščenje, ali koristi od tega ne bodo imeli ne eni ne drugi, ampak
—	tretji ! !
Macedonsko vprašanje. Člene C >n-čevega macedonskega odbora da so zaprli zato, ker je ta odbor sestavljal večo ustaško četo in ker je usmerjal uprizoriti demonstracijo o priliki slavnosti na prelazu Sipka. — Generala Cončeva so odvedli v Tirnovo in ga zaprli v tamošojo ječo. Redarstvo je izvelo natančno 'preiskavo v odborovih prostorih, katere je potem zapečatilo. Tudi na stanovanjih členov odbora so se vršile preiskave. Na meji so prijeli polkovnika v reservi, Ni-kolova, agenta macedonskega odbora. Odvedli so ga v Sredec in ga zaprli v Di-bričko ječo.
»Novoje Vremja« poroča, da ima turški minister za vnanje stvari vaak dan konference s tamošnjimi poslaniki velevlastij ; konference se vrše na avstro-ogerskem posla-uišt\ u.
Po ' eneralnem štrajku v Florenci.
—	Štrajk' tovarnarjev? Ko~'eo štrajku joči delavci prišli včeraj zjutraj na delo, bilo je več tovarn zaprtih. Jedne so bile zaprte iz jednega, druge iz druzega vzroka. Na ne katerih je bilo zapisano, da so prodane, na druzih, da je gospodar odpotoval, potem zopet, da tovarna ne zaprične več dela itd. Delavci so vsled tega nepričakovanega pojava silno konsternirani. Govori te, da je mnogo delavcev radi popolnoma ponesrečenega štrajka izstopilo iz delavske zbornice.
< )ni mestni gasilci, ki so štrajkali, naznanili so se sodniji, ker so ae, kakor občinski uslužbenci, branili izvrševati javno službo.
Iz Pise brzojavljajo, da je tudi tamošnja delavska zbornica sklenila proglasiti generalni štrajk v znamenje solidarnosti s Horentinskimi delavci. Ta generalni štrajk pa m slijo izvesti kljubu temu, da je v Florenci generalni štrajk že končal in se hoče a pomočjo generalnega štrajka v Pisi doseči, da Hirentinska policija izpusti na avobodo one delavce, katere je zaprla povodom štrajka.
Tržaške vesti.
Manifestacijski shod. Na razna d>šla nam vprašanja, kdo da sme priti na protestni shod, ki bo v nedeljo dne 14. t. m., odgovarjamo, da na ta javni shol sme priti sleherni Slovenec, oziroma Slovan, možkega in ženskega spola. Smejo priti pa tudi vsi oni drugorodci, ki umejo naš jezik in ki bi bili toliko pošteni, da bi priznali tisočem slo ven-akih otrok potrebo vsaj ene šole v našem mestu.
Komorni pevec Pogačnik Naval prične dne 17. t. m. gostovanje v praškun narod nem gledališču. Pel bo v avojein materinem slovenskem jeziku.
»Soča« opisuje procesijo povodom ustoličenja tržaškega škofa ter dostavlja tako-l-j:
»Torej omenjeni cerkveni sprevod so
omogočili pravzaprav Slovenci, ker drugače bi bil strašno klavern. Tn da je bil zastopan mestni svet, 90 omogočili tudi slovenski svetovalci..... Škof je Nemec, ki ne ume slovenske besede, vsa prireditev sprejema in intronizacije je bila prirejena strogo laško ; neizmerno ae je torej žalilo že s prvega početka slovensko prebivalstvo. Ali kaj vidimo kot odgovor na to ? Procesijo omogočijo Slovenci, in z županom nastopijo slovenski mestni svetovalci ! ! ! Ali je to usiljivost, ali je to štafaža, o tem ne bomo tu razpravljali, ker si je vsakdo s tem hitro na čistem, vprašamo le : Ali bi ne bilo po dogodkih zadnjega časa umeitneje in častneje za Slovence, da se niso udeležili procesije ter da niso šli zastopat mesto ? Ali bi ne bilo lepše za uas, značilnejše za tržaške rarmere pa tu li vpliv-! nejše na škofi, da ni bilo Slovencev sploh 1 poleg, da bi se bila videla pri procesiji laška j mizerija, pri zastopstvu mesta pa bi bil fi*u-1 riral sam župan ? Mi smo tega mnenja, da bi i bil tak odgovor edino pravi. Vse drugo je le vsiljivost, štafaža, ter ne kaženikake odločnosti in možatosti, marveč nekako neopravičeno p >d-! vrženost uplivu raznih »pragospodov«, kar bojevnike za sveto unijatstvo dokaj s abo označuje«.
[
Mi moramo na to povdariti, da so gg. okoli »Soče« preveč zalezli v židovski liberalizem in v »tutti frutti«, pa da ne gledajo vsled tega na pravice Slovencev tudi v c e i k v i. Našim čitateljem je dobro znano, da delujejo v Trstu vsi nasprotniki Slovencev, da bi spodili naš narod iz tržaških cerkva. — Na tem delovanju so zložni naši italijanski Z;dje, naši liberalci in vsa italijanska katoliška stranka, od prošta Petronia do zadnjega mežnarja. Žaljenje našega narodnega ponosa povodom ustoličenja novega tržaškega škofi je bilo tudi delo z i s t e m a v proganjanju Slovencev. Mi smo dovolj trezni in poznamo peklenske spletke. Od druge strani pa smo hoteli varovati še ono malo svojih težko izvojevanih pravic tudi v cerkvi. Zato smo nastopili na procesiji, da si smo bili v narodnem ozirti hudo žaljeni. Polit ona zrelost zahteva od nas, da pazimo, da ne storimo kaj tacega, v kar na nasprotniki navajajo in izzivljajo. Mi bomo torej tudi v nadalje nastopali pod lepim slovenskim imenom na vseh takih cerkvenih slavnostih v Trstu, dokler bamo v latinskem obredu. »Soči« bodi povedano tudi o tfj priliki, da jako slabo služi slovenski stvari s tem, da napadi bojevnike za sveto unijastvo«. B >ljše bi bilo, da bi se od njih učila treznosti in odločnosti v boju za pravo naroda v cerkvi. To ne bo ne »usiljivost«, ne »štafaža«, ampak pošteno narodno tlelo.
Ribarska razstava na Dunaju se odpre pojutrajšojim. Razstava, ki je pod pokroviteljstvom nadvojvode Frana Ferdinanda, obeta biti — kakor nam poročajo z Dunaja — nekaj posebnega za Avstrijo sploh, posebno pa za njene ribiče, katerih sosebno pomorsko ribarstvo ni še prav razvito, kakor bi moralo in tudi moglo biti.
Na razstavi bodo zastopane ^se evropske države. Naj-;rasneji in največi paviljon ima mati Germanija in priznati je, da smo mi v tem pogledu pravi reveži v primeri ž njo.
Od naših pokrajin sta najbolje zastopana Dalmacija in Trst. Iz Istre pa je samo eden, reci eden ribič na razstavi. Tudi to je znamenje, koliko je dozdaj uprava te nesrečne dežele skrbela za materijalno blagostanje prebivalstva !
Naš dunajski dopisnik nam obeča na-tanjčneje poročilo po odpretju razstave, a v pismu poživlja naše ribiče, naj, komur le dopuščajo sredstva, pride na Dunaj ogledat si to razstavo. Zal tla mu ne bo ne časa, ne denarja! Razstava bo odprta od 6. d > -7. t. m. in je nameščena v »praterju« blizu rotunde.
Slavje na Srednjih Škofijah. (Zvr-šetek.) Od enega kraja do druzega vasice se je razvijalo rajanie. Na vseh koncih in krajih je veselo donela naša pesem. Tu je pel en pevski zbor, tam drugi, tam zopet tretji. Nastopila je tema.
Ulice, dvorišča, zidovja vasice so blestela v magičnem svitu bengaličnih ognjev in med akorde glaabe se je umešavalo prasketanje raket tam gori viaoko v temnih višavah, a z ogorelih obrazov naših poljedelcev sta vsepovsodi sevala zadovoljstvo in radost In iz vriskajoč h src so orili živio-klici. Kar ni bilo možno ločiti se. »Slovansko pevsko društvo« in »Slava« sta v slovo skupno zapela — zadnjo. Mi pa po duši ne
bi mogli povedati, koliko »zadnjih* je se sledilo potem.
No, slednjič je trebalo vendar odkorakati. Lahko rečeno — ali izvršeno ni bilo lahko. Ko je bilo dano znamenje za odhod in so se množice, raztresene po vasi, jele stiskati, je postalo tako tesno, da ae nismo mogli niti gibati, kamo-li — korakati ! Počasi, počasi, in z muko ae je sprevod razvil v toliko, da smo se jeli premikati. Godba je svirala vesele koračnice in gosti in domačini so vsklikali zadoščenjem v srcu, da so doživeli toli lep dan, pravi praznik naše zavesti, naše ljubezni in našega bratstva.
V hipu se je vrli, nikdar utrujeni, vedno delujoči, vedno skrbeči predsednik »Slave« od sv. M. M. spodnje, naš Anton Mi klavec, vspel na zid ob potu, in je ves entuzijazmi-ran povedal domačinom v zihvalo, od česar so kipela srca nas vseh.
Ob svitu bengaličnih ognjev smo korakali — nedogleden sprevod — nizdolu po potu proti — Spodnji Škofiji. I a da smo
nega štab«, F. Z. M. Kecku in poveljniku vojne mornarice, baron Spaunu, izrekel] svoje zadovoljstvo na izidu manevrov.
Včeraj popoludne se je povrnil v našo luka parnik »Klektra«, ki je bil odpeljal vojake v Pulj. Ob T. in pol uri zvečer povrnil se je parnik »Habsburg«, ob 10. uri in pol parnik »Bukovina«, danes zjutraj pa »Gali-cia«. Prva dva sta došla prazna, na zadnjih dveh pa so se pripeljali vojaki iz vojaških vaj. }
Izlet t M on as t ero. Kdor se hoče udeležiti izleta na uzorno posestvo g. barona Ritter-Zahonv-ja v Monasteru, prijavi naj se vsaj do jutri pri kmetijski družbi. Odhod iz Trsta bo v soboto G. t. m. ob G. uri 20 minut zjutraj z južnega kolodvora ; dohod v Villo Vicenuno, do kamor naj vzame vsakdo listek, ob 8. uri.
Samomor vojaka. Kakor poročamo na drugem mestu, povrnil se je sinoči v našo luko parnik »Habsburg«, na katerem se je prij»eljal tukajšnji 97. pešpolk z vojaških vaj v Istri. Tekom vožnje pa se je izvršil tragi-j
Isti dan pohiti Boljunc, naš »Sikol« dar mislimo, da nam polnejo vse prostore.
odkr:t srčai : mnogi niso šli ravno radi tja	čen Čin: ustrelil se je namreč prostak Iskra doli, morda se je kdo t idi malce — po ' iz Voloskega. Zatrjuje se, da je iskra na vo-i
mišljal.	jaških vajah na Krasu z nekim izrazom žalil
Vsakdo se ne izpostavlja rad neprijet-	našega cesarja, vsled česar mu je njegov pod-
nostim. če tudi sicer osebno ni strahopetec,	častnik za pretil, da ga zatoži na pristojnem
Ta in oni je menil, da v Spodnji Škofiji brž-	mestu; to je Iskro, ki bi bil sedaj končal
kone ne pojde vBe gladko. Vzbujali so se	svoja vojaška leta, tako prestrašilo, da se v
neprijetni spcmini iz za zadnjih dižavnozbor-	svojem obupu ustrelil.
riki h volitev... No, poznavatelji ljudij in raz- j Drugi zopet zatrjujejo, da je Iskra zamer s > odločili, da pojdimo brez vse skrbi,	krivil neubogljivoBt proti nekemu svojemu In pravo je ostalo na njihovi strani — skeptiki	predpostavljenemu. I-»kra se je podal pod pa so se malce sramovali. Tudi Spodnje-Š ko-	krov, v magazin št. 1; in koje bil za tre-| fijci so pokazali, da so veliko bolji nego nji-	nutek sam, nastavil si je puškino cev pod ( hov glas. Neovirano, svol»oino se je tudi	brado in izstrelil. Bil je v hipu mrtev. Ko tam v gostilni g. Španjoleta, pred gostilno in	je počil strel, priteklo je na lice mesta nekaj na vrtu razlegala naša pesem. Orili bo živio-	častnikov in vojaški zdravnik, ki pa ni mo-klici, ne da bi bil ni najmanji dogodek kalil	gel druzega, nego konstatirati nastopivšo smrt. to splošno pošteno veselje. A kaj še le, ko	Ob 9. uri in pol zvečer prepeljali so samo- ! smo v Spodnji Šk< fiji poeed&li na vozove!	morilčevo truplo v vojaško bolnišnica. To nI hotelo biti ne konca ne kraja pevanju, Požar. V zalogi tvrdke Grego A: C >mp. pozdravljanju in seganju bratske roke v brat-	v ulici Sanita nastal je včer.tj zjutraj požar, ! sko roko. In ko se je vrsta vozov jela p j-	ki je napravil kakih 10.000 kron škode. Ga-mikati, doneli s » za nami frenetični ž vio-klici	silci s> po 2 urnem delu pogasili požar, v zadnji pozdrav, ki so pot^m vso pot od- Nesrct-a v kamenolomu. 62-letni A. mevah v naših srcih in zopet i-tkali du^*a	Verginela iz Sv. Križa je ponesrečil včeraj v lepi narodni pesmi. Pod lepimi ut:si d«»Ii-	v nekem nabrežinskem kamenolomu. Izko-velega, na ganljivih pojavih bogatega dne	pano kamenje povleklo ga ae seboj v globo smo b h v Trstu, da sami nismo vedeli	čino, o čemer je zadobil več ran na glavi, kedaj.	rami in na levem stegnu. Ko mu je zdrav- ,
Lepo je bilo, krasno, tako lepo, di smo	nlk podelil v Nabrežiui prvo pomoč, prepe-
bili — kakor že uvodoma rečeco — vsi pre-	lj»li »o ponesrečenca s prvim vlakom v tr-
senečeni, ko smo videli, kakov pošten, znača-	žaško bolnišnico.
jen in ljube* nji v narod nam živi tam na važni,	Dražbe prenićulo. V petek, dne 5. j
izpostavljeni poziciji. A najtolažljiveje je, da	sept. ob 10. uri predpoludne se bodo vsieii
ni več dvomiti, da ta narod nos; v sebi vsa	nnrerib« tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-
jamstva, da ostane takov kakoršen je: da	vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin:
moremo računati nanj vsikdar in v vseh sluča-	v ulici Stadion št. 3, hišna oprava; v ulici
j h! Ljudstvo, ki tako vsprejemlje svoje brate	Annunziata št. 1, škarje in klop; v ulici
— ne prevari nikdar.	Pozzo del Mare št. 1, divsCi, naslonjač in
Kolike hvale smo dolžni njim, ki so nam	tkanina: v ulici Valdirivo št. 19, vrvi;
vzgojili in nam vodijo ta narod: svečenikom	Vicolo Cieco št. 4, 2 mizarske klopi; v ul.
Kcmparetu. Notarju, Slamiču itd., učitelju	Fonderia št. 10, III., h šna oprava: v ulici
Josipu Bertoku. predsedniku Slovenije«	Roasini št. 1, hišna oprava in oprema v za-Vranu Furlaniču, pevovodjem bližnjih pev- ? v uiici BelveJere št. 17, 2 ogledali in
skih di uite v itd. iti.! Ti možje so p i -	naslonjač.
j o n i j i kulture, ker blažjo srca narodu	Vremenski restnik. VSeraj : toplom* r
in bistr jo glave. Za vse jim bodi izrečena	ob 7. uri zjutraj 29.*9 ob 2. ari popoludm hvala v imenu skupnega naroda, specijalno - — Tlakomef ob 7. uri zjutraj 762.ti
pa še — v imenu izletnikov — za toliko	~	plima oh 19.21 [ re lp. in ob 10.3
truda v uprizoritev toli lepega praznika, ki	P°P- 5 os®ka oh 411 predpoiudn« in ob 4.5
je bil res dan po božji in naroda volji I	popoludne.	_
Naprej — vedno naprej !	j	^ ya	___
Porotne razprave. Zt predstoječe za-	DlUŠtVBIie VCStl.
sedanje porotnega sodišča so za sedaj dolo-1 Ženska podružnica družbe sv. Cirila
čene te le tri razprave: dne lo. proti Franu	in Metodija v KojaIIII vabi na prvo vese-
Ercigoju radi ditojstva ; sodišču bo predse	lico, katero priredi v ponedeljek, dne 8.
Zavod sv. Nikolaja je začel razpošiljati vabila na otvorjenje lastnega doma. Ako kdo slučajno ne dobi vabila, naj se oglasi in dopošlje se mu drage volje.
Vspored je krasen. Saj ga diči deklamacija; zložena nalašč za to slavnost. Dopo- | slal nam jo je naš trpin-pesnik: ljubljeni Simon Gregorčič! Vspored popoludanskemu delu slavnosti bo nastopni:
I. Godba. 2. Pozdrav. 3. S. Gregorčič: »O posvečenju dom* _zavoda sv. Nikolaja«, deklamacija. 4. Godba. 5. Brajsa: »Koračnica«, možki zbor. ti. Godba. 7. Foerster : »Domovini«, mešan zbor. 8. Go Iba. 0. Bartel: »Oj planine«, mešan zbor. 10. Godba. 11. Volarič: »Slovanski svet«, možki zbor. 12. Godba. 13. Bazar, štrukljev semenj in šaljiva pošta,
sicer naše : Kolo« v pa izleti v Kanal; ven-ostali rodoljubje na-Moj Bog, saj nas je mnogo! In vemo. da nam rodoljubi in rodo-Ijubke pomorejo, da se častno završi ta dan. Nihče, nihče ne sme ostiti doma! Vse, kar je našega v Trstu in okolici, naj pribiti na s^vnost!
Prosimo tudi, da se naše vrle rodoljubke o Izovejo prošnji ter nam kako malenkost podare za bazar ali pa štrukljev semenj !
Naznanilo. Oddelek trgovskih pomočnikov v Trstu je sklenil prirediti izlet v Gorja nsko blizo Komna in sicer v ponedeljek dne 8. t. m. OJhod iz Trsta ob 3. uri 55 min pop. z vlakom do Nabrežine od tam na vozovih v Gorjansko. Nazaj isti večer. Kdor žel; udeležiti se tega izleta, naj blagovoli prijaviti se do sobote večer v pro-dajalnici jestvin go3p. Miloniga v ulici Ghega 4, da bo možno naročiti potrebno število vozov. Dot čae stroške ho poravnati -pred odhodom. Ako bi bilo vreme neugodno, ne bo izleta.
Slavnost v ISoijuneu. Zi Šcofijaml
Boljunc ! V nedeljo je kaj krasno proslavilo svoj prvi nastop novoustanovljeno društvo na Škofijah, »Slovenija«, prihodnjo nedeljo, dne 7. t. m. pa bodo slavili jednako slavje v prijaznem Boljuncu, kjer priredi svoj prvi nastop pevsko društvo »Preširen«. Kakor smo že omenjali, pohiti v nedeljo več bratskih pev3kih društev v prijazni Boljunec, da pozdravi no,Tega sodelo/alca na polju narodne probuje in prosvete, novo pevsko društvo. Prepričani smo pa, da se zbere v nedeljo v Boljuncu tudi mnogo naroda z Brega, tržaške okolice in iz Trsta samega. Posebno za onega, ki še ni bil v Boljuncu, bo to lepa prilika, da si ogleda to prijazno vas, ki leži na koncu rodovitne doline pod sivim, kraškim svetom.
riški, idrijski, solkonski in tržaški. 13. I. pl. Zaje: »Slovenac in Hrvat», pevajo skupno vsa sodelujoča pevska društva. 14. Po veselici ples, svobodna zabava in umetalni ognji.
Pričetek točno ob 3. uri in pol popoludne. — Vstopnina 40 stot., s sedežem 1 krono.
Na odru ali pri telovadbi sodelujoči členi pevskih, tamburaških in sokolskih društev imajo svoboden vstop.
X Pevsko društvo »Zrinjski« v Dekanih naznanja, da se je veselica, določena za 7. t. m., preložila na dan 21. t. m. To društvo želi iskreno, da bi je počastili tudi tržaški oziroma okoličanski Slovenci. Društva, ki bi želela sodelovati, naj prijavijo to pravočasno !
doval deželnega sodišča predsednik Urban-cich: dne 1*5. proti Mariji Drobni«? radi goljufije ; predsedoval bo dež. sod. svetnik Petronio; dne 17. proti Ivanu Škrbu iz Sa-leža radi ubojstva ; predsedoval bo dež. sod. svetni c Pederzolli.
Davkoplačevalci se opozarjajo na okolnost, da je že z dnem 31. avgusta t. 1. potekel rok za vložitev napovedb o najemna-rini na c. kr. davčni administraciji za leto 1903—11*04 in s:cer poslopij, ležečih v me9tu Trst in v daven.h občinah Cadin, Gornja ■i arlnjla in Skorklja.
Ker se do z^aj vel ko davkoplačevalcev ni odzvalo tej zakoniti dolžnosti, poživljajo se zamudnik-, da to čim prej storć, v ogib zakonskim posledicam.
Vojaške vaje v Istri. Po dokončanih vojaških vajah je bil včeraj ob 5. in pol uri popoludne dim? na jahti »Miramar«, katerega se ie udeležilo cesarjevo spremstvo, više mor-narično častništvo in predsednik Llovda Be-cher. C*sar je kontreadmiralu Ripperju, ki je poveljeval napadajoče vodevje, 4efu general-
septembra v pr štorih »Narodnega doma« v Barkovljah z blagohotnim sodelovanjem združenih pevskih društev »Adrija« iz Barkovelj in »Zarja« iz Rojana.
Vspored: 1. Parmi: »Mladi vojaki«, godba. 2. H. Volarič: »Kflo VBtaja na dan?« možki zbor. 3. Mettra : »Valovi«, valček, godba. 4. Govor. 5. Vogel: »Cigani«, pesem, godba. 6. Laharnar: »Kadar mlado leto«, mišan zbor. 7. Vilhar : »Hrvatska Davorija«, godba. 8. I. pl. Zaja : »Jur šiČeva popotnica«, možki zbor. S vab : »Moji de-vojČici«, godba. 10. »Medved« šaljiva igra. 11. Svobodna zabava in ples. — Med po samičnimi točkami svira Mnjcenova godba. — Začetek veselice ob 5. uri popoludne. — Po končanem programu bo imel o isek društva »Zarja« ples, pri katerem svira Maj-cenova godba. O sti dobiček je namenjen za otroški vrt v Rojanu.
Vstopnina na veselico 50 st., otroci upeljani po storiš h so vstopnine prosti ; vstopnina k plesu za možke 1 K, za ženske 50 stotink.
Vesti iz Kranjske.
* Pogorelceni v Mar'in jak ti na korist prirede členi nlovenske drame v nedeljo predstavo v Cerknici.
»Slovenskemu Narodu« poroSajo tla ljudje prihajajo v trumah gledat pogorišče. — V nedeljo je bilo v Martinjaku več stotin ljudstva iz daljnjih krajev. Ogenj je navstal vsled zanikernosti, ker ljudje nosijo pod str« ho še goreč pepel.
Vesti iz ostale Primorske.
Slavnost v Kanalu. Vsporel veselici ob 35 letnice »Narodne Čitalnice« v Kanalu dne 7. sept. bo nastopni :
1. Pozdrav zbranih društev in občinstva. 2. M. Zega : »O Ti moj dom !«, možki zbor narodne čitalnice v Kanalu. ."». Govor : g >-vori dr. R. Gruntar iz Gorice. 4. I. pl. Zaje: »Ustaj rode«, možki zbor pevskega in glasbenega društva iz Gorice. 5. Katkič: »Venec hrvatskih narodnih pesmi«, udarla tamburaški zbor pevskega in tamburaškega društva »Podgora« iz Podgore. 6. Grbič: »Slovanski brod«, možki zbor pevskega društva »Vele-s la« iz Skednja pri Trstu. 7. Camič : »Iz naroda za narod«, p-tpouri, udarja tamburaški zbor »rokodelskega in bralnega društva* iz Tolmina. 8. Volarič: »Kviško bratje«, možki zbor »bralnega in pevskega društva« iz S t. Andreža. 9. Htilovernik: »Naša zvezda«, možki zbor, pevata skupno zbora »Čitalnice« in »Sokola« iz Solkana. 10. H. Sattner: «Vrbica«, možki zbor pevskega in glasbenega društva iz Gorice. 11. Viihar: odlomek iz opere Smiljana, zbor gorskih deklet ; peva ženski zbor narodne Čitalnice v Kanalu s spremljevanjem tamburaškega društva »Kanal« iz Kanala. 12. Telovadba: svobodne vaje, vaje na orodju, proizvajajo S »koli : go-
Brzojavna poročila.
Imenovanji v šoski stroki.
DUNAJ 4. (H.) »Wiener Zeitung« javlja: M nister za nauk in bogočastje je učitelja na cesar Fran Josipovi viši trgovski šoli v Brnu, dr.a Julija Suhaka, imenoval prašim učiteljem na trgovinski in navtištci akademiji v Trstu.
Isti minifter je imenoval splementa na državnem gimnaziju v Kopru, Viktorja Mig-nago, glavnim učiteljem na ženskem učiteljišču v Gorici.
Izgredi v Zagrebu.
ZAGREB 4. (Poročilo ogrskega brzo-javnega biro-a). Proglašeuje nagle s >dbe in dohod treh batilijonov sta delovala jako pomirljivo. Po mestu h »dijo patrulje. O l več h strani per ferije so se naznanjala nabiranja ljudstva : nova poročila so se izkazala kakor pretirana, ker odposlane patrulje niFo n:Če-par našle. Mesto je razdeljeno v tri policijske okraje. Varnostna služba, za katero so rekvi-rali tudi žandarmerijo se viši strogo. Več oseb, ki so trgale plakate o nagli sodbi, in pet oseb, ki so neugodno kritikovale naglu sodbo in bile radi tega aret rane, pridejo pred naglo sodbo. PrebivaUtv j je pop »Inom i mirno.
Italijanska eskadra v Turčiji.
CARIGRAD 3. (B.) Izrednemu vspre-jemu in gosto'jubju za admirala Polambo in italijansko eskadro je vzrok v tem, da je vaprejem kralja Viktorja EToaauela v Petr<>-gradu in Berolinu napra\il velik utis na sultana.
Cesar Viljem v Poznanju.
POZNANJ 4. V zdravijci carju ruskemu na slavnostnem obedu v provincijalnem muzeju je cesar Viljelm pozdravil generalnega guvernerja Certkova in ruske dedutacije ter je pozval vseh naj pijejo na zdravje vrhovnega zapovednika rmke vojske, cirja i Nikolajp.
XKXXXKXKXKKXXKXX
X X X x X X X
K
X X X X X X X X X X
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarske zadruge y Gorici (Solkan)
vpisana zadruga z omejeuim poroštvom
prej jinton Černigoj
Trst. Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pohištva primorske iezele.
Solidarnost zajamčena, taj ti lesseosusi v to nalaisč pripravljenih prostorih s temperaturo i»0 stopinj. — Najbolj udobno, iru-derni sestav. Konkurenčne cene.
•T Album pohištev brezplačen.
X X X
X
X X X X X X X X X X X X X
X *ftXXXXXXXXXXXtu
i £ iMsaiier Levi Minzi |
Prva in aajvetja tovarna pohlitvn gj t ceh vrat.	^
R S T - B>1
Sf
•: t
TOVARNA:
Vin Te«, ▼ogni Vin LlMltnain
ZALOGE:
i Piazza Rosarin H. 2 gj
I (šolsko poslopja)
60 &
ei ©
s
& ^
j In Vin Rlbor«« it. 21
Telefon it. 670. -mom-
Velik Izbot tapecarl], treln >Uk. I*-vršuje nuočbc tudi po posebnih načrtih.
Onn« brts konkareno«.
1LOSTBOTili C1II1 lilTflll II FKillO P'odmeti oosta/io sa na pa< o t?rod a I žaieznlco tram.o.
Odvetniške pisarne
g. Dr. Otokarja Rybaf, Dr. Jos. Abram, Dr. Mateja Pret-ner, Dr. Gustava Gregorin in Dr. Edvarda Slavik ostanejo zaprte tudi
ob nedeljah mesca septembra.
«ooo-
o M. Aite
0 trgovina z manifakturnim blagom
ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5
0 0
o
o o o
si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povečala prostore s tem. da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcem.
V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolše kakovosti in najmodernejše iz pr.ih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srsjce, ovratnike, ovratnice, tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in pitičkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za druMvene znake.
Odda se takoj
v najem stara, dobro upeJjana proda-jalniea, zraven tudi pekarna, ki leži na razpotju ilveh glavnih cest. eno uro hoda iz Trsta. Naslov pove upra\a »Edinosti.*
OOOOOOOOOOOGOOOO
TOUflRNfl POHISTUfl
ignacij kron
Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848.
S^F" Sprejema naročbe na moške obleke
rt po meri. katere izvrši najtočneje in najoatan-	Q
Y neje po cenah, da se ni bati konkurence.	Q
q	Poskušaj, da se prepričaš!	^
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane.
divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se rahaja v dobroznani
wmr zalogi pohištva
Rafael Italia
Trat - ul. Malcanton št. 1. - Trst.
H V) Oi H
H »
Ul H
ulica Cassa di Stfsparmio
Tovarna na Dunaju.
Novi ceniti, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevauje — — — — — — brezplačno. — — — — — —
OOOOOOOOOOOOOOOK
Spoštovane slovenske gospodinje
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-JKetoBijevo
cikorijo.
A. BUCHBINDER
TRST. — ulica Riborgo st. 27. — TRST.
Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev t a pecari j vseli vrst, ročnih kovcekov in velikih kovcekov vseli vrst po načrtih že'ezuic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošiljanje po železnici ali morju.
Važno za vsakega!
Ha/prodaja!
Po nečuveno nizki ceni se dobi za samo
2 grl. 95 nč.
krasna garnitura obstoječa M
14 krasnih drago- j cenih predmetov
in sieer :
1 ura od niklja, Anker remont, (na željo tudi i po^rebr.) z lepo raz rezlj a ni m pokrovom, točno urejena 8 3 letnim jamstvom in škatljieo. ; 1 km-na goklin ali nikljnsta okropna verižica
s privezom. 1'arižki si-tem. 1 poldin igla, za kravate z imitir. briljauti 1 par gumbov za munšete, znamka »(Jarantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov «a srajee in ovratnike.
1 pr.r uhanov iz pristnega srebra, uradno ( pancir.
1 goldin prstan s krasnim kamenem. 1 žepno ogledalo v etviju.
Vseli 14 kranuili in vrednostnih pred-; metov 7. uro Anker-Rem<>nt. vre«! pošilja le za 2 gld. 95 nć. s povzetjem ali po naprej ' poslanem denarju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
i
Krakovo - Strailom - Krakovo
Neo«Jgov*rjajoče fprejDi<>m v 8 dneh nazaj in povrnem denar, vsled cesar nima kupec nikakega rizika-Boga'o ilustrovani cenik raznovrstnih drago-o^enKti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
V^ak kupec vdobi v tiar brezplačno krasen ?epui album p 1:» razglednicami mesta Krakovo.
Krepale mladenič
let Mar. poročen, išče primerno ~ luž bo. Prevzel bi tudi v najem kako kampanjo v tržaški okolici. Ponudite na upravo našega listu.
Odlikovan z dvemi zlati in i in bronastimi kolajnami
Fran Hlaratr
ulica Giulia št. l/A.
Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. ' Popravljanje starega obuvata. **
Priporoča se pri najsolidnejsem delu in
»mernimi cenam*.
Iiiša na Opčinali. s kuhinjo, .štirimi -vbami, vrtom in vodnjakom. Naslov pove uredništvo : Edinosti«.
Močne
stiskalnice
za vino
(preše)
vsake velikosti in mline za mečkanje Erozija kakor tudi druge stroje vsake vrste, orodje in materijal se vdobiva v zalogi tvrdke
ŽIVIC I DR. V TRSTU
Trgovinska ulica 2. (b'izu vojašnice).

Jakob Kosmerlj
T R S T ■-
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marine.
ir T R a O Y I >T A ^mm
jestvin in kolonijalneira blaga, delikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju.
Priporočam se p. u. občinstvu in sem aajudanejsi
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje
JAKOB BAMBIC
trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij. vsakovrstnega olj a, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, j»o jako nizkih cenah, &er moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja t' )• a n k o
JMni It Fra h"
krčma
v ulici Geppa štv. 14. 7oči vina prve vrste:
Bela vipavska . . . liter po 40 kr. črna istrska........ 36 „
Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zuernih cenah.
Družinam se pošilja na «1om od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 3 2 kr. črno isterako liter po 28 kr.
Priporoča ce tudi kremarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni.
Josip Furlan, lastnik.
ZALOGA DALMATINSKIH VIX
iz lastnih kletij
ISTRSKI TERAN,
ki se toplo priporoča družinam, gosp. krčmarjem in restavraterjem.
Simeon Pavlinovic. ul. Chiozza 11.
FERDO GU3TINČIČ
klesarski mojster
TRST via Ginliani 11) — BARKOVLIE izravtn p
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoma svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, b< disi svetlo ali temno p< litirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne iedelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno za lovoljw«»t naročiielja.
Cene brez konkurence.
Za ob lne narcftbe ee toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na deželi v smislu gesla : Svoji k svojim !
Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Več slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah.
Lastni kamenolom v Petroviči (Repen).
Žage na motor.
25
4 pare obuvala,
z:i -..rr 2 gl d. SO DOVČ.	prti.lajajo po
tako nizki ceni edino le vsled nakupa velikanske
1 jjar čeljev za gospode, I par čeljev za mi ve, s trakovi, z jako močnimi podplati, najnuvi ša nioda ; nadalje 1 par modnih čevljev - ftuovil u go.-»}>e in I par ravno takih za gospe ^
vse te 4 pare samo za gld. 2'5Q.
Pri narofbah tadostuje dolgo~tBi», mera. —
Razpo^il^ane proti povretju:
Izvoz obuvala Jurigwirth
Krakovo 59- Postno predalo 2u. Zamene *e dovoljujejo.
VERITAS
U
99
koncesijonirana pisarna za trgovske informacije
Centrala :
Squero nuovo 13, II. X R S X Squero nuovo 13, II.
Telefon štv. 845.	Telefon štr. 845.
Prospekti brezplačno I11 poštnine prosti.
Zastopstvo v vsehmestih sveta. 000000.
Stavbinsko podjetje
G. T ONNIE S
Ljubljana.
Tovarna za mizarsko orodje ii pariete, stavMo in metio
•Stavbiiisko podjetje
fcljnearstvo.
Delaliuca za konstrukcijo železa itd.
Sprejema naroČbe za vsakovrstna m zarska dela kakor : komjtJefna olena za cele stavbe in izloena okna na vreteno, vrata, portalet oprave za prodajahte in dmzega pohištva v vseh slogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavlinska kovaška dela. stopnice, ograje, žične mreže, železne satvornice na vreteno ita. itd.
Proračuni brezplačno.
Reference prve vrste na razpolago.
X X X

g^"- Cene po pogodbi in jako nizke.
Priporočuje se slav. slovenskemu občinstvu za obile naročbe udani
Ferdo Guštinčič
klesarski mojster.
Švicarska urarska obrt.
Samo 16 K.
Naznanjamo vsem veSčakom, častnikom postnim, železni-kim in redarskim uradnikom knkur tudi vsakomur ki rabi dobro uro. da smo oprejeli edino razprodajo uovoizuaj -dene originalne genf-slte 14 karatne remont. ure zlatega-
elektro-platpie. _9e-
su.v glashiltte". Te ure imajo protimag-netiOne precizisk urni stroj so najtančneje regulirane in presku-en in dajamo z vsaako uro 3-letno pismeno jamstvo. Okrov
ki ie sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iz-najdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karat. zlatom, tako. da je podoben čistemu zlatu, in veJćaki jo ne morejo razločevati od prave ure. ki velja 2tX> kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi
nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6 mescih 10.UOO
dodatnih naroOb in okoli 30(X> pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 1»J kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejam uioš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospođe ali dame (tudi ovratnjice) po S"— 5. — in 8. — K. Ako urane ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po po-tnem povzetju ali predplačilu.
Naroč be je pošiljati na Razpošiljanje nr ..Chronos Basel (Švica). Za pisma v žvico je staviti znamko za 25 stot., na dopisnice 10 stot.