g e o g r a f s k i  o b z o r n i k28
poročilo
Amsterdam (743.000 prebivalcev) 
ima 2 univerzi: Vrije Universiteit in Uni-
versiteit van Amsterdam. Slednjo obis-
kuje več kot 25.000 študentov, zapo-
slenih je 5.000 znanstvenih in stro-
kovnih sodelavcev. V študijskem letu 
2004/2005 je na njej zaključilo študij 
1.311 študentov z diplomo "Bachelor" 
in 738 študentov z diplomo "Master" 
(kar bo po bolonjski prenovi enako-
vredno s slovenskim "diplomirani geo-
graf" in "magister geografije").
Geografijo je mogoče študirati na 
dveh fakultetah: na Fakulteti za druž-
bene vede (Faculteit der Maatschap-
pij - en Gedragswetenschappen), kjer je 
Oddelek za družbeno geografijo (So-
ciale geografie), ter na Fakulteti za na-
ravoslovne vede, matematiko in infor-
matiko (Faculteit der Natuurwetensc-
happen, Wiskunde en Informatica), kjer 
je Oddelek za fizično geografijo (Aard-
wetenschappen). Povsod so možnosti 
za dodiplomski, podiplomski in dok-
torski študij. Vendar večina programov 
dodiplomskega študija poteka v nizo-
zemskem, podiplomski in doktorski 
študij pa v angleškem jeziku. 
Na Oddelku za fizično geografijo 
je malo študentov (manj kot 20 v 
prvem letniku), ker na Nizozemskem 
za tovrstni študij ni pretiranega zani-
manja. Oba oddelka imata prostore 
na idealni lokaciji (ob kanalu!) v sre-
dišču mesta, kjer se nahaja tudi več 
fakultet.
Za študijsko delo je povsod  odlično 
poskrbljeno. Na razpolago je 600 ra-
čunalnikov na različnih lokacijah z 
ustreznimi programi in dostopom do 
medmrežja. Vsaka fakulteta ima tudi 
obsežno knjižnico, kjer je na voljo ve-
liko literature v nizozemskem, angle-
škem in v drugih jezikih.
Izbire ne manjka tudi glede pros-
točasnih aktivnosti. Lahko  postaneš 
član društev, ki poskrbijo za študente 
iz tujine (predstavitveni teden, kino-
predstave, predavanja, ekskurzije po 
Nizozemski), seveda pa geografu ni-
koli ne zmanjka idej, kako čim bolj 
strokovno in zanimivo spoznati eno 
glavnih turističnih prestolnic Evrope.
Meta Leban
Zahodna hrvaška Istra
(18. marec 2006; strokovni vodja: 
mag. Daniel Bogeši∆, prof. geografije 
in zgodovine, Klasična gimnazija Pa-
zinski kolegij, Pazin)
Mesto Poreč ima korenine v rimski 
vojaški utrdbi, ki se je nahajala na polo-
vici poti med Puljem in Trstom. Glav-
na mestna ulica še danes nosi rim-
sko ime Dekumana. Ogledali smo si 
Evfrazijevo baziliko, ki velja za edino 
ohranjeno baziliko iz zgodnjekrščan-
skega obdobja in je bila 1997 vklju-
čena na Unescov seznam svetovne 
dediščine. Mesto se je (po stagnaciji 
v srednjem veku) začelo pospešeno 
razvijati v 19. st., ko je leta 1828 po-
stalo sedež združene Poreško-Puljske 
škofije, 1861 pa glavno mesto avstrij-
ske pokrajine Istra. Leta 1845, ko je 
v mesto priplul prvi parnik tržaškega 
Lloyda, je bil Poreč že opisan v prvih 
turističnih vodičih. Po drugi svetovni 
vojni je z usmeritvijo v masovni turi-
zem (z nastanitvenimi kapacitetami za 
45.000 gostov!) postal najpomemb-
nejše turistično središče v Jugoslaviji, 
saj je bilo kar 70 % delovne sile zapo-
slene v turizmu. 
Limski zaliv, ki ga domačini  imenujejo 
"kanal", je nastal pred 10.000 leti s po-
topitvijo spodnje doline  Limske drage. 
Ime izhaja iz latinske  besede limes: 
v antiki je namreč  predstavljal mejo 
med administrativnima  območjema 
Parentiuma (Poreč) in Pole (Pulj). Po 
delu 13 kilometrov dolgega zaliva, ki 
je prototip riaškega tipa obale, smo 
se popeljali z ladjico, s katere je bilo 
Študij geografije v Amsterdamu – 
čudovita priložnost
Spomladanske 
ekskurzije 
Ljubljanskega 
geografskega 
društva v letu 2006
Vhod v glavno stavbo Univerze v Amsterdamu (foto: Meta Leban).