Podeljena najvišja priznanja
Prav na dan osvoboditve našega mesta je bil v ve-liki sejni dvorani Magistrata slavnostni zbor mesta Ljubljane, na katerem so posameznikom in organi-zacijam izročili najvišja letošnja priznanja mesta Ljubljane. 14. aprila je Skupščina mesta Ljubljane sprejela sklep o podelitvi zlatih plaket llegalca. ki so jih letos prejele trj družine, štirje posamezniki in ena delovna organizacija. Med posamezniki je zlato pla-keto llegalca prejel tudi naš občan Cveto Novak, do-tedanji podpredsednik RO 2ZB NOV Slovenije, in delovna organizacija Avtomontaža.
CVETO NOVAK
Leta 1938 je začel sodelovati v naprednem giba-nju in hkrati so ga sprejeli v skojevsko organizacijo v Tacnu. Leta 1940 so mu naložili vzdrževanje zvez s tovariši v Ljubljani; prinašal jim je gradivo iz ilegalne partijske tiskarne v Tacnu. Sodeloval je pri vseh ak-cijah v Ljubljanl, ki jih je vodila partija v letih od 1938 do 1941. Leta 1941, ko je v Tacnu kot ilegalec živel Franc Leskošek Luka, je pred kapitulacijo stare Ju-goslavije in po njej vzdrževal zvezo med njim in par-tijsko organizacijo v Ljubljani.
V komunistično partijo je bil sprejet avgusta 1940. Takoj po okupaciji Jugoslavije je organiziral in skrbel za zbiranje orožja in vojaške opreme. Zaradi svoje aktivnosti se je moral v drugi polovici leta 1941 uma-kniti v ilegalo. Odšel je na Jesenice, vendar se je kmalu vrnil v Tacen in sodeloval pri vseh odločitvah o organiziranju oborožene vstaje na območju Tacna in Rašice. Novembra 1942 ga je okrožni komite Ko-munistične partije Slovenije Škofja Loka poslal na ilegalno politično delo na terenu, v rajon Smlednik. Leta 1943 so ga poslali v rajon Komenda, kjer je bil namestnik rajonskega sekretarja in načelnik var-nostnoobveščevalne službe. Oktobra leta 1944 je odšel na zahodno Primorsko in postal namestnik načelnika organizacije za zaščito naroda; nato je odšel v drugo brigado VDV (vojske državne varno-
Cveto Novak (na skrajni desni) prejema zlato piaketo llegalca.
sti) kot načelnik obveščevalne službe brigade in tam ostal do konca vojne.
Po osvoboditvi je opravljal odgovorne naloge in dolžnosti v različnih enotah Korpusa narodne obrambe Jugoslavije. Po končani vojaški akademiji je kot oficir JLA deloval na odgovomih položajih v JLA in na predstavništvu SFRJ na Dunaju. Leta 1975 je bil upokojen kot polkovnik.
DO AVTOMONTAŽA
Delavci Avtomontaže so za svoj ustanovni dan določili 18. december 1936, ker je bila takrat v teda-
nji Avtomontaži ustanovljena prva partijska organi-zacija. Vanjo sta se včlanili kar dve tretjini takrat za-poslenih delavcev. Politično so bili vsi delavci aktiv-ni, saj so bili tudi člani tedanjih Ursovih sindikalov, in sicer lesarske zveze. Tako sindikalno organizirani delavci Avtomontaže so uspešno nastopali v boju za delavske pravice: pridobili so si pravico do plača-nega letnega dopusta in dodalka za nadurno delo.
Celotno politično in revolucionarno delovanje v letih 1936 do 1941 pa dokazuje, da so bili delavci Av-tomontaže dobro pripravljeni za aktivno sodelovanje v Osvobodilni fronti in oboroženem boju proti okupa-torju. Tedanja policijska uprava v Ljubljani je imeno-vala Avromontažo »šišenska rdeča trdnjava«.
Delovanje odbora OF v Avtomontaži se je kazalo v zbiranju denarnih prispevkov in vojnega materiala, v skrbi za tovariše v taboriščih in zaporih in za njihove družine, v sabotažah na okupatorjevih vozilih. De-lavci Avtomontaže so tudi med prvimi ustanovili sin-dikalno podružnico kovinarjev enotnih sindikatov Slovenije. Z udarniškim delom so poskrbeli za boljše delovne razmere, saj so se \z barak preselili v so-dobne_proizvodne prostore.
:     ¦       Jože Čurin