288 številka.
Trst, v nedeljo 16. oktobra 1904.
Tečaj XXIX.
W Imhuja v**Jt dsut *
Tudi b »edeliah in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljki* ob 9. un zjutraj, fttevli*« se j rodajajo po 3 nov6. (6 stotink) ■ n»oph tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, • tf, Krsusjr. Mariboru. Celovcu, Idriji, Petru, Sežani, Nsbrežini. Novem mestu itd. iz a&roćb« sprejema uprava lista „Edinost", a . Giorgio Galatti it. 18. — Uradne are ad 2 pap. U 8zva6er. a* glaaom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne esi)vale in domači oglasi po pogodbu
TELEPON ftr. 1157.
Edinost
Glasil« političnega društvi „Edinost" za Primorsko.
F edinosti Je moči
VaroćniB& znaia
ca vse leto 24 kron, pol leta 12 rtor, 3 mesece S kio& Na naročbe brez doposlane naročnine se opravo ne oziif, Vsi dopiai naj ae pošiljajo na uredništvo lista. Nefraof evziB
pisna te ne sprejemajo in rokopisi se ne vračalo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo IhV.
UREDNIŠTVO: Giorgio Galatti 18. (Narodni dom). Isdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni* kansorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsoTCifs lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti štv. iS. Pogtno-hranilnični račun št. 841.652.
n
(Brzojavne vesti.)
Boji okolo Jan taj a.
Anglezka poročila iz Kurokijevega tabora.
LONDON 15. »Standardu« so sporočili dne 11. r. m. iz glavnega ftnna : Umi bo bili na vsej čiti poraženi in 32 (?) kilomttrov daleč potisnjeni. Japonci bo zaplenili 70 topov. Vjetn ki pripovedujejo, da je sam Kuropatkin vodil čete, ki eo bile razstavljene ob glavni časti, dočim je general Miš5enko zapovedoval pri Penziku. Ena ruska pehotna br gada in en pclk sta prekoračila reko Taitaiho, prišla sta pa v nevarni položaj ter sta Be morala pred Japonci umakniti. Rusi so imeli mnogo granatnic. V vsem so Rusi I6krat napadli prodirajoče Japonce. Japonci preganja;o z močnimi oddelki Ruse. Upa se, da se Ojami p09re5i obkoliti sovrjžnika.
LONDON 15. »Standardu« bo sporočili s noči iz Tokija : Iz dobrega vira se priob-čuje, da Be je Japoncem posrečilo odbiti tri ali štiri divizije pri Penziku. Drži se, da je mežao, da sa nahaja Kuropatkin na odrezanem ozemlju.
Poročilo iz Petrograda.
BEROLIN 15. »Berliner Tageblatt« poroča danes it, Petrograda : Glasom dosedaj dospelih ve3t;, ee je ruski napad ponesrečil. Desno in levo krilo Bta imela velike izgube. V sredo zvečer so se Rusi ob velikih izgubah umaknili do reke Šakhe. Na levem krilu sta baje dve diviziji odrezan;. Tukaj se sodi, da ee je napad Kuropatkinov popolnoma pone-treč.l. Rusi ee umikajo v Mukder.
Anglezko poročilo od Kuropatkinove armade.
LONDON 15. Dopisnik - Reuterjevega b"ro« je dne 12. t. m. sporočil od Kurcpit-kin«*ve armade : Silen odločilni boj, izlasti ob železniški progi je dosegel svoj vrhunec, ko "so se Rusi po tridnevnih napadih pričeli previdno umikati. Boj na vsej Lonti je zopet pričel z vso s lo. Boj med topništvom je trajal vea dan. Os 2. uri in 20 minut popoludne se je pričela ruska armada v popolnem redu umikati proti severu. Japoaci so prekoračili Hunho. Črta, na kateri se obe armadi bojujete, se razteza od Pianhiutaja na zapadu do Huan-lipu na vztoku.
Poročilo iz Tokija.
LONDON 15. Večerni listi javljajo iz Tokija: Bitka pri Jantaju se je završila b popolnim porazom ruske vojske. <iiasom po-r >čil iz fronte, se je baje enemu delu japon-
aie armade ro-rečtlo odrezati Bovražnika v
r
smeri proti Penziku. Zgube Rusov od pone- j litljga do četrtsa znašajo baje 37.000 mož ranjenih in mrtvih.
Poročilo maršala Ojame.
Penziku so bili vsi 'protinapadi sovražnika odbiti. Ker se je sovražnik navidezno zvečer umaknil, smo dne 13. t. m. prešli v ofenzivo. Naš3 korjeništvo pod princem Kalinom je zaatno pripomoglo k ugodnemu razvitju po ložaja. Ooeracija srednje armade napreduje ugodne. Lava armada je ža zasedla neke točke Š.hopu. Naša ojačenja pr hajajo neprestano v Jant*j.
TOKIO 15 (ob 7. uri zvečer.) [R uter-jev biro.| Zadaje poročilo maršala Ojame ceni izgubo Rusov na 30.000 (?) mož. Bitka traja dalje. Vendar se Rusi umikajo. Jasno je baje, da je Kuropatkin poražen.
Angležko poročilo od armade generala Oku
LONDON 15. Dopisnik »Reuterjevega biro« poroča : Armada generala Oku poroča v neki iz Fasana dne 13. t. m. d.sli brzojavki : Glasom dospelih obširnih poročil di vizij se pripisuje vcerajšaji zmagi leve armade večjo važnost, kakor se je dosedaj menilo. — Ko so sa R isi pričeli umikati, je bilo 24 ruskih tepov ia več pusi zaplenjenih od Japoncev. Rusi so imeli pri svojih protinapadih velike izgube. Japonske izgube bo mnogo manjše. Japonci so ves dan prodirali. RuBi se umikajo.
Poročilo generala Oku.
TOKIO 15. (Reuterjev biro.) General Oku poroča, da je njegova armada v tridnevni bitki od 10. do 12. t. m. izgubila 4 mrtve in 31 ranjenih častnikov. 2 častnika Ee pogrešata.
Namestnik Aleksejev vodil rusko prodiranje ?
LONDON 15. »Standardi?« so sporočili iz Tientsina, da se tam zatrjuje, da je namestnik Aleksejev vodil rusko prodiranje. Japonske zmage bo provzročile tam večji utis, nego li dosedanji dogodki.
Bitka nadaljuje.
MUKDEN 15. B t ca je včeraj zjutraj ob svitu zopet pričela. Vsled silne kanonade rož je jo okna v Mukdenu.
TOKIO 15. Včeraj je general Oku zaplenil še deset topov. Silni boj traja dalje.
Ladij e ruskega dobrovoljnoga bro-dovja
CARIGRAD 15. B)doči teden pojdejo baje skusi morski ožini ladije ruskega dobro-voljnega brodovja ter druge ruske ladije s premogom in vodo za baltiško eskadro.
Port Artur.
Ruske ladije »Peresvjet« in »Retvizan«.
LONDON 15. »Standardu« a j včeraj sporočili iz Sangaja : Pri obstreljevanju Port Arturja se je baje ladija »Peresvjetc vsled krogle vžgala, dočim je »Retvizan« poskusil ubežati iz pristanišča. General Steselj se baje pripravlja na zadnji boj pri Liaodešanu.
Brzojavne vesti.
t Saški kralj Jurij.
DRAŽDANE 15. Saški kralj Jurij je TOKIO 15. Mirsal Ojama je sporočil o daaes po noči ob 2. uri 25 minut umrl na b^jiii od 12. in 13. t. m.: V smeri proti ; gradu Pilinitz,
P O I) L I S T E K.
21
Prokletstvo.
Zgodovin-ki roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić.
Frevel M. C—č. =
III.
To je hotel popraviti, ker je vsled večnega vojevanja zavladalo be*n;lo, divjaštvo i iz županije
banovini, da bo on mcčaeji, nego li pravo bani vine. Slavonija je bila veja, odtrgana od Dalmacije in Hrvatske, a bansko žezlo je padalo, menjaje, v pesti tujih bojevnikov, željnih časti in blaga, ali pa djmačih sinov, katerim se je prej komaj vedelo za ime, katere pa je darežljiva roka vladarjeva napravila še pokorneje, nego so bili itak ža po lastni ničnosti.
Ko je Pavel pred štirimi leti postal škofom, je že banoval v Slavoniji Peter Sudar, prej kraljevski to Saj. Ta stari vlastelin zagrebške je bil človek stare
* la, brezzakonitost in vse je šlo na slabše. Ž i kakor kanonik je preholil [mn go sveta, ko je mladi Karlo Drački vfjvodoval v
strune, miren, trezen, pravičen, celo tudi nekoliko ravnodušen, ali poleg tega jako udan kralju Ludoviku, ki ga je iz samotno-
Hrvatski, Dalmsciji in Slavoniji. A ko je taisti plemiškega dvorca potegnil na kraljevski njegov prijatelj prebrodil sinje morje, da bi dvor.
se poteza 1 za neapeljsko krono je irgintl	Ludovik je ljubil ljudi, ki niso bili za-
o.agoslov. Stari kraljevini ni poBtavil kralj ščitniki te ali one stranke, ker niti na kraj Ludovik več enega vojvode iz kraljeve rc- svojih misli ni mogel trpeti strank, ki bi mu dovine, marveč je razdelil kraljevino na dve megle kvariti pose!. Sudar ni pripadal no
DRAŽDANE 15. Kralj Friderik Avgust se je mudil v zadnjih trenotkih ob smrtni postelji svojega očeta. Kraljevi dvor bo žaloval 24 tednov.
I ILLNITZ 15. Kralj je v zadnjih tre notkih zelo trpel, konečno je pa mirno umrl. Kraljica-udo/a, kralj Friderik Avgust, princ Ivan Jurij, princes nja Matilda so stali ob smrtni postelji. Mrlič leži v spalni sobi v beli obleki pokrit z belim pokrivalom. Na prsih ima križ; sklenjene roke drže rožni venec. Poleg mrliča je miea, na kateri je križ med 2 gorečima svečama; na drugi strani postelje ob zidu je mali oltar s križem in 4 gorečimi svečami. Ob zglavju mrtvega kralja so sveže cvetlice. Truplo kralja bs prepelje na ladiji iz Pillnitza v Draždane v ponedeljek ob 6. uri zvečer po reki Labi t9r dospe v Draždane ob 8. uri zvečer. Pogreb bo v v sredo ob 8. uri zvečer. (Kraljeva rodbina saška je katoliške vere. Op. ured.)
Cesar t Budimpešti.
DUNAJ 15. Ce9ar je danes popoludne odpotoval v Budimpešte, odkoder se povrne zopet na Dunaj na kratko bivanje dne 29. t. m., potem Be pa aopat poda v Budimpešta.
JVlenieno pravo.
Spisal Anton Kuder.
Mi S!ovecci smo mal narod in Be ne moremo, podobno drugim narodom, pohvaliti z obiljem strokovnih knjig, ki bi nas teoretično pripravljale in poučevale o tistih stvareh, ki so nam tako potrebne v praksi kakor vsak danji kruh. Zato smo srečni, ako Be je med nami našel izobražen mož, ki je zastavil Bvoje sile in nam podal delo, s katerim nas uvaja v našem jeziku v znanost, — poznano nam sicer morda iz nemških in drugih knjig. Ako bi mi vsaj imeli svoje vseučilišče, potrudili bi ee profesorji istega, da narod obda-rjo z vsemi knjigami, potrebnimi za vseuči-liščnike, a potem tudi za ostalo javnost. Med take knjige Bpada gotovo tudi knjiga o m e-ničnem pravu, s kskoršnjo nas je ravnokar obdarilo velezaBlužno »Slovensko-trgovsko društvo »Merkur«, a spisatelj te knjige je g. Anton Kuder, c. kr. sodni avskultant v Liubljani.
Kakor je danes stanje trgovine, Bi niti ne moremo misliti iste brez menice. Ker trgovec dandanes nima toliko gotovega denarja nikoli na razpolago ; in Če ga ima, ga ima le jako malo. Potrebno mu je torei, da se pesluži kredita, da more iadovo'jevati svojim obvezam. V ta namen mu služi menični kredit. A kar se dogaja pri velikemu, dogaja ae tudi pri malem trgovcu, to je, eden in drugi se poslužujeta meničnega kredita. A da sa ga moreta posluževati, treba jima v prvi vrsti, di pDzaata bitstvo menice. Kar pa velja za trgovci, velja tudi za go-spodbrja, posestnika in v obče za vsako privatno osebo, ki se bavi z denarnimi operacijami. Zato je v dolžnost vsaki naobraženi osebi, da pozna menično pravo.
beni stranki, a ko je bil točaj, je bolj in bolj proučaval misli kralja; zato pa ga je tudi Ludovik pozneje postavil za bana Slavonije. Nadejal se je, da bo ta človek v tej kraljevini držal na uzdi uporno plemstvo, kije kričalo brez prestanka,, da se . žalijo svoboščine kraljevine; pa je tudi prav kričalo, ker so bili Ludoviku, prisvojevalcu, na potu pravice v Hrvatski, kakor tudi na Ogrekem. Njegova volja je imela biti zakonom, njegova beseda, beseda zakona. Ban Sudar je gledal mirnim očeeom na te spore, sosebno na one med GriČani in dkcfom ter Ee ni nagibal ne na eno, ne na drugo stran.
To je nekako žalilo škofi Pavla, da-si ni bil ravno nasprotnik meščanom. Zato mu ni bil ban posebno po volji; pa četudi ni bilo očitnega spora, vendar se n.sta rada gledala. Poleg taga je Pavla, tega bistrovidnega državnika, ki je znal ukrotiti celo zvijačne Benečane, nekako peklo, da kraj njega in skoro nad njim stoji Sudar, človek mnogo
Nu, vsi ljudje niso zahajali v šole, v katerih bi se bili učili menično pravo, in vendar delajo z menicami. Za take ljudi je torej neobhodno potrebno, da se posiužujejo praktično spisane knjige, knjige voditeljice v stvareh potrebnih vsakomur. S tako knjigo nas je obdaril g. Kuder. Samo da je svojo knjigo priredil s posebnim ozirom na trgovsko poslovanje in na važnejša menična prava večjih držav, a s tem nam je koristil dvostroko. Ker s tem nam ni dal le lokalne, ampak vseobco svetovno knjigo, ki jo moremo in Bmemo staviti v vrsto sličnih knjig drugih narodov.
Kakove koristi nam bo ta knjiga, tega ne treba niti posebno naglašati. Kajti, ne eamo, da nas ista uvaja v potankosti poBto-panja e menico, ampak je pretkana z narodnimi izrazi. Povdarjam to zato, ker smo bili dosedaj — pa če smo tudi imeli svojih izrazov — vezani na tuje, ker se ni nalel nikdo, ki bi bil zbral naše izraze ter nam je v celoti dal na razpolago. No, tudi to nam je sedaj poskrbel Anton Kuder, davši nam pravi slovenski menični leksikon. Sa ve, da je besed, za katere nimamo mi izraza; te je tudi Kuder pust i nfspremenjene. Ti menični tehnični izrazi imajo trajno vrednost za nas. Samo treba, da jih rabimo ob veaki priliki.
No, preidimo na samo vsebino te ko-ristne knjige. V predgovoru nam pisatelj navaja vire, ki eo mu služili kakor pomagala, ko je Bestavljal knjigo. Posebno navajamo tu imena, kakor n. pr. Canstein, Berger, B 1 a s c k e itd., ki so prve avtoritete na polju meničnopravne znanosti. To nam vnovič jamči, da nam je spoštovani spisatelj, poslu-živši se knjig teh izvrstnih strokovnjako\, mogel podati v vsakem pogledu dovršeno delo, katerega ee bomo mogli izcrpljivo poslužiti o vsaki priliki. A take prilike so jako goste, dogajajo bo skoro veaki dan. Kar posebno olajšuje ume vanje knjige, je obilica meničaih uzorcev. Vsakdo ima torej pred seboj ono, o čemer čita, a to mu dvostroko olajšuje umevanje menice in prava. To je mnogo vredno, kajti kako kori3t bi imeli od učenja in proučavanja kake znanosti, ako delamo to vedao le teoretično ? ! To teorijo treba navesti na kako praktično obliko, kakor je to storjeno v Kuderjevi knjigi z meničnimi uzorci.
Knjiga 8e deli na dva dela, katerih prvi je Bestavljen iz 12 poglavij. Prvi oddelek nam govori o bitBtvu menice. Vsaki del menice je tu natanko analiziran. Tu ee tolmači menica od poBtanka pa do njenega ugasnenja. Vrati menice po datumu plačanja, po kraju plačaoja, po osebi izdajatelja in akceptanta, kakor tudi vse druge menične klavzule, vre to je opisano tu tako preglednim in lahko umljivim načinon., da ee lahko vsakdo na prvi hip loti proučevanja menice. To proučevanje bi mu bilo suhoparno v katerem drugem je siku, osobito, recimo, v nemškem, kjer vse mrgoli ptujih izrazov ; in
slabeja glava. Še bolj je bil omržen zagrebškemu skifu Nikola Gorjanski, katerega je kraljeva iniloat povzdignila <d močvanakega banstva na celo države, atonvši gi kraljevim dvornikom. Neko tajno neprijateljstvo je od nekdaj ratdvajalo [plemeni Gorjanskib in Horvatov. Ni Be znalo za pravi vzrok tej neljubavi, samo videlo se je, da se ne sla-žejo in kralj Ludovik jin je le s težavo upregel v jarm svoje države, ker mu je tre • balo toliko Nikolin ga kakor Pavlovega duha Slednjič je prevladala |moč Nikole. Okretni dvornik ee je klanjal vsaki misli kraljevi, vsikdar odobrovaje daljne in široke namere Ludovika, in čim dalje bolj so mu oči pridobivale milost Kotromonovičeve hčere, kraljice Jeli ave, ki je bila v največo oporo njegovi moči. Nasprotno pa je bil Pavel, ne manje moder, ali živahneje naravi pakjepri-goverjal kralju, ako je bilo potrebno, soaebno pa, ko se Gorjanski ni menil za pravice kraljevine Slavonije.	(Pride še).
ge ih čerco uaieti, m.iamo ee le jemati v' A izvedeli amo ie več, Celo angležki roke »kon > ersat;onskxiccn«.	j listi so pozneje pripoznavali, da se je Kuro-
Drugi del obseza kratko zgodovino me patkin moral scar taktično umakniti ; a da ničnega prave. Nadalje se nahaja tu cesarski je bila strategičnu zmaga ca njegovi strani, patent od dne 15. januvarja 1850. 1. št. 51. Ja kako temeljita je bila ta zmaga, o tem drž. zak., s katerim se izdaja in rszglasuje nam najbolje govori fakt, da je japonska
za vae »vftrijsko cesarstvo obči menični red, ki je ttDpil v veljavo 1. 'maja 1850. L Ta
armada pri L'aojangu kakor odreveae a in da se ni več umaknila, dokler je ni Kura
menični red je preveden v knjigi na sloven- j patkin sedaj izdrezal *>e svojim < fenzivnim eki jezik. Lepo je od avktorja, da ni preva- | napadom. Torej čakajmo mirno in slupajmo, jal dobesedno, ampak svobodno, tako, da ee j kaj pravi zgraditelj utrdeb porta r turski h nam zdi, kakor da je bil ta red v originalu ' geteralmajor Veličko. On je na nekem pre spisan slovenski. Menični red je sestavljen iz ; davanju izvajal: »Kuropatkin ve prav dobro,
100 členov. Kakor znano je to kratko, vendar obseza vsa, kar poseza v hitstvo menice. Jako primerno jrp da se pri večini členov — posebno pri najvtžaejih — nahaja pripomba, ki pravi, kaka določila ima za ta člen ogrski ukf.D. A s tem je spisatelj rapravii stvar jako zanimivo.
Ni nam namen, da bi pisali na dolgo. Odlfgamo pero nekm notranjim zadovoljstvom. I ms Ido knj g3, kakoranje nam je sicer
da Port Aiturja ni mcžno vzeti z naskokom in vse kar se govcri o obupnem položaju v trdnjavi, so same pravljice. Trdnjava ni čisto nič zavisna od vodovoda, ker ima dovelj artez'jskih vodnjakov; ruska artilerija v Port Arturju *nadkriljuje japonsko. Liaojang bi bil moral Kurnpatkin držati se tedne. Da se j t vendar umaknil, je bil to s cer težak, ali pt treben korak. Na Kuropatkina more Rusija zidat', kakor na skalo. On se ne po-
trebalo že davco, ki pa nam tudi fedaj ne j vrne drugače, nego zmagovalec. Le kdor je prihaja prekasno, ampak v pravi čas. Ako živel teh osem mesecev na njegovi strani in uvažujemo, da je g. Kuder sodni avskultant, je doživel organizacijo ruske vojske, vć kai torej ne strokovnjak v meničnih pcslih, nam zna Kurop«tkin. On je jedini voditelj vojake
bo jasno, koliko truda je zastavil, da nam
in cn ve, kaj dete. On je jedin;, ki zapove-
S9 svojo knjigo ponudi nekaj dobrega m ve- doje. Če bo Japonci dosedai marsikaj do ljavnfga. A to mu je vspelo v pclni meri. I segli, ss imajo zahvaliti le svoji veliki pre-Pa mu hodi zato hvala in čast! Knjiga ob ! moči. Nikakor pa ni to dokazom, da bi bili ser.a 16<J strani. Dobiva se pri »Slovenskem j oni take silni Btrategi. — Mnogokrat se je trgovskem društvu Merkur* v Ljubljani, j Kuropatkin, ko je čital inozemske liste, Stane za neČlene »Merkurja« 2 kroni in 50 tresel od smeha. Tako bedaste so se mu
stotink, za čleae pa 1 krono in 50 stotink. Uvažujcči, da je cena knjigi v primeri z vsebino uprav neznatna, smo uverjeni, da s; jo vsakdo nabavi čim prej, in želeli b:, da knjiga doživi mnogo izdanj.
Stusko-japonska vojna.
Trst, 15. oktobra 1904 O^romaa več na vesti o zadnjih dogodkih je iz ja: onofiUkega tabora. S to konstatacijo je označena tudi vrediost tih vesti. Na, te vesti seme govore o dveh, treh ru-ekih d vizijah, ki so bile v boju tc dni. Vojska Kuropatkinova pa šteje sedaj deset j vojev s kakimi 'JO pehotnimi divizijam*, ne glede na vse druge vrsti orožje. Po tem takem moremo računati, da najmanje 17 ruskih divizij niti v boju ni bilo, opravičeno je torej naše domnevanje, ki smo je izrekli včeraj, da so bila ruske čete, ki bo bile v boju te dni, le predstraža in da gros ruske armade niti ni b:i v boju. Nam je bila danes pril.ka govoriti z nekim vojakom vešča-kom in ta nam je rekel:
»To so le pripravljavni boji, a stara etvar je, da se vspehi v takih bojih jako men uje^o, ker so odv sni od slučajnoBti, kakor je n. pr. ti, da predst^že nenadeo na-letajo ca premoč in se zato morajo umikati. Ali takin dogodkov ni Brneti jemati pretra-gično, ker mordi že v pt>r dneh se nam bo kaztU situacija povsem spremenjena«. Tako sodi tudi danes nam d . š.a prtžka »Politik*, ki prav :
»Japonske vesti o zmagah naj nas ne varajo. Le čakajmo mirno konca, dotlej ko pridejo vesti, da je gr« b Kuropatkinove vojafce posegel v akcijo. Da ni bone o varani treba paziti pri deptšib, ne na datum depešr, ampak na d-tum, kdaj bo b« vršili boji«. Saj vidimo na današnjem večernem »Piccolu«, kako prinaša najnovejše brzojavke o dogodkih, k! bo se vršili ž.j 10. in 11. t. m. Tu je govor, kakor da je rurk« vojsk« popolnoma poražena. Ist; P.ccolo pa prinaša tudi bizojavko, datirano o i 15. t. m, torej od danes, ki pravi, da je zjutraj zopet začela tako huda \ ftkr, da je čuti gromenje do Mukdtna. Jeli pa verojetio, da bi vojsk« katero i*» včeraj zadel« katistrofi, že danes mogla liti tako grozno bitko?! Mi emo v članku, Kjer Brno govorili o proglasu Kurc-patLinovem, izrecno povdarjali, da tudi na-daljno vojevanje ne bo igrača za Ruse in d« moramo biti pripravljeni tudi na vesti o nev-epehih in izgubah n« ruski strani. To ponavljamo tudi danes in prosimo čitatelje, naj se spominjajo, kako je bilo v b tki pri Liao-jangu. Tudi tedaj sojjaponofili kričali n« le, da je iu?ka vojska poražena, ampak da za Kuropatkina ni nebane rešitve več, ker mu je pot proti severu odrezana. Ta krik je tra jal kakih 5 ali 6 dni. Petem se je začelo polagoma jasniti. Rean c* je račel i prodirati in kaj emo izvedeli ? Tc, da so ae sicer Rusi res umaknili, a.i to ae je izvrš 1j v popolnem redu, da so rešili ves evoj tren in vse zaloge, a vjetib Rusov da je b lo — — trinajst.
često zde!e kritike izveHtnih vojaških poročevalcev.
Baltiška eskadra.
Iz Petrcgrada javljajo, da je v noči od 13. t. m. druga eskadra Tihega Oceana pod
31_n g_d. poveljstvom admirala Roždestvenskega od-
plula iz Libave.
O položaju.
Težišče notranje političnega položaja v Avstriji je bilo te dni zopet v prestolnici kraljestva češkega, v zlati Pragi. Boj, ki ga Li.ejo češki poelacci v parlamentu na Dunaju proti zvezi med vladnim zistemom in nemškimi hegemoni, odmeva izlasti tudi v Pragi. Preko Prage hoče vlada ukrotiti Čehe v dunajskem parlamentu. Od todi nemška obatrukcija v deželnem eboru če-šzem. Zato je tudi vse uverjeno, da se je ta obatrukoija za pričela v sporazumljenju z vlado, t li bolje rečeno : ua njeno željo. — Vlada Ko;berjeva je očevidno računala takole: v minulem letu so bile po Češkem velike elementarne kat istrc f , t Bled katerih je navstala vel ki beda v mnogih kiajib. Bidno prebivalstvo pričakuje pomoči od dežele. Te pa ne bo moglo dobiti, dokler ne bo funkcijoniral deželni zbor, to je : doaler ne pt neba obstrukcija v njem. Računali eo torej, da kmečko prebivalstvo č< ško pr t sne na poslance, da odnehajo v državnem zbiru od obftrukcije, da potem odaehajo tudi Neacci v deželnem zboru. Račun je bil fino sestavljen, ali ptenisa, na kateri s> ga sestavili, ni obveljala iu zato se je izjalovil tudi račun sam. Bodi povedano le tjliko. da bo ravno češki sgrarci alej ko prej za to, da Čehi ne odnehajo v državnem t boru in da nadaljujejo z najstrožjim postopanjem proti vltdaemu ž etemu. No, Nemoi rcB niso odnehali od obatrukcije v deželnem zboru in eo tudi dosegli, da je bil isti pred včerajnj m odložen. Bedno kmečko prebivalstvo res ne dobi podpore od dtžele. To je jedino zadoščenj', k*' je imajo Nemci z vlado vred. Ali tudi to zadoščenje jim ni brez kaplje pelina. Tudi nemško prebivalstvo na Češkem je bi o letos zadeto po elementarnih kaustrefih in trpi bedo. In tudi ono «e dobi podpore, po kateri hrepeni nič manje, nego češko.
Fakt je torej ta, d« češka obstrukcija v dunajskem parlamentu ni zlomljena in di. bo nadaljevala, kar pomenja toliko, kolikor : da dr. Eorber ni dosegel svojega namena. Vladna in »jim sorodna ghsila opravičujejo nemške poslance v deželnem zboru, češ, da oni niso smeli odjerjati, ako prej ne odnehajo Čehi z obstrukcija, ker sicer d« bi si ti poslednji domnevali, da so oni gospodarji v centralnem parlamentu. No, n j ! Nemsi si ie davno in cd nekdaj domnevajo, da to oni gospodarji ne le v centralnem parlamentu, ampak tudi v vsej državi. Mari pa bi jih Čeh:, čs bi kar ka| i utirali prtd njimi, ne utrdili še bolj v tej megalomaniji ?! N*t Čehi, ne gredo za tem, da L i bili gospode rj% ali tudi Nemcem ne smemo i a nočemo dovoliti tega ! Dokler v v'ainih kregih
ne zavlada princip abso.utne enakopravnosti med Nemci in Čehi in Slovani sploh, se ne zjasni položenje v Avstriji ! Ta princip pa odklanja dr. Ko ber, sicer ne toliko v beseda^, pač pa v dejanjih. Zato je njegova — zasluga v prvi vrsti, ako politična kriza, ki je na toliko škodo državi, noče nič izgubiti na svoji ostrosti.
t Anton Fabris.
Včeraj nam je došla iz Dubrovnika brzojavnim potom vest, da je umrl tamkaj urednik »Dubrovnika« Anton Fabris. Južca Dalmacija je izgubila v Fabrisu zopet enega svojih vrlih sinov, ko itak trpi pomanjkanje na takih sinovih. Fabris se je rodil pričetkom druge polovice prošlega stoletja v Dubrovniku, kjer je dovršil ljudsko šolo in gimnazijo. Na vseučilišču se je bil posvetil zgodovini, ali končnih izpitov ni napravil radi neugodnih rodbinskih razmer. Za tem je nekaj časa eupliral na splitski gimnaziji, ali tedanji vrtinec političnega življenja v Dalmaciji je savlekel tudi mladega Fa brisa sebo;. V Dubrovniku je izhajal tedaj — že leto in pol — Ust »Dubrovnik«, ki ga je urejeval umni Vrčevic, iz Bjke. Nu njegovo mesto je prišel Fabiia in častno je spolnjeval to mest) polnih enajst let, dokler ga ni predvčerajnjim pokosila smrt v najlepši možki dobi. Fabris ;e ž a dolgo časa boUhal. Ali velik udarec co mu zadale cubrovske temnice pred 2 leti, v katerih je ječal radi poznane tfere o Trojanov;Ć3vi »Bokoljskoj noči«, v kateri pEsmi je avstrijska policija videla zločin veleizdaje ! Tega leta se je Fabris mudil med nami, iska-joči leka za svojo bolezen. Ali zastonj !
Umrl je terej jeden odličnih jugoslovanskih novinarjev. Na njegovo mesto bo moral stopiti drugi. A to ni lahko. Današnje politično življenje v Dalmtc ji, sosebno pa v nje južnih krajih, zahteva mež dnlekosežnega vida, vtlike naobrazba in požrtvovalne ljubezni do rodne grade. Tam je vse motno, a ono, kar se bistri, kali zopet avstrijski zi-stem na zvijačen način. Bratomorni boj med Srbi in Hrvati je odpiral sirom vrata ger manizmu. Ko pa so se bratje spozeali in se združili v stisk', zaustavil se je Drang, ker ni mogel naprej. A kaj bo eedaj, ko sta »Crvena Hrvatska« in »Dubrovnik« izgubila svoja vrla urednika ? Se-li bosta ta d\a lista zopet klala in poipihovala mržnjo, ali pa bosta nadaljevala pot »novega kurzac — to bomo videli kmalu.
Dal Bog, da mladi ljudje popravijo tudi najzadnje grehe očetov in da se prenehajo kampanilistiške borbe in ee zamenijo s politiko sloge in ideje bratstva jugoelovan-skega !
Vrlom Fabrisu pokoj vječni!
Dalmatine c.
Drobne politične vesti.
Hrvatski sabor. Iz Zagreba javljajo, da je sklican hrvatski sabftr ta 7. novembra. Hrvatska regnikolarna deputacija se sestane dne 24. t. m.
Kulturni boj na F r a n c o z k e m. Iz Pariza poročajo, da je mini9terski pred sednik izdal važno oiredbo. V i^ti odredbi je nalož 1 23 ŠTtforo, naj nastavijo tekom enrga leta v svojih duhovskih eetnen š5ih, v katerih so desedaj podlijevali Sulpioianci, svetovne duhovnike.
Novi predsednik argentinski. Iz Bueaos Ayreea, glavnega mesta ar gentinske republike v južci Ameriki poročajo, da je dne 13. t. m. novi prediedink Quin-tana slovesno nastopil svojo službo. V svojem nagovoru je pradssdnik povdarja), da bo vodilo nj«gove \ltde— pra%ičcost. Predsednik je natnani), da s) bodo vpeljale n forme v razne stroke.
Domače vesti.
Imenovanje ▼ sodni stroki. Više de želno sodišče v Trstu je imenovalo kanc^li-stom na < krajnem sodišču v Pazinu pisarni-škfgi asistenta Josipa Perčica.
Zopet zanimiva obletnica. Danes je minelo leto dni, odkar ee je tržaškemu asofu t .ru Nrg'u ptedslavila deputacija Ricman c »v 'na povabilo šiefi samega v njeg jvem zna-f u-en'te m pastirskem lis u (d 13. septembra 1903. V t« m p»ttirsktm listu je ški f vabil Ricncanjce, naj zaupljivo kakor k svo jemu očetu pridejo k njemu vsaj trije možje, da se pogovora žoj m radi poravnanja ric manjskega spon. Rcranjci so prinesli seboj napisane svoje želje in zehteve. Z njimi je
bil tudi dr. Brnč.ć, kakor njihov pravni zastopnik. Škcf je vsprejel spomenico t?r e obljubil deputaciji, da odgovori nanjo tekom osem dni, a vprašanje samo da reši v sm slu ukazov sv. Stol'ce do Božiča lanskfga let*. To se je dogodilo dne 16. oktobra 1903. Danes pišemo IG. oktobra 1004. Ricmanjci pa še danes, ob obletnici, čakajo na odgovor na svojo spomenico, na spolnitev besede, ki jo je dal tržaški škof dr. Frančišek Ksaverij Nagi!
Ob svežem grobu. V sredo, dne 12. t. m. je preminula pri sv. Jakobu dobro peziana goapa Katerina Renko rojena G«rii!> v Dajlepšem cvetu življenje, stara komaj 21 let in pol. Njena smrt je globoko pretresla vsakega, kdor jo je poznal; njeno priprosto vedenje se je vsakemu prikupilo. Bila je jako dobrosrčna, blagohotna, postrežljiva in narodna rodoljubka. Obiskovala je slovensko šolo pri sv. Jakobu od otroškega vr ca do petega razreda in je bila med prvimi učenci in učenkami, ki so iz te šole stopili med svet.
V četrtek zvečer po pevci bratovščine av. Cirila in Melodja zapeli cb krsti pokojnice žalostinko >Na grobeh*. Pogreb se ie vršil minoli petek popoludne. Ob vozu so šle žene črno oblečene, voz sam je bil okrašen z osmimi lepimi venci. Naj p. v m. !
Občinski zastop v Vižinadi je raz-puščen. Ker je italijanskim listom v navadi, da silno kriča in blatijo vso našo stranko, kadar se je kaj tsce^a dogodilo kaki hrvatski ali slovenski občin', konstatujemo — na kratko, ker nočemo biti nelojalni —, da so Italijani sedeli v občinskem zastopu v Vižinadi.
>Trst je naš«. Pod tem naslovom nam pišejo: Te dni sem bil šel na Trstenik, da Bi ogledam tržaško mesto p tega lepega hriba. Ker mi je kmet. ki sem ga ogovoril, odgovarjal v lepi s'overščini, sem povprašal tud:, kako da sa vedejo oni laški delavci, ki delajo na novi železnici in ki stanujejo na Trstruiku. Mi ž. domačin, mi je rekel, da ima skoraj sleherna hiša na Trsteniku kakega Laha na stanovanju, a teiateri da jih imajo kar po 30 do 40! Glede vedenja je reke1, da bo regnicoli sedaj dovolj mirni iu da re dajajo več toliko povoda za kake nemire. Ako se pa kedo spušča žnjimi v politična razmotrivanja in jih vpraša za mnenje o bodočnosti Trsta, izjavljajo soglasno, da je Trst že sedaj italijanski in da ga priklope Italni takoj, č:m pride drugi vladar aa avstrijski prestol !
Mož mi je rekel, da odgovarja tako sleherni lgški podanik, ne izvzemši otročajev ! Prišli so 83m, da preženejo glad, a sedaj. I o so siti, izjavljajo da: »Trieste € nostra« (Tr?t je naš!)
Vendar enkrat. Tudi našemu listu so pošiljali iz Lindara ojstr h pritožeb radi prostorov tamošnjega poštnega urada, ki n s i odgovarjali nikakor. Ali tamošnja pošte a odpraviteljica — s katero je bilo domače ljudstvo Bkr8jno nezadovoljno — sa je trdovratno in trmasto držala etaiih piostorov, ker m» ugajale — njei ! No, fedi-j čitamo v >Nasi Slogi«, da ee je poštni urad končno vendar preselil v nove primerne prostore in da j8 prevzetnost in svo eglavno t poštne odpraviteljica zlomljene. Ob eafm da je razpisani to mesto. Zahtevfm^, da poštno ravnttelj-stvo, ko bo oddajalo to shiibo. ne pozabi na fakt, da so v Lrnrfaru "e 4 itilijanake rodbinp. Vse druge so hrrftske !
PosurovJjenje čutstev. M noli teden e umrl v Bočni sedmošolec celjske gimnazije. Obolel je v jeseni in ni m< g 1 nadaljevati svojih studij. Bolezen ga jo p< lož la ped a i na smrtni oder. Več slovenak h t)var:šav poko -nikovih se je hotelo popeljat v Bočno, da po dolžnosti kolegijalnosti in pijetete izkažejo tovarišu poslednjo čast. Ravnatelj gimnazije, Nemec Proft, pa jim je to kruto prepovedal. Tako posurovljenje čutstev ie žalosten pojav, naj prihaja že od kogar si bodi, bli stokrat žalostno je, ako prihaia od ljudj, katerim je poverjena vzgoja mladine.
»Krivoprisežnik«. (Glas iz občinstva). Zadnja predstava »Krivoprisežnika«, ki ;e bila pri Sv. Ivanu, mi je jako ugajala. S t'i predstavo eo pokazale igralke in igralci, d^ eo storili velik korak na j redka in »Dramatično društvo« je pač lahko ponosno, da tako lepo napreduje in vspeva. Ker se ta predstava jutri ponovi v Barkovljah, ne morem ei kaj, da ne bi opozjnl naše občinstvo, ki tako rado in s takim zanimanjem obiskuje dramatične predstave, naj bi sledilo predelam kolikor možno jrjvim umevanjeu,
ielasti pa najbolj tragičaim momentom, ki J liso pretresajo. Oni del občinstva, ki se rad zasmeia tudi ob takih momentih, naj pomisli, kako to kvari efekt, ki ga hoče dcseči igralec in ki ga pričakuje razumen gledalec.
Sicer pa se ta napaka (kakor sem spoznal v teku zadnjih dveh let) polagoma precej izgublja, želeti bi bilo pa, da izgine popolnoma. Da pa to dosežemo čim prej in da svoje občinstvo vzgojimo za gled sče, mislim, naj bi vsaki inteligenten in razumen gledalec opozarjal, poučeval sosede, ako se . v tako tragičnih momentih hočejo smejati.
R%vno na zadnji predstavi pri Sv. Ivanu sem videl ljudi, ki so jim silile solze iz očesa, a hkratu tudi take, ki so se v isti hip smejali.
Upam, da te moie besede ne padejo na skalnata tla, ampak, da jih bodo uvaževali vsi nni, katerim so namenjene.
Dramatično društvo t Trstu uprizori danes, dne 16. oktobra 11K)4„ kakor smo že javili, v dvorani »Narodnega domač v Barkovljah drugikrat »Krivoprisežnika«, ljudsko igro s petjem v 3 dejanjih. Spiea) Anzengruber. Prtvel Janko Kalan. Režiser: go3pod Jaka Stok?. — Med dejanji svira orkester c. kr. 07. pešpolka. — Začetek ob .">. uri popoludne. — Cene : Sedeži od I. do IV. vrste *0 st. (40 nvč.), od V. dc VIII. vrste r>0 st. (:>0 nvč.), od IX. do XII. vrste 40 Btot. ('JO nvč.) 1'stopnina 40 Btot. (2<> nvč.)
Upamo, da privabi repriza igrokaza »Krivopr sežnik« v »Narodnem domu« v Barkovljah obilo občinstva.
Knjisre družbe s v. Mohorja za leto 11*05. to dcsle — kakor smo že javli — ta teden. Oni, ki so se vpieali pod župnijo ev. Antona novega, j h dobijo letos pri podpisanemu. Kdor pride po knjige, naj ob enem prinese «eboj udoino za prihodnje leto.
Pcrobijam to priložaoat in gorko priporočam vsem gg. družabnikom in družaboi-cam, naj se spominjajo ob tej priliki naše šolske družbe sv. Cirila in Metodija. Hvaležno vsprejmem veak najmanjši dar v ta namen. O Bvojem času objavim v Časnikih vspeh nabiranja.
Andrej Furlan, kaplan pri novem sv. Antonu. (Stanovanje : V cerkvi, zadnje nadstropje).
Delavsko konsuiuno društvo pri Sv. Jakobu naznanja, da ee ob*ni *zbor določen na dara^nji dan ne more obdržati, ker še ni popolnomi dovršena revizija računov. Vsled u>ira bkl čuje podpisani nov občni zbor na daa 23. ok'obra t. 1. v prostore »Delavskega podpornega društva« v »Narodnem Domti«. Zičetek ob 4. uri popoludae. Dnevni red: 1 ) n govor preds;d i ra; 3.) poročila revi zorjev in odobritev letuega računa ; 3.) sprememba pravil ; 4.) rezni nasveti in predlogi in 5.) \o itev novega odbora in dopolnitev nadzorništva.
Na ob lno udeležbo vabi
Odbor.
Slavnostna otvoritev lasta h goitilni-čarskih prostorov »G jspodarsgega podpornega društva v Trebčehc se vrši da nes v nedel o dne 16. oktobra. Od 3.—8. ure pop. se bade vršil ples na podovih. Svirala bode »Narodna godbe c. Poskrbljeno je za dobro kapljico vina in tudi za okusne jedila. Gospodarsko podporno društvo je bilo vsikdar ognjišče narodnih podjetij in ker ei je zgradilo sedaj svojo lastno hišo in »Narodni Dom« v Trebčah, se je nadejati, da bode ostalo tudi sa naprej. Mestnemu in oko-ličanskemu oenj. občinstvu priporočamo to novo narodno trdnjavo v blagohotno podporo in na svidenje danes pri slavnostni utvor t vi.
Prihodnja razstav® t Radovljici. Ker
se je letošnja sadna razstava tako lepo izvršila, ntmerava se prihodnje leto prirediti v Radovljici še eno razstavo, in s cer splošno domtč > i brtn ško in industrijsko raz?t%\o. Predpr prave za njo so že pričele v velikem obsegu. Z * izvršitev ta lepe ideje s» 83 že zavzeli te kateri jako odiič ji krog'.
Abnormlteta. Na Ovsišah na Gorenjskem ima železniški čuvaj eno leto ttjrega psa, ki ima na sprednjih nogah mesto tac prešičje parklje. Pes je srednje velikosti in bele tu rte b prtcej dolgo dlako.
Po Kranjskem so v zadnjem času mraz in povodnji napravili veliko škode. Poljski pridelki, ki so še v zemlji, so pričeli gojiti.
( stavljen promet. Na žshziiftki progi Mirna peč Novo aeato je bil za par dni zadali deževja in poskedb ufvljen tovorni
promet. Osebni promet Be je vršil, toda pot niki so morali presedati.
Požar na parniku. Minolo noč, malo pred 2. uro po polunoči, je navttil hud požar na Llovdovem parniku »Aurora«, kije vsi-dran v proati luki. Radi pozne ure nismo mogli dobiti podrobnejih podatkov.
Tatvina. V hiši št. 415 pri sv. Mariji Magdaleni spodnji stanujeta zakonska Josip in Jo9ipina Bjekar. Včeraj predpoludne sta odšla oba od doma, a ko sta se vrnila, sta opazila takoj, da so ju mej njiju odsotnostjo obiskali zastopniki tvrdke >Neznani tatovi«. Ti poslednji so vzeli iz predala neke omare nič manje nego 700 kron denarja v bankovcih po 10 in po 20 kron. Uzmoviči so morali že prej vedeti za ta denar, ker eo namreč šli naravnost k omari, v kat9ri je bil hranjen. To pa se da sklepati iz dejstva, da so tatovi pustili v miru vsa druga pohištva. V istej omari je bila pa še druga svota 963 kroD. Tega denarja pa tatovi n:so naMi.
Štirinajsto in petnajsto letno poročilo podpornega društva za slovenske visokošolee na Dunaj i za šolski leti
1901/0-2. in 1902/03. OJbor tega društva poroča o društvenem delovanju v 14. in 15. letu, to je za dve leti ob enem. Obe leti je posloval isti odbor. Predsednik Jakob Pukl, I. podpredsednik dr. M rko Pio5, II. ped-predsedn k dr. Fran S:moaič, I. blagajnik dr. Klement Sesbua, II. blagajnik dr. Janko Babnik, I. tajnik dr. BiŽ. St^cm. II. tajnik dr. Fran Vidic, odborniki Franč. Jančar, Ivan Luzar in Z ga Stžun. Pregltdova c. so bili dr. Anton Povšič, dr. Jos p Mantuani in Bogdan Trnovec. Odb. namestniki : dr. Vladimir pl. GlobDČnik, Ivan Tomaževič in Karol Dolenc. Pregledov, namestniki : Al. Karba, dr. Jos. Jelene in J Premru.
Težaven je bil posel odbora, da je iz velikega Števila pronicav ubral najbolj potrebne in cajbo'j vndne, ker za podpiranje vseh, ki eo podpore vredni in potrebni, mu, žal, nedostaje eredstev. Akadem čai društvi »Slovenija« in »Danica« sta posredoval na razde>je^ anju podper. Tudi najmlajše akade-mično društvo »Sava« podpira odbor na razdeljevanju podpor. Poročilo priporoča, naj bi dijaki sami uvedli mej seboj strogo postopanje v prid svojim najbolj potrebnim tovarišem. V poročilu objavljene številke kažejo, da število prosilcev vedno rarsšča. Društvo šteje 59 ustanovnikov, izmej teh je pokojna Ana Pukl, rojena Dunajčanka, društvu poklonila 1100 kron, pok. FranČ. Kotnik na Vrdu pri Vrhniki 2120 kron, pok. Fran Kaliat»r v Tntu pa 5000 kron. Diugi usta-novniki so di rovali po 100 kron, pok. kardinal, knez in nadškof goriš*i dr. Jakob Miseia, pok. dr. Jernej Suppsnr, c. k. notar v Ljubljani, dr. Joi. Staič in pok. J ž. Hercard, oba iz L ubijane po 200 kron. Mej u»taioniki so kmetska posojilnica ljubljanske okolic?, ki je darovala 1. obrok 100 kron, mestna občina ljubljanska in akadem. društvo »Slovenija«, ki ste derovali po 200 kron. Najmleiš ustanovnik je dr. Jos. Wein-gerl, primar j na Dunaju s svnto 100 kror. V letih 1901/02. in 1902/03 so društvu darovali : Hranilno in posojilno društvo v Ptuiu v 1. letu 1560. v 2. letu 2260, skupaj 3«20 kron, posojilnica v Celju 100-j-120 =220 kron, v Mariboiu 80-^80=160. Narodni skLd v Gorici 150 kron, kmetska posojilnica ljubljanske okolice 120, ljudska posojilnica v Gor či 1C0 kron, posojilnica v Starem tre u pri Ložu 100 kron, v Slov. Bistrici 80 kron, kmetska posojilnica na Vrhniki 80 kron, posojilnica v B rež ca h 80 kron, v Šmarju pri Jelšah 70 kron, v Framu, Logatcu, Ormožu, v Gcrnii Radgon;, v R b-nici, na Vranskem po 40 kron, posojilnica in hranilnica v Kopru K 35*87, posojilnici v Črnomlju in Makolah po 30 kron, v Radovljici 25 kron, v Cerknici in Konjicah po 20 kron, družba sv. Cirila in Metoda 20 kron, okr. DOfcri'niea v Ljutomeru i o »Slov. K ub« v Celovcu po 10 kron, akad. društvo »Slovenija« na Dunaju za leto 1901/02. 80 kron.	(Zvidetek pride).
Statistika živalskega sveta. Parižki muzej za prirodoznanstvo je sestavil statistiko živalstva. Po tej statistiki živi na zemlji in v morju okolu 400.000 živalskih vrst, ki so učenjakom poznane in opisane. Žuželk je 280.000 raznih vrst, ptic pa le 13.000 vrst, torej trideseti del vseh živalskih vrat. Dalje je poznanih 12.000 vrst rib, 8300 vrat rep-tilij, med temi 1600 vrst kač, 50 000 vrst moluskov (žlezastih črvov), 1300 vrst am-fibij (dvoživk), 20 000 vrst pajkov, 8000 črvov.
Gospodarstvo.
Sadna razstava v Radovljici. Kakor nam poroča osnovaini odbor sadne razstave, lostane razstava na splošno željo odprta še do konca t. m. Do tega i sklepa je odbor prišel o-oHito zaradi tega, i ker se ni u naznanja obisk razstave iz raznih krajev, ako bo vreme lepo. Sadje v raz?tivi se drži izborno, le nekaj prav zgodnih hru-šek ee je deloma zmedenilo in bodo te dni izločene, ko ae sestavi popolni imenik razstavljenega sadja. Slavno občinst7o naj torej uporabi nastopivss lepo vreme, da si ogleda še razstavo.
Na razBtavi se lahko tudi naroči večje in manjše množine lepega sadja ter izumih domačih Badnih pijač ; enako pa tudi stiskalnice, vrtnega orodja, vrtnih tgrsj, lesne volne itd.
marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassć in Meli p • ><? promptno K 68.30 do 69.30, za esept. E —.— <S< —.—, marec-avg. 63.30 do 69.30.
London. Sladkor iz repe surov 11" l6 Sb. Java 1-2.3 b h. Trdno.
Pariz. Rž za tekoči mesen 16.—, rf r* nov. 16.25, za november-februvar 16.40, z« anu-var-april 17.— (mirno.) — Pšenica za tekoč ui -sec 23.55 za nov. 23.7:», za november-februvar 24.15 za januvar-april 24.75 (staluo). Moka za rekoči mesec 30.95 za nov. 31.15, za no f -febru .-ur 31.65, za januvar-april 32.30 (staln)). — llepično olje za tskoči mesec 47 75, za novembsr 48.--, za nov. - december 47.75 z\ januvar-april 4 s.— (mirno.) Špirit za tekoči me^ec 4 7./5. za no 7. 42.75 za januvar-april 42-— za maj-avgust 4t2>
(mirno). Sladkor surov 88° uso nov 2»l/4 —---
(mirno), be1 za tekoči meiec 3i34 za nov. 3L7,ft za jan.-april 323/4 za marec-junij 331/* (mirno) ruiniran 63—631/, Vreme: lepo.
Po slano.
Podp'sani naznanjam Čast. obiskova c^m ' fcrivnice v Sažani, da zatvorim dne 15 i oktobra t. 1. svojo poJražnicj v Sežini radi ! pomanjkanja zaolnega poslovodja. Pri taj priliki se najtoplejši zahvaljujem vsam čist. obiskovalcem.
Josip Jleržek
brivec na Op«;iuah.
C. kr. pollcijeko uradniško društvo,
koje loterija, namenjena iijili »viui vdovmii iu siro am ee 1> »de vršila dae 22. okt. t. I.. i»plača prva tri glavne dv.b tkn K 25 000. 5000 in 1000 v gotovini . m 10% odbitkom in postavne dohodErn?. D-uštv«uo vo<1-»tvn se je potru lilo določiti primerne dobitka in iz dobrega blaga ter se ni k ato ogromnih troškov.
Srečke p^ 1 krono je vdobiti v vBeli loterijah tobaksrnah in mp^'^lnionh.
Borzna poročila dne 15. oktobra.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.04— 19.06 angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 239.3 i 239.75 Francija K 95.20—95.40, Italija K 95 14—95.35 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K
117.15—117.75, nemški bankovci K —.— —__
avstrijska ednotna renta K. 99.75 — 100.—, ogrska kronska renta K 97.60 ?8.—, italijanska rentP K
102.*/4 lOvt kreditne akcije K 666.-- 669.—
državne železnice K 644.-- 647.—. Lombardi K
85.— 87 —, Lloydove akciie K 715.--725.—
Srečke: Tisa K 326.-333 —, Kredit K 478 —
do 488.—, Bodenkredit 1880 K 310 — 320.—, B> denkredit 1889 K 299.— 309 —, Turške K 13!.-do 133.— Srbske —.— do —.—.
Dunajska borza ob 2, ur! poool.:
včeraj danes 100.30 100.^6 100.3'J 100.30 119.60 119.60 100.— 100.— 91.25 91.25 119.6 > 119.15 97.70 97.75 89.15 89.05 1630,— 1635 — 664.50 664.75 239.40 239.32V, 117.60 117.60 23.50 23.48 i9.06 19 08 95.1U 95.15 1LJ3 11.24
Državni dolg v papirju „ „ v srebru Avstrijska renta v zlata
„ „ v kronah 4'/, Avst. investicijska renta 31/,'/,
Ogrska renta v zlatu 4*/0
„v kronah 4 •/. „ renta 3'/,
Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr.
100 državnih mark
20 mark 20 frankov
10 i tal. lir Cesarski cekini
Parl2ka In londonska oorza. Pariz. (Sklep.) — francoska renta 97.85 5°/0 italijanska renta 103.85, Španski eiterienr 87.17 ' akcije otomanske banke 59u —
I	Pariš. (Sklep.) Avstrijske državna Železni
'_._ Lombardi —.— unificirana tnrfika renta 86.20
I menjice na London 25120, avstrijska zlata ren 101.— ogrska 4°/, zlata renta 101.10, LAnderba^' —.— turške srečke 126 50. parižka banka 12.L8,
italijanske meridiionalne akcije--, akcije Kio
Tinto 14.54. Vzdržana
London. (Sklep) Konsolidiran dolar 88V« Lombardi 31/* srebro 263/4, Španska renta 863/„ julijanska renta 1031/*, tržni diskont, 2% menjice n*
Lhinaju —.— dohodci banke--izp»*čila banke
440.010. Stalna.
Tržna poročna 15. oktobra. Budimpešta Pšenica za oktober 10.34 do 10.35; za april 10.75 do 10.76 Rž sa oktober 7 82 do 7 83; za april 8.18 do 8.19 Oves za okt K 6 95 do 6.96; za fpril 7.35» do 7.40 Koruza sa oktober 7.35 do —.--, sa maj 7.49 do 7.50.
Pšenica : ponudbe srednje ; povpraševanje
omejeno, trdneje. Prodaja 20.000 met. stotov., za 5 stotink zvišanja. — Rž, koruza in oves za 5 stotink zvišanja. Vreme lepo.
Ha vre. (Sklep.) Kava Santos good av-rage sa tek. mesec po 50 kg 43.— frk, sa dec 4"i.25. Vzdržano.
New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio sa Sn/*- čt dobave, vzdržano, 5 stot. znižanja, nespremenjeno.
H am b u r g. (H ki ep pop.j tiava rtam-m go d average za september 35--, za dec. 35l/A, z t marec 36—, sa maj 361/,, vzdržano. Kava Rio navadna loco 36—37, navadna reeina 38—41 navadna dobr* 42—44
d 1 a d k o r tusemski. Centrifug al pile, promptm K 66.50 do 68.00, za september K —.— do —
Zaloga In- in inozemskih vin, špirita in IiSerje?
in razprodaja na debelo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST
Via d e i r a c q u e št. 12. (nasproti Kaffe Centrale).
Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeau.v, Bur-gunder. renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja odpol litra naprej.
i
Sprejemajo se vsakovrstna dela iu po posebnih načrt i li.
JMrovan cenit brezplačno in franko.
Tovarna pohištva
= RAFAEL ITflLIfl =
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
U
•■•fltlUi
TRST
ulica Malcanton štev. 1
po zelo nizkih cenah.

8 ■
8
2 S
Razne vesti
Nesreća pri gradnji. V Sintiagn v čil-, ski republiki s« je zrušil a hiša, katero so grad li. Pod razvalinami je bilo pet lese t delavcev deloma ranjenih, deloma pa ut/tih.
Prebivalstvo Francije leta 1789. Sadi §e,
da je imela Francija ob izbruhu velike revolucije leta 1789 pri bi ž no 2f> milijonov pri-biva'cev.
Tovara* pomseva
Aleksander Levi Minzi
z= ulica Tesa Št. 52. A. -
(v lastni higi.)
ZALOGA:
Piazza Rosarit (šolsko poslopje).
Cene, da ae nI bati nlkake konkarene*.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tadi
po posebnih načrtih.
nutroTta eaalk braspladao la framka.
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s stroj evnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ĆERNIG0J
Tia iei Mori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - tifc certre St. Petra r m\ Marenzi
Največja tovarna pohiitva primorske dežele.
Pohištvo izdeluje ae solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenegm v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj.
IT Vsaka konkurenca je izključena.	Album pohištva pošlje se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.
Zastopstva v: TRSTU, ŠPIaJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT).
'•» •pisan- ja 'no zahvaljufcti pevsfcfenm v1> m I»rit »vsfine sv. ('-rila ;n rtiija in Citnlnee pri sv. •lak« bil. /a petje žalosti n k »Xu trro-
hisi
za-
l»eh* i r* »X«m1 zvezdami«. losti pokojne
Katarine
Xa<ialje se zaliva jujeti odboru > Del:*.vskega konsumnega društva pri s/. Jakobu za krasen venec, odboru »Del. pod p. društva za podaritev po-k<»pali.šrniii trakov in podružnici sv. Cir la in MetodJja v Trstu. Zalivalju-jeti se srčno tudi vsem drugim prijateljem in znancem, ki so spremili pre-
s SVIALA OZNAMILaT
----------
Sdđs** m m,
=J^ova zaloga —
OOOOOOOCODOCOCO Svod k svojim!
Po J pisani priporoča, sv jo zalogo oglja. drva. pre-tmga ia drugo raz^o kurjavo ter petrol-j. Pošiljanje na <10111.
Josip Muha,
ul Cavdi a (nh«i(I ».lica Ca vazzsiii š . .*!).
O 00303C03C00200
ovsa in »ena ra debelo in drobno iđ. vil Zcrquenich ul. Fbrhi'gi «Ii Palcotiioa (prej ul.delle Ac«jue) vogal ul. 1'o/ooeo.
-ISl^H :-l!u^crI
•onqo.ip u; o[dqap im uora od aq.io.ivu Ut tJAK-ldod KiuafoJiIs iptu oifojjo ut .>?jsiiAz»,)?jsotu rz oprunjo siqop.i Jof*j o^ioqui 'jn a .1X03IUI«I ?f S.>JT> Up *[l mofin.US AOj'[.\a.i jud jidnjj uio.i;>
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5
ME B LOVA NJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.	TELEFON ŠT. 216.

dra<ro
B
oy
pokoj dati !
nic i k vccne 11 jhjc
V TU
r, 1
ikt. 10O4.
RoBbina Renko-Coru«.
Ml75)rQlli pomočnik \<--r slov., nem. in
i VII Z. d I olvi It„ij. jezika išče službo v kaki
tukajšnji zal«»g: pohištva. Ponudbena .Edinosti".
„Traftoria alla l-iormorazione"
------- Trg Sv. Lucija št. I
je preskrbljena
s pristnimi vini prve vrste w
toli Istrskimi koli d »lir a t n*Uiini.
, Domača kuhinja. - •••• -
Nadeja je >e podpore eenj. občinstvu beleži spoštovanjem
Ticijaii Salvatore
or-r.m. kamnoccski majster
DELA VNICA
spominskih kemnov_
— marmorza pohištvo Tr*t ul. Farm to
Ćevljarnica * Iv. Lekan
TRST a. Gifllrd 7 n.I]0d.\r.ui
zvr< je točno in eleg-n v.-«ko/jsCm obuvala za ii«»H» e, gos.« d - in otr<>! e. Specijaliteta: obuvalo za detek ne uo^e ; -ofuvalo p» Kupita h zad modela.
*
#
M
*
M
„jil Tri/oglio
u
Niko von Perrelli
TRST - ul. Valdirivo 25 - TRST
*	(zraven zaloge buteljk g. Hackcrja.)
Veliki izbor furlanske in štajerske perutnine od Ki.— naprej primorsko in tirolsko maslo ; jajca po O do S stot.
== itaznašanje na dom.	Pošilja se na debelo. =====
Pošiljatelji blaga naj naznanijo svoje naslove
* * * *
X-*
Trgovci!
Podpisani priporoča svojo
* NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARNO
pri Sv. Jakobu
istrska Diiia 12 (zraven si. šo'e>.
Vedno »vež kruh. Pošiljanje na doni Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. P< strežba točna. Benedikt Suha a
Tomasonl Diisse
Trst slikar-dekorater.
Sprejema delo na ileteli. l>e-k<<r:u-ije 9<>l> s papirjem. Slikanj«! *«>1> iu !i:t|>imiv v v*eh »lomiti iu na vse liat'-ine. uarejeu lt-s in marmor. Uar-vinje pohištva, p<xli>v itd. Vso p'> smernih ceon*, t«tuu In hitro. — Delavnica: ulica Ugo Foscolo štev. 19.
Tomaževa žlindra
(na debelo in drobno)
ć 6
< Nova krma „Melassit
v	za konje, vole, krave, prašiče.
( Kilo po 20 stotink.	Vreče od 50 kg. K 8.
f	Prodaj a
/	HUBER Sc Comp. v TRSTU
g \ ulici Madonnina štev. 7 (nasproti bivšemu parnemu mlinu).
> > >
Dopisujte t- svo-
) jih trgovskih poslih vedno v slovenskem jeziku in zahtevajte slovenske račune!!
>
>
LUCIJA NOVAK. nova lastnica
Najstarejša
nlov*»nska zhIo^h in tovarn« pohiit>H Andreja Jue \ Trati., uliet f?. Lucia IS izatlei tribunala) priporoča ▼•*ake vrste nolidno izdeianega, uvetlo ali temno poli iiranega pohištva.
Prva tržaška brusil niča
na električno moč 6ualtiero Cozzio, raso
Uioranni ^-t. 2. (voral ulice Torrcnte nasproti kavarne Chiazsa i/.vr^uje vsakovrstno brušenje in poliranje. Ima v zaiori vsakovrstne uole itd. itd.
IVAN JANČAR
tehnični koncesijonirani zobozdravnik
t Trstu. ul. Torrente II. n.
Delavnica za umetna zobovje. Izvršuje popolno zobovje i i kaut'uka ali zlala po franeozkem sestavu. Poprave v '2 urah. Cene zmerne. Sprejema od 8—0. pop.
MIRODILNICA
ulica Farneto 33 ("nova palača).
Velika zaloga drog, barv, čopičev, esenc, parfumerij, čajev, špirita, mineralne vode in v to stroko spa-dajočih predmetov. ======
V zaloiri (lobira se tudi
retine, sipe, sveče, petrolej, črnilo, gobe itd.
Kazan mestnim cenj. odjemalcem se priporoča tudi onim na deželi, posebno slov. šolskim vodstvom.
S. Skrinjar.
Tovarna kisa
BroscMoa & Hrovatl
Trst - Riva Grumula 6
Zaloga vinskega kisa in specijalnih Jtisor. Konkurenčne cene.
Iv. Kopač
svečar v Gorici
priporoča priznano najboljše in najcenejše
♦ voščene sveče •
Cenik brezplačno m franko.
oooooooooooooooooooooooooooooooo
8
Zdravniško obvestilo
jtfed. univ. Dr. Živko £apajne §§
' Dr Kristin KrsUlovlć
specijalist
za otroške bolezni in ortopedije
Ordinuje od 10'\ do 11 :/s predp. in
od :>. ure do ->. popoludne
v ulici S. Lazzaro 17 I. (Palača Diana).
Za uboge brezplačno vsaki dan razven reielj in prazni lov od 12. do 1. pop.
■	Piazza Cairana 1 J. u. =====
O
O	em. el. operateur
c. kr. t-senc. češke kiriirgićne klinike prof. dr. KARLA MAFJELA v Pragi najuljudaeje naznanjam si. občinstvu, da sem se nastanil v Trstu in izvršujem gj	zdravniško prakso
O -------- kot praktični zdravnik in specijalist za kirurgična obolenja------
Manjše operacije izvršujem brez bolečin v svojem stanovanju.
Za uboge brezplačno. SI. rodbinam se priporočam kot lušni zdravnik. Ordinacija; 3 — 4 q TRST, ulica sv. Spiridijona IO, I. n. (nasproti pravoslavne
oo oo
IOO
oo
Pfl
lom
oo bo
oo
oo oo oo
— oo
cerkve).
oooooooooooooooooooooooooooooooB oooooooooooooooooooooooooooooooo
Marija vdova Čokelj I i ]Kanifakturna tvrdka BERTOLI & SBUELZ
priporoča svojo dobro založeno prodaja! n i eo
kuhinjskih
nov<-. vise
posod
po ulzkih ceiiali.
Piazza Ponterosso st 7.
Piazza Uirrlera vecchia 'Z in ul. Nu>va :}S (naspr. palači Salem).
ponuja za zimski čas
fnštarj velleur z novimi risanji od 25 kotenina navadna za rjuhe . . .18
bela .......18 " "
bom ažna tlaneleta.....po 18
Velika zaloga žepnih rut, volnenih in svilenih ovratnic
Dlakaste zimske srajce za moške in ženske. Bogat izbor najfinejšega blaga za ženske obleke, vse po konkurenčnih ce.i.th.
mm- Filijalka ul. Nuova št. 38 «
yfatica Jrattoria „yftidemo de Carlo"
Via i. c i Fonte (zadej Po rtiče) Lastnik: K A KO L LVSSLCH.
Lokal popolnoma prenovljen ter okrašen z najlepšimi reklamnimi okvirji prvih
indnstrijalnih tvrdk.	~
Krasna rezervirana dvorana v K. nadstr.
Izbrana istrska in dalmatinska ter vsakovrstna vina v buteljkah Hzvrstna italijanska in nemška kuhinja vsako uro pripravljena. w Dreherjevo pivo I. vrste, ^m
Danes se jt* nastavilo prve vrste refoškiratio istrsko vino po 4-0 nove.
družinr ]><» 36 nove. Najtfdi kom tort. postrežba toena in eene zmerne
Letal je otvorjen do 1. ure po poluuoci. ——z=-
za It
Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena ljekovitom vodom radnicom
£paiova£ka kiselica
narmna a kalićko muriatična Htijska kiselica, vrlo bogata ugljičoom kiselinom izvr tn : popud kristala čisto stolno piće —'" Glasoviti liečnićfci aukioriteti prepisuju ovu kiselicu s najboljim uspiekoni kod svih bolesti p obavnih orguna i grkljana proti uloz *ma i reumi, kn I /t-ludačnog, plućeog. grleneg i svih drugih katara proii hemrroidima zlatnoj žili i, kod boli bubrega, mjehura, hamenra. sečerne bolest;. irnafh i nateklih jttd a, žgaravice i mnogih drugih bolesti. Proku-aao izvr-^m i nenadgriljivo sredstvo kod spolnih i mooirih drugih ženskih bolesti.
Analiziraše ju prof. dr E. Ludwig c kr. dvorski savjetnik i kr pr f. dr. S. Bošnjakovič.
Nagradjena na mnogim velikim strokovnim izložbama sa 15 zlatnih meda.lja.
„UPRAVITEUSTVO VRELA APATOVAĆKE KISELICE*4,
ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u svim liekarnama, trg. mirodija, restauracijama i gostionama, felavnj zustupstvo za Trst i Istru: Johannes Klingenberg & Ccmp.
n Trstu ul. Giorgio Galatti stev :4.
i
r
Zahtevajte pri nakupu
Varstrena znamka.
chicht-ovo štedilno milo
u
z znamko
Ono je	zajamčeno čisto	in vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobit! zares jamčeno pristno, perilu
neškodljivo milo naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". n<rlnhi\9*i	nn%»e Afl V
JURI SCHICHT, ISTJE na LABI. 9V Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemliu.	pUVSUH.