glasilo prosvetnih IN ZNANSTVENIH DELAVCEV SLOVENIJE LJUBLJANA, 23. OKTOBRA 1963 - LETO XII - ST. 17 PROSVETNI DEIAVEC POGOVOR O VSEBINI k razpravam o občinskih statutih IN METODAH DELA Prvi sestanek predsednikov in tajnikov občinskih odborov sindikata delavcev družbenih dejavnosti Z razpravo ter pripomba- nike občinskega proračuna. Vpra- ustanove tolikšne .materialne mi k občinskim statutom mo- žanje delitve občinskih sredstev osnove, da bodo lahko same ramo doseči, da bodo imeli v občinskih statutih je tako po- uzakonile ta vprašanja v svojih šolstvo, prosveta ter kultura v membno zato, ker je ravno od internih statutih, komuni tisto mesto, ki jim tega odvisen nadaljnji materialni v nekaterih predosnutkih^ sta- pripada, mesto, kakršno ima- položaj ustanov družbene dejav- tutov je vprašanju gospodarjenja jo gospodarstvo in druge or- nosti. Statut mera vsaj v doio- v komuni,' vprašanjem družbene- ganizacije. ceni meri nakazati, ali so posa- ga upravljanja ter samouprav- ... -ril mezni koristniki občinskega pro- ijanja posvečeno vse premalo poli, oktobra so se v Domu sindikatov zbrali predsedniki kos vsem problemom v šolštvu, statutov pri občinskih skupšči- s^^doi^erio^kvoto01 kfse z 'Teti tprašaniu^^^aterega^e3wivf- in tajniki novo ustanovljenih občinskih odborov sindikata zdravstvu, kulturi itd Zato naj nah so že dale v razpravo prvi 1 ^ ^ rno več ^ participi- s£n v celoti materialni položaj delavcev družbenih dejavnosti na pogovor o vsebini m me- pritegnejo sodelavce in porazde- predosnutek statuta svoje obeme. ^ z dolc,ženim stalnim procen- oManov, mora dati statut vidno todah svojega dela Večji del občinskih sindikalnih svetov lijo delo na komisije. O teh predosnutkih so sedaj po 3 ^ je to določeno z ne- meslo in ne more smatrati tega je ze formiral posebne odbore sindikata delavcev družbenih v razpravi, ki je sledila uvod- kolektivih delovnih organizacij k;ml , drugimi merili. Ravno iz kot nekaj kar je samo po sebi dejavnosti (v celoti 34), sest pa jih bo predvidoma se usta- nim mislim tov. Cahuka, so ude- in drugih ustanov, prvenstveno v ^3^ odelitvi občinskih sred- raZumljivo in že v celoti dovr- novljenih. Na tem posvetu, ki ga je vodil predsednik repu- leženci med drugim ugotavljali, okviru sindikalnih podružnic, si- s1ey se mOTa iasno Videti! da 1e ^ro ^udi pro51em gospodarje- bhskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti da strokovna izobrazba funkcio- roke in zelo razgibane razprave, ];oristnikonf- občinskega proraču- nia v negospodarskih organizaci- Manjan Jenko, je najprej poda! uvodne-mish podpredsednik narjev sindikalnih podružnic in ki marsikdaj presegajo sam okvir n? omogočen nenehen razvoj, da iah šolah kulturnih ustanovah republiškega odbora Geza Cahuk. organov upravljanja v delovnih razprave o predosnutku statuta, se v skiadu z večanjem gospo- in drugod, ne more mimo statu- Na vseh ustanovnih konferen- kako bi se jih lotile. Iz tega se da organizacijah družbenih dejavno- ampak preidejo v temeljite raz- c{ars]ce osnove komune veča ma- čeprav ne moremo pričako- Cah občinskih odborov so ugotav- sklepati, da si z načelnimi smer- s^i ni na ustrezni visim, da bi bil) prave o družbeno-ekonoms in terialna osnova tudi tem ustano- vati perspektivni plan, drugi ter jih v praksi uveljavlja tako, grade, drugi vzgojni ukrepi (kaz- normativni akti, kot so: poslovna postanejo sprejemljive in ni); skupnosti učencev in.še kaj nik šole, pravilnik o delitvi do- nkrati obvezne norme za vse čla- — so sicer elementi, ki jih statut hodka, o delitvi osebnega dohod- ne kolektiva. Zato je razumljivo, mora objeti, vendar jih ne more ka, pravilnik o delovnih razmer-aa izdelava in sprejemanje statu- podrobneje opisovati. Zato spada- jih in morda še drugi pravilniki. >«-£kMSSs bl es ** M**™*« skih, materialnih in družbenopolitičnih ter drugih vprašanj jamčiti tudi za zakonitost življenja in dela kolektiva in biti konkretna in nesporna podlaga za ^se druge samoupravne akte. Če nočemo, da bo statut zakonit, motamo zadostiti trem osnovnim po- stedna pravica upravljanja pri-gojem: pada delovnemu kolektivu. Statut , , , . . , . . mora konkretizirati položaj de- u sleherni delovni človek v lovnega človeka kot člana delov-ko ektivu mora imeti pravico in nega koiektiva v tem smislu, da dolžnost storiti vse. da postane našteje (okvirno) pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki jih ima b) Upravni odbor je izvršni organ sveta kolektiva. V skladu s tem je dolžan: — skrbeti, da se redno in uspešno izvršujejo naloge na področju vzgoje in izobrazbe, — da se koordinirano in nemoteno izvaja letni delovni načrt, — da pripravlja analize in sprejema napotke za uspešnnejše delo kolektiva, nega odbora traja eno leto. Nihče ne more več kot dvakrat zapored biti član upravnega odbora. Upravni odbor izvoli iz svojih vrst predsednika, ki naj bi bil tudi član sveta kolektiva. Predsednik upravnega odbora lahko po- delo šole na relaciji učenec —> učitelj — starši — družba. Pravilniki in poslovnik so sprejeti po postopku kot ostali akti. d) Sklepi in odločbe so lahko tudi samoupravni akti, ki so bolj vabi na seje tudi druge člane ko- tekoče in izvršilne narave ali na-lektiva, če je njihova navzočnost potki za izvrševanje dolocemn potrebna. ' nalog. Sklepe izdaja upravni od- . bor ali upravitelj delovne orga-seje upravnega odtflfcg* nizacije, vendar pa morajo biti v skladu z lokalnimi akti in v me- Sklic seje upravnega odt^j^tfl lahko zahteva predsednik 'sveta kolektiva ali upravitelj. Za posamezna področja svojega delokroga lahko imenuje upravni odbor svoje stalne ali ad j ah zakonitih predpisov. F. Sredstva delovne organizacije Naše delovne organizacije mo- li. Vloga in položaj člana delovnega kolektiva Pravilno je, da začnemo z nosilcem upravljanja in nato z njegovimi pooblaščenci, kajti nepo- delovne organizacije spada tudi podružnična šola (zunanji oddelki — poimenovanje sila neenot- s strokovnimi službami, zlasti z ZPPS, — nadzira izvrševanje sklepov sveta kolektiva in skrbi za za- dolžnost storiti statut realnost; b) da je sprejet po zakoniti Poti; c) ne sme biti v nasprotju z Veljavnimi pravnimi predpisi. Načelo, da je statut najvažnejši in temeljni samoupravni akt, da opredeljuje družbeni pomen dejavnosti delovne organizacije, njeno organizacijsko strukturo, določa in opredeljuje organe Opravljanja z vsemi njihovimi Poglavitnimi pristojnostmi, krepi dejstvo, 'da je treba iskati vsebino statuta iz žive prakse, v temeljni delovni skupnosti. Da pa bo temu res tako, mora delovna organiza-cija s svojo notranjo urejenostjo omogočati, da se krepi status delovnega človeka in predvsem ve- Kompleks pravic in dolžnosti izvira iz delovnega razmerja, od tod pa pravica do samoupravljanja. 1. Naj navedem nekaj poglavitnih pravic članov delovnega kolektiva: — da neposredno upravljajo delovno organizacijo, tako da ra določen način odločajo o važ- ■ nejših vprašanjih, ki so našteta v samem statutu; — da imajo pravico dajati predloge, pripombe, mnenja k splošnim samoupravnim aktom (ko je čas za to), da sodelujejo pri odločanju o notranji organizaciji; — da se stalno organizacijsko in hoc komisije. Predsedniki teh ko- ra^o da navežejo z druž- strokovno povezuje in sodeluje misij morajo biti člani upravne- ben0 politično skupnostjo pogod-' ’ " ga odbora. beno razmerje in da si delovna c) Položaj in pristojnost upra- organizacija na podlagi obsega in vi teli a. Tudi upravitelj (ravna- kvalitete opravljenega dela zago-telj)) je organ delovnega kolekti- tovi ustrezna finančna sredstva va. Njegova funkcija'je strokov- za nemoteno in uspesno družbeno na _ organizacijska — koordina- delovanje. Zato bi moralo oprav-ciiska. Pri opredelitvi funkcije Ijrnje nalog s področja vzgoje in upravitelja je posebno važno po- izobraževanja le stati na principu, udariti, da mora svojo funkcijo ponudbe in povpraševanja. Edino opravljati tako, da čim bolj tako bo tudi zadoščeno načelo v vzpodbuja in razvija ustvarjal- ustavi: vsakemu po sposobnosti nost ter iniciativo članov kolekti- in po opravljenem delu. va. Njegova vloga disciplinskega Nag statut naj bi v tem delu starešine naj sloni na koristnosti vsebovai poleg določb o materialni egovega dela. Vsaka deklaraci- n': podlagi (pridobivanje sredstev) ja. o njegovi odgovornosti je od- Dredvsem določbe o finančnem in ca in vzpodbuja njegov odnos do — da neposredno sodelujejo s dela, da kolektiv kot skupnost eimbolje izpolnjuje od družbe sprejete naloge. To drugo načelo Jahko smatramo kot osnovno vodilo pri opredeljevanju vsebine statuta, pri določanju njegovega obsega, pri urejanju družbenoekonomskega položaja delovnega oloveka v statutu ter pri določanju vloge in položaja delovne organizacije v širši družbeni skupnosti. V statutu nastopa tudi za šole nov pojem »delovna organizaci- predlogi in pripombami pri sestavljanju in sprejemanju letnih in drugih delovnih načrtov; — da predlagajo kandidate, sami kandidirajo, da volijo in so izvoljeni v organe samoupravljanja; — da so tekoče seznanjeni z izpolnjevanjem delovnega načrta, finančnomaterialnim stanjem organizacije itd. — ---------- —o--------- Vse ostale pravice člana de- la«. Ustavni zakon iz leta 1953 je lovnega kolektiva pa mora po-agotovil delovnemu človeku v drobneje opisovati pravilnik o 2gojno - izobraževalnih zavodih delovnem razmerju (o inedseboj-OTavico do samoupravljanja. Sole njh odnosih), so prerasle okvir državne institu-c'je in so se spričo večanja samoupravnih pravic vedno bolj iz-enačevale z gospodarskimi organizacijami. Zal pa je bilo to izenačevanje bolj formalno, kajti Jamstvo vsakemu plodnemu, samoupravljanju je soliden materini temelj. Tega pa šole zaradi jngih proračunskih vezi niso ime-3 Smisel in duh nove ustave od-Plra povsem nov družbeno eko- ^ 0mski položaj delovnega človeka ndi v šolskih zavodih. Vse orga-j lzacije, ki se formirajo, na pod-aSi samoupravljanja, so delovne °rSanizacije. ,. Toliko o pomenu statuta. Vse-’n° statuta bi razdelili na nekaj snovnih poglavij: T uvodne opredelitve (temelj- 2. Dolžnosti članov delovnega kolektiva (samo nekaj zgledov): — da na svojih delovnih mestih čim skrbneje opravljajo določeno delo; — da si prizadevajo za izpolnitev svojega znanja in strokovnosti; — da se ravnajo pri svojem delu po navodilih odgovornega vodje organizacije, po sklepih samoupravnih organov, po splošnih samoupravnih aktih; — da se' zanimajo za delo organov upravljanja, za uspešno dejavnost organizacije; — da se seznanijo z delovnimi načrti, s splošnimi samoupravnimi akti; več in nesmiselna, če ni konkretna in učinkovita. Enako velja tudi za pomočnika upravitelja in za vodjo zunanjih oddelkov. Po položaju je upravitelj član sveta kolektiva in upravnega odbora, materialnem poslovanju, o finančni službi in o delitvi sredstev na sklade (amortizacijski sklad, sklad za investijska vzdrževanja, sklad skupne porabe in rezervni sklad). Prav tako ne moremo ob- ne more pa biti njun predsednik. iti načelaj da samo delo in uspehi Pomaga predsedniku sveta kolek- dela dologaj0 materialni in druž-tiva in predsedniku upravnega beni položaj delovnega kolektiva, odbora pri njunem delu in skrbi sicer pa naj to poglavje obrav-za izvrševanje sprejetih sklepov nava sarno principialne smernice ter zlasti za tekoče in strokovno j delitvi. Podrobnosti pa mora realizacijo vseh samoupravnih seveda urejati pravilnik o delitvi aktov. V slučaju njegove daljše d^odha. odsotnosti ga nadomešča pomočnik ali predsednik upravnega od- G Notranja delitev dohodka bora, kjer ni pomočnika. Za svo- je delo je odgovoren organom Načela in merila za delitev upravljanja — svetu kolektiva in osebnega dohodka in stimulativ-upravnemu odboru. Upravitelja nega gibljivega dela' naj bi bila imenuje na podlagi razpisa in na oblikovana tako: predlog upravnega odbora ali po- a) da trajno vzpodbujajo člane sebne razpisne komisije svet ko- delovne organizacije, da oprav-lektiva. Po istem postopku lahko Ijajo delo na svojem delovnem svet kolektiva razreši upravitelja mestu čimbolj vestno, samoini-pred potekom časa, za katerega je ciativno in kvalitetno; bil imenovan. Vodje zunanjih od- b) da z doseženimi učno-vzgoj-delkov imenuje na predlog upra- nimi uspehi zagotavljajo in opra-vitelja in ob soglasju sveta ko- vkujejo višino sredstev za oseh-lektiva delovne enote svet kolek- ne dobodke- tiva centralne šole Upravitelj : k ej. strokovno_ ima za učinkovito in strokovno > delovni afirmaciji vsakega izvrševanje nalog pravico izdajati s deiovnega kolektiva ter za vornostjo obvezna za vse člane . delovne organizacije; zahteva od H. Odnosi do družbene skupnosti vsakega člana delovne organiza- y bistvu ne gre samo za vpra-cije izvršitev nalog, katere je ta šanje odnosov do ustanovitelja, po svoji strokovni izobrazbi in temveč za to, da je delovna orga-glede na delovno mesto dolžan in nizacija kijub samostojnosti ven-sposoben izvršiti. ' darle tudi del širše interesne Primarno upraviteljevo opra- skupnosti. Sicer pa te odnose ure-vilo pa je strokovno-pedagoško ja tudi statut občine kot temeljne vodenje šole. Toda iz opisanega družbeno politične skupnosti ob-delokroga je jasno, da ne more čanov in njihovih delovnih določbe) delovne organizacije, _ da si prizadevajo za iskrene „ 2- Položaj in vloga člana delov-0rganizacije, biti zgolj pedagoški vodja, saj ga že sam sistem samoupravljanja vključuje in obremenjuje s številnimi dolžnostmi. E. Statut in samoupravni akti Vse delo delovnega kolektiva in njegovih organov samoupravljanja, pravice in dolžnosti upravljanja, sprejemanja in izvrševanja sklepov mora sloneti na veljavnih samoupravnih aktih. In ti so: statut, letni plan dela in raz-samo- voja, gospodarski plan, perspektivni plan, normativni akti (pra-i biti površni. Doslej so bile _ dl t kolektiva pra- vilniki, poslovnik), sklepi in od- odnose medsebojnega razume- med centralno šolo in zunanjimi vilnikpg letni nlan finančni in loebe- Skrbi so se začele... tudi na osnovni šoli v Črnomlju no). Pri urejanju samoupravnih konito interpretacijo pravic teh delovnih enot ne bi upravnih aktov. medsebojne delovne odnose, za smeli biti površni. Doslej so bile hja, organizacija samoupravlja- Zacf: upravljanje delovne prgani-5- statut vanja, zaupanja, za .pomoč in vzajemno sodelovanje pri delu, za vzpodbudno delovno vzdušje, za uveljavljanje načel socialističnih odnosov itd. oddelki skoraj povsem neizdelane kompetence, tako samoupravne kot upravne. Delovna enota naj bi obdržala določene samoupravne pravice in dolžnosti preko organov upravljanja, in sicer: z zbo- in drugih organizacij na območju občine. Vrsto teh odnosov pa urejajo tudi razni zvezni in republiški zakoni ter na njihovi podlagi izdani predpisi. I. Prehodne in končne določbe Ko je statut sprejet, se morajo temu ' statutu prilagoditi vsi normativni akti ter organizacija in merila dejavnosti v delovni organizaciji. Predlog za spremembo ali dopolnitev statuta lahko predloži upravni odbor ali katerikoli drugi organ upravljanja, tildi upravitelj, če ugotovi, da prihaja statut v protislovja z veljavnimi statut in samoupravni akti, Pravilna bi bila načelna do- ganov upravljanja, m sicer, z zoo- „ vsklajeni s statutom 6 m-,* • , • i - ■ j i , j „• rom delovne enote, s svetom ko- — odloča o zasedbi delovnih mest s »icnuiuin. .^materialni položaj delovne ločba, da člani kolektiva za svo- lpktiva ,SnlsW nHh(;r^ jn a suptmn in razpisuie nova in nezasede- • ji • lektiva (šolski odbor) in s svetom je delo*in ravnanje pri delu od- <,farXpV ^roditeljski sestanek govarjajo disciplinsko, material- starsev 'roditeliski sestanek - °rSanizacrje, notranja delitev dohodka, hosti 0dnosi do družbene skup- 9- Prehodne in končne določbe. Vsrk6 b„om podrobneje opisoval ^ npeh naštetih poglavij. Konkret- nja v tem smislu, da postavlja dn Ve bom ustavljal le pri onih organe samoupravljanja kot svo-m01°cbah v statutu, ki so več ali je Odgovorne in pooblaščene novost v šolstvu in so za- predstavnike. Vendar pa tudi ko-nnsa.delj sporne ter bodo nedvom- lektiv izvršuje svoje pravice in tivnlZZVale živahno in konstruk- dolžnosti upravljanja neposredno: b ' no in tudi kazensko. C. Organizacija samoupravljanja Kolektiv je nosivec upravlja- staršev (roditeljski sestanek posvetovalna pravica). Vsi trije morajo imeti v statutu posebej precizirane pravice in dolžnosti. D. Upravljanje delovne organizacije Organi upravljanja delovne organizacije so: 1. svet kolektiva (šolski od- 1. z zborom kolektiva; 2. z volitvami v organe upravljanja delovne organizacije in s sodelovanjem v teh organih; 3. z referendumom. 2. upravni odbor (na šolah z manj kot 10 člani ga ni), 3. upravitelj. Poseben poudarek mora veljati v statutu odgovornosti voljenih reagiranje. ^ T vodne opredelitve delovne organizacije irha '-.Vs.aka delovna organizacija UstarL0?6 ime, svojo dejavnost in da bnHVltelja ter Patronat. Kaže, _ . . . . krajev V bbžnji bodočnosti večje obravnavajo na zborih kolektiva: nost in razmejenost pristojnosti da je bila s sklepom upravnega lektiva. avoj skupnosti sprejele v _ , - na noroxila „ ,,xnoV7f?n; in delovnih torišč. Pooblaščeni odbora kršena zakonitost statuta ljamaS ?tut pravico do ustanav- .. bj, j ,,krenih nii organi s0 delovnemu kolektivu in ali drugih aktov, se je dolžan pri- auianSo1- Sem spada tudi klav- wn Sišanie družbeni skupnosti kolektivno ----- -------- banjih P°družnični šoli in o zu- hovo lzb0^sanJe- odgovorni. Vv statutu mora biti °ddelkih (če jih šola ima), — o tekočih problemih s področja nakazana možnost odpoklica po- vilnike, letni plan, finančni in gospodarski plan, zaključni Vsi samoupravni akti morajo račun, poročila o delu šole ob biti v skladu s splošnimi in zakc- zakonskimi predpisi. Predlog s koncu šolskega leta in poro- nitimi predpisi kot tudi z višjimi spremembo statuta se predloži v čila o tekočih problemih skup- samoupravnimi akti, npr. sklepi, obravnavo svetu kolektiva, če za- nega pomena, odločbe in pravilniki morajo biti njo glasuje vsaj dve tretjini čla- nov, razpiše predsednik sveta koal Statut je temeljni in naj- Aktiva referendum.^ Sprememba na delovna mesta, višji samoupravni akt delovne or- v statutu je sprejeta, ce glasuje — odloča o ugovorih, pritožbah in ganizacije. Osnutek statuta sprej- f.jpipSiu referenduma. ’ prošnjah članov delovne orga- me svet kolektiva po predhodni nizacije, obravnavi v zboru kolektiva, na- — odloča o dodelitvi stanovanj f.a ga Podloži delovnemu ko- članom kolektiva, lektivu v potrditev z referendu- mom. Preden bo statut sprejet, — nadzira uporabo sredstev in bo verjetno obravnavan na ob- skladov, lahko vrši preglede, činski skupščini, zahteva ustrezne podatke ter ,, T x . , , , lahko predlaga svetu kolektiva , , Letni plan dela m razvoja drugačno uporabo sredstev, delovne organizacije je temeljni akt delovanja sole kot celote za — pomaga upravitelju pri izvrše- dobo enega leta. Kot posebna pri Tu bi bilo važno še tole. Delovne organizacije imajo statut, ker jim je potreben. Za ravnanje zoper statut je treba predvideti sankcije. Statut naj bo pravica in dolžnost vseh članov delovne organizacije. vanju njegovih nalog, — izvršuje druge naloge, ki izvirajo iz pooblastil sveta kolektiva. Če upravitelj, ki je po položa- loga so plani šolskih organizacij in dejavnosti na šoli ter finančni in gospodarski plan šoie za koie- In za zaključek: Naša šolska reforma dobiva vsak dan bolj konkretno podobo, ko se šola vse bolj staplja z okoljem in postaja darsko leto. Letni, plan sestavi upravni odbor in ga po obravnavi z zborom kolektiva predloži v nost. Ta stvarnost o samostojnosti pa prinaša s seboj celo vrsto a) Člani delovne organizacije organov; torej logična opredelje- ju član upravnega odbora, meni, razpravo in potrditev'svetu ko- Problem°v in težav, ki bi morale -------x _i—ji. i—i-i-Aj— —. - ----------j----x —:.x_.—j. ---------------- j .j.xi — piti skrb nas vseh, da ob druz- drvrnf^Hitev osnovnih nalog d°bro enih obveznosti je bila PI'avilih°P-raiV^ena v dosedanjih PraVzanv 0l’ zato le-teh, , ki so aPrav v Ceioti povzete iz za- šolstva, o delovnem načrtu, o sameznih finančno materialni problema- organov, tiki itd., — o predlogih akte, benem osamosvajanju omogočimo jacjvuvu m t»xx vxxx. m cuvluv o c c v.vjix.x»i» xx- c) Normativni akti delovne or- šoli vse pogoje za uspešno delo in korektivno tokti Tve^u^koVektivarkTTdloča ganizacije so pravilniki in poslov- razvoj. To pa je velika in zahtev- dokončno ?llc‘ S Pravllniki se trajno ureja- na naloga. Koliko niti, spletov m ' jo posamezna področja odnosov v neurejenih odnosov se skriva 'v Člane upravnega odbora voli delovni organizaciji, kot so: deli- njej. Statut bo moral biti tolikšen in razrešuje kolektiv delovne or- tev dohodka, delitev osebnega avtoritativen akt šole, ki bo za-ganizacije. Volitve v upravni od- dohodka z gibljivim delom, de- gotavljal, da se bo vsak delovni a) Svet kolektiva je družbeni bor so tajne. Upravni odbor šteje lovno razmerje ipd. Poslovnik je član kolektiva v spodbudnem normativne organ upravljanja. Njegove funk- od 7 do 15 članov, od katerih mo- sila pomemben akt šole, saj na- delovnem vzdušju počutil kot cije pristojnosti so jasno opisane rata biti najmanj dva člana sveta tančno ureja notranje življenje in človek. Lado Zakošek neodgovornih članov Vrt, ki druži učitelje in učence Novice iz domačih krajev Z obiska na osnovni šoli Franja Vrunča na Hudinji pri Celju Hudinjska šola je stara šele štiri leta. Njen prvi ravnatelj prof. Anton Medved je zapisal o njej: — Družba je vložila zelo velika sredstva, da je zgradila to šolo, naloga organov družbenega upravljanja, pred-ysem učiteljskega zbora pa je, da jo napravimo novo tudi po notranji vsebini, po vseh njenih medsebojnih odnosih, po njenem celotnem bistvu. — Enoten šolski kolektiv se je zoblikoval v razmeroma krat-:em času. Družbene, politične in 'ospodarske organizacije so po-nagale pri reševanju problemov in ta osemletka je zaživela v pravem pomenu reformirane šole. V njenem okviru so ustanovili vrsto šolskih organizacij in krožkov, med katerimi lahko izbirajo otroci. Fotografski krožek skrbi, da so dokumentirani vsi pomembnejši dogodki iz šolskega življenja, kot na primer razne prireditve in drugo — predvsem pa delovne akcije, s katerimi so skrbno uredili šolski vrt in igrišče. Ureditev šolskega vrta Je bila ena najvažnejših nalog, s »KAJUHOVA KNJIŽNICA« Mladinska revija Kurirček je začela izdajati novo knjižno zbirko. V njej bodo postopoma objavljene najboljše pesmi pesnikov revolucije. Izšli sta dve: Minattijeva in Kajuhova. V tisku je zbirka Mateja Bora, v pripravi pa zbirke T. Seliškarja, F. Kosmača in drugih pesnikov. Urednika zbirke pesnika Minatti in Krakar im^ta že izdelan program za nekaj let, naprej. Po programu bo Izšlo v knjižnici nekaj deset zbirk slovenskih, jugoslovanskih in pesnikov revolucije drugih narodov. Posamezna knjižica stane 180 dinarjev. Poverjeniki prejmejo običajen popust. Uprava bo te dni poslala vsem šolam obe prvi knjižici na ogled. Poverjeniki lahko naročijo izvode na upravi Kurirčka, Ljubljana, Beethovnova 10. Kdor ni zainteresiran za knjigi, naj ju vrne kar po pošti. Uprava za posamezne izvode ne bo pošiljala računov, ker je cena tako majhna, da bi po nepotrebnem obremenjevali izdajo še s poštnimi stroški, pač pa bo obračunala knjigi z drugimi izdajami, ki jih šole že prejemajo. TRIJE KORISTNI PRIROČNIKI katero so začeli že v prvem šolskem letu. Osnutek za vrt je napravil inž. Dušan Ogrin, za uresničitev te zamisli pa sta skrbela ravnatelj prof. Anton Medved ter njegov pomočnik Janko Pri-slan. Za delo je poprijel ves šolski kolektiv, precejšen delež pa So prispevali predvsem učenci. Nad 60 tisoč ur udarniškega dela je bilo potrebnih, da so močvirno zemljišče spremenili v ro- nje: tu je še gospodinjski del vrta, kjer rastejo vse vrste zelenjave. V NAČRTU IMAJO PLASTIČEN ZEMLJEVID OBČINE ' V tej zbirki na prostem domuje ne le bogat izbor rastlin, nimiv... Sicer pa imamo še marsikaj v načrtu. N. pr. postavitev vremenske hišice, kjer bodo šolarji sami opazovali in beležili vremenske spremembe itd. Na Hudinji, kjer je zrastel vrt, ki povezuje učence in učitelje, jim ni nikoli dolgčas. Sem temveč žive med lokvanji in al- prihajajo na obisk učenci z dru- gami v akvariju tudi zlate ribice, v terariju pa sta že našla zavetje belouška in modras. gib šoil, pa tudi sami Hudinjčani znajo poskrbeti za razgibano kulturno življenje. In tako je tu- Poslopje osnovne šole Franja Vrunča na Hudinji pri ZBIRALNE AKCIJE ZA SOLSKE MALICE Šolska kuhinja z obveznim obrokom malice je postala danes že pojem za zdrav in pravilen razvoj otroka. Vsakodneven, pravilno sestavljen obrok hrane je zelo važen za otrokov telesni in duševni razvoj — posebno še v krajih, kjer starši še vedno navajajo otroke na uživanje alkoholnih pijač. Mlečna prehrana je obenem tudi važen činitelj v boju s tuberkulozo, saj zdravstveni pregledi dostikrat govore o nepravilni prehrani otrok doma. Mlečne kuhinje, ki delujejo od 1956., so doslej dobivale živila od RK, ki je imel na zalogi še dovolj prehrambenih sredstev od mednarodne pomoči. Znano je,- da je začela ta pomoč usihati ter da bo 1965. leta popolnoma ukinjena. Po mnenju občinskih odborov RK na Dolenjskem bo treba rešiti vprašanje vira dohodkov z ustanovitvijo sklada za varstvo družine pri občinskih skupščinah. Vanj naj bi se stekala sredstva iz gospodarskih organizacij, deloma pa iz občinskega proračuna, — del tega denarja pa naj bi dobivale tudi šole za potrebe šolske prehrane. Verjetno ta sklad še ne bo ustanovljen tako kmalu, zato si bodo morale šole pomagati same. Nekatere so že začele z zbiralnimi akcijami: pripravile so si precejšnjo zalogo sadnih sokov, vkuhanega sadja in zelenjave. Z iznajdljivostjo in marljivostjo, predvsem pa z dobro organizacijo bodo lahko ostale malice tudi v prihodnje redno na programu šolskih kuhinj. ureditev Šolstva v tolminu Občinska skupščina v Tolminu Je sprejela predlog občinskega sveta za šolstvo o ukinitvi petih razredov na niže organiziranih šolah. Tako imajo sedaj v tej občini pet višh organiziranih šol, in sicer v Kobaridu, Tolminu, Mostu na Soči, v Podbrdu in v Bovcu (le-ta je tudi najbolje urejena). . Sedaj lahko učenci nadaljujejo šolanje na srednjih, višjih in visokih šofah. Izdatki občine za šolanje se bodo sicer povečali, vendar se bo to po vsej verjetnosti kmalu obrestovalo. Večina učencev se bo vozila v šolo "z vlaki in avtobusi, ostali pa bodo stanovali v dijaških domovih. Občinska skupščina v Tolminu je tako med prvimi v naši republiki, ki je uspešno rešila šolski problem. Celju; v ospredju šolski botanični vrt Zveza delavskih in ljudskih univerz Je pravkar izdala tri aktualne publikacije. Jožeta Valentinčiča »Metode pri izobraževanju odraslih« so — kot pravi avtor v uvodu — pred- predelu je zbirka močvirnih rast-vsem nrieočnnk nrakUčneBa značaja. lin> Razne trave in detelje SO dovitna tla, več kot 2724 kubičnih metrov zemlje, da so izravnali tla okrog šolskega poslopja. POGLED Z RAZGLEDNE PLOŠČADI Z razgledne ploščadi — grička, tlakovanega s kamnitimi ploščami in posajenega s tremi pasovi cvetlic — je vrt kot na dlani. Na sredi je vrtna hišica, poraščena z ovijalkami, od tod pa so Po vsem vrtu speljane tlakovane poti, ki pripeljejo obiskovalca do dveh alpinetumov. Prvi je iz dobroveljskega apnenca, na njem pa uspevajo rastline s kra-šicega sveta. Na drugem, paleo-zoičnem alpinetumu, ki je iz pohorskega kamenja, pa je zbirka rastlin s Pohorja. V naravnem močvirnatem vsem priročnik praktičnega V njem naj bi našli strokovnjaki in družbeni delavci, ki opravljajo vzgojno izobraževalno delo z odraslimi, glavne napotke in pa pobucto za nadaljnje metodično izpopolnjevanje. Gotovo je to knjižica, ki bo koristno pomagala izpopolniti metodično in andragoško pripravljenost predavateljev v oddelkih za odrasle. Ivana Toličiča in Leona Zormana »Testi znanja in njihova uporaba v praksi« naj bi pomagala strokovnemu uvajanju testov znanja v našo prakso. Knjižica je namenjena predavateljem na delavskih univerzah pa tudi drugim učiteljem na šolah. Vid Pečjak — »Anketna metoda«: priročnik, namenjen vsem, ki izvajajo manjše ankete v praktične namene, je prva te vrste študija v slovenščini. Anketna metoda je postala nujen pripomoček organizatorjem izo-' raziskovanju zbrane na travišču. Obiskovalca prijetno preseneti gozdiček (kjer so sadike domačega in tujega drevja), pa sadovnjak, v katerem je vse od jagod in grozdičja, pa do različnih vrst pečkarjev in koščičarjev. Zanimive in lepo urejene so ekološke in sistematske grede z najrazličnejšimi predstavniki žitaric, trav, oljaric, zdravilnih in drugih industrijskih rastlin. Vsaka izmed njih je označena s tablico, na kateri je zapisano njeno ime v slovenskem in latinskem jeziku. JTe tablice so izdelali šolarji sami pri tehničnem pouku). Posebno pozornost v tej pa- braževanja odraslih pri njihovih interesov in potreb,- poslužu- . . , jejo pa se je tudi pri raziskovanju jav- radi zanimivosti zasluži rozanj, nega mnenja v najrazličnejših obli- v katerem je okrog 40 vrst iz- kalyse tri knjižice so lepo opremlje- branih nasad vrtnic pope- ne. * ni alk in raznih lijan. In nazad- 'Pcsebne sorte zanimivost je zahodni - del zemeljske poloble, ki so jo zgradili na 300 kvadratnih metrih površine, ter rastlinska karta Severne in Južne Amerike. Izdelati nameravajo še vzhodni del zemeljske poloble, pa še velik plastičen zemljevid teritorija celjske občine (na površini 48 kvadratnih metrov). Vrt oskrbuje učitelj Janko Prislan, pomagata pa mu dva biologa. Pri delu na vrtu se seveda vneto udejstvujejo tudi učenci. Razvrščeni so v dve brigadi, ki delata v dveh izmenah. Brigadi sta sestavljeni iz čet (vsaka četa pa je razred) in vsaka oskrbuje svoj predel. Nihče izmed otrok hi doslej poškodoval vrta — ni prestopil steze in ni utrgal ene same cvetlice. Solarji živijo z vrtom, posvetijo mu vsako uro prostega časa. Skrbno negujejo svoj vrt. ki je brez ograje. V njih je vzbudil samostojnost, čut odgovornosti in spoštovanje do dela. Želeli smo napraviti takšen vrt, ki bi služil kot učno in vzgojno sredsitvo, pravijo na šoli. — Otroci pazijo nanj, ker čutijo, da se ustvarja z njihovo pomočjo nekaj velikega in lepega. Radi prihajajo pomagt tudi v prostem popoldnskem času. — Tov. Prislan je tudi povedal, da bi bilo prav, ko bi se vključili v delo na vrtu Vsi predavatelji, saj navsezadnje to ne more biti le stvar biologov in geografov. — Vsak od njih bi ga moral vključiti v pouk. — Na vrtu bi lahko napravili tudi črno-belo šahovnico, je dejal. — Sah na prostem bi bil prav gotovo za- di prav: osnovna šola na Hudinji ni moderna le na zunaj, temveč tudi v svojem bistvu. Dosegla je cilj, ki si ga je zastavila na začetku svoje poti. Jesen je pregnala z vrta živo-pisane poletne barve. — Priti bi morali spomladi, — mi pravijo, — takrat je vrt najlepši. — Verjamem jim, a mislim, da je vrt zanje, ki so ga urejevali, vedno endko lep. Marjana Kunej SOLARJEM AVTOBUS ZA JURSINCE Na seji ptujske občinske skupščine, ki je bila pred kratkim, so med drugim razpravljali tudi o nekaterih problemih šolstva! Ko so govorili o priključitvi nepopolnih šol k matičnim šolam, so nekateri odborniki menili, da bodo s tem prizadeti otroci iz oddaljenih krajev (ker bi bili izpostavljeni ne le fizičnim naporom, temveč tudi vremenskim neprilikam). Na tej seji so ugotovili, da je priključitev osnovne šole Polenšak k osnovni šoli Juršinci ter šole Ptujska gora k osnovni šoli Majšperk sicer koristna, ker se bo prav gotovo izboljšala kakovost znanja učencev, vendar pa bo treba rešiti vprašanje šolarjev (posebno za osnovno šolo Polenšak, ki je precej oddaljena od Jurišincev). Predsednica občinske skupščine ja poudarila, da so sredstva za prevoz otrok sicer na razpolago, ni pa nikogar, ki bi organiziral takšen prevoz. Odborniki so sklenili, naj prevzame to skrb ptujski zavod za prosvetno pedagoško službo, ki naj se dogovori s predstavniki mariborskega avtobusnega prometa za prevoze otrok v šolo. Prihodnje leto bo rešen še en problem: v delavskem naselju Kidričevo so pred nedavnim že začeli z gradbenimi deli v šoli, ki jo bodo precej povečali — dela pa bodo končana do prihodnjega leta. M. F. SEMINARJI O POKLICNEM USMERJANJU V ŠOLAH ZA UČITELJSTVO SOL V ZASAVJU , Da bi problematiko poklicnega usmerjanja v smislu čl. 16 Zakona o osnovni šoU SRS še bolj vključili v šolsko delo, je pripravil zavod za pedagoško prosvetno službo v Trbovljah s sodelovanjem zavodov za zaposlovanje delavcev v Trbovljah, Hrastniku, Litiji in Zagorju seminarje za učiteljstvo, na katerih so šolniki pre-motrill vse pomembna momente ta službe in kako bi jo čim uspešneje vključili v šolsko delo. Doslej so bili taki seminarji v Trbovljah, v Hrastniku m v Litiji, dočim se je učiteljstvo zagorske občine v večjem številu seznanilo s to problematiko že meseca februraja t. 1. v seminarju za šolske poverjenike za poklicno usmerjanje v Izlakah. Seminarji za učiteljstvo ob pričetku šolskega leta so imeli namen seznaniti s pedagoško pomembno problematiko izbire poklicev celotno učiteljstvo glede na nalogp in dolžnosti šole in pomoč mladini pri vključevanju v šole ali v zaposlitev po zaključitvi obveznega šolanja. Seminarje je vodil in predaval prof. Albin Podjavoršek. Na seminarjih so obravnavali predvsem naslednjo tematiko: — Potrebo in opravičenost sodelovanja šole in učiteljstva pri poklicnem usmerjanju. — Iž zgodovine poklicnega usmerjanja v svetu in doma. — Literatura o problematiki poklicnega smerjanja in nje uporaba za študij in šolsko delo pri praktičnih učno-vzgojnih prizadevanjih šele in učiteljstvo. — Pedagoški pomen in psihološke osnove poklicnega usmerjanja V osnovni šoli. -r Navodila za praktično delo glede na načela, vsebino, metode in organizacijo poklicnega usmerjanja po šolah. Učiteljstvo je na navedenih seminarjih lahko spoznalo, da gre pri poklicnem usmerjanju za pomembno pedagoško dejavnost, ki je glede na smotre šolskega učno-vzgojnega dela tesno povezana s samim učno-vzgoj-nlm procesom in v glavnem odvisna od kvalitetnega pouka. Na nekaterih seminarjih so prosvetni delavci izrazili željo po nadaljnjem seminarju, ki naj bi bil v mesecu poklicnega usmerjanja. Zborovanje sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Žalcu Dne 12. oktobra so zborovali v Žalcu prosvetni delavci žalske komune, blizu 100 zborovalcev, ki se jim je priključilo še nekaj medicinskega osebja ter socialnih delavcev, ki sodelujejo pri kategorizaciji otrok in mladine z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Kakor je znano, izvajamo po vsej Sloveniji v smislu pravilnika o kategorizaciji otrok in mladine z motnjami v telesnem in duševnem razvoju to kategorizacijo, pri čemer odkrivamo veliko število predvsem duševno nerazvitih otrok, ki kličejo potem po ustrezni habilitaciji. v veliko pomoč pri kategorizaciji so raznim strokovnim sodelavcem (zdravniku, socialnemu delavcu, psihologu) učitelji osnovne šole, ki z dobrim strokovnim pedagoškim poročilom o svojih opazovanjih lahko izdatno pripomorejo k še boljšemu poznavanju prizadetih otrok in prognozam za njih nadaljnje izobraževanje ter vzgajanje, kolikor seveda za le-to prihajajo v poštev. Da bi problematiko v zvezi s kategorizacijo prosvetni delavci čimbolj e spoznali, je Center za socialno delo v Celju sprožil akcijo informirati vse učiteljstvo po posameznih občinah o tej pomembni socialni dejavnosti. Prejšnji teden je bilo predavanje v seminarski obliki za učiteljstvo občine Šentjur pri Celju. Prosvetni delavci v Žalcu so postavili študij navedene problematike prav tako na program svojega zborovanja in prejeli za nadaljnje ravnanje vrsto informacij, nasvetov in pobud, ki jih bodo lahko uspešno izkoristili tudi v šolsko-vzgojni praksi. Po obširnem referatu se je razvila daljša razprava, v kateri so navzoči zastopniki centrov za socialno delo v Celju in v Žalcu seznanili prosvetne delavce s številčnim sta- (občlna Žalec n. pr. bi ustanovila zavod za vzgojo duševno nerazvitih na Vranskem), primanjkuje pa defektologov, ki bi bili strokovno usposobljeni za delo v takih vzgojnih zavodih. Defektologe izobražuje sicer višja pedagoška šola v Ljubljani, je pa tisto število izdatno premajhno za vse potrebe, ki se pojavljajo po izvedenih kategorizacijah, a tudi po tendencah družbe, ki teži za tem, da ne b: zanemarili vzgoje take mladine. Zaradi tega so zborovalci usvojili misel, predlagati medorajnim faktorjem, da bi ustanovili oddelek za de- fektologijo tudi pri pedagoški akade-njem ugotovljenih primerov, ki so miji v Mariboru, kjer bi bili za mar-bili že doslej kategorizirani. Pravilno sikoga tudi življenjski pogoji ugodje bila v diskusiji poudarjena misel, nejši, kot so v Ljubljani. Pedagoška da je sama kategorizacija le prva akademija naj bi organizirala redni etapa skrbi za otroke, in mladino z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Potrebna je še nadaljnja skrb v smislu ustrezne habilitacije, to je usposabljanja za praktično življenje. Ob ugotovitvi, da je med doslej kategoriziranimi otroki veliko število duševno nerazvitih, ki so še sposobni za vzgajanje in izobraževanje (debilni), so nekateri diskutanti opozorili na okoliščino, da so občine Ai.1. i 1-čt VlfVVJi 1.0 V-ll liž, VI« CJ VI VIL/V Jllw pripravljene dati materialna sredstva matiko statutov. in izredni študij, a občine, ki so zainteresirane zai strokovni kader za vzgojo duševno defektnih, naj bi pomagale tudi s štipendijami. Tak oddelek bi bilo treba organizirati že, s prihodnjim šolskim letom. 1 Na zborovanju, ki mu Je bila posvečena predvsem navedena problematika, so obravnavali tudi domača organizacijska vprašanja in probie- ZA PLODNEJŠI POUK Ob knjigi Didaktični prispevki, ki jo je izdala založba Obzorja v Mariboru 1883 Današnja šola se v svoji družbeni in pedagoški funkciji bori s številnimi ovirami, med katerimi je subjektivni faktor pri učnem delu vedno bolj pomemben. Ne da bi podcenjevali materialno stran šole in izobraževanja, ki se ne da uspešno rešiti s skromnimi dotacijami, je vendar učitelj tisti vodilni faktor, ki lahko končno, mnogo pripomore h kvalitetnemu pouku, četudi nima vselej najboljših učnih sredstev pri roki. Poznamo ljudi, ki dosegajo kljub pomanjkanju modemih učil zavidljive vzgojne in učne uspehe, medtem ko v nekaterih razredih, ki so dobro opremljeni, ni vselej tako in tam teče pouk formalno v navideznem redu, toda brez vidnega obrestovan j a. Razgledan in iznajdljiv pedagog več zaleže kot pa malomaren šolnik z vsemi novejšimi avdio-vizualnimi pripomočki. Pred dnevi so izšli v založbi Obzorja DIDAKTIČNI PRISPEVKI za plodnejši pouk, ki so jih pripravili štirje mariborski pedagogi šolnikom »za vsak dan«. Glede na dejstvo, da je novejše pedagoške literature, ki bi obravnavala prakso učnega dela z učenci v sodobnejši perspektivi, gorazmerno še malo, je treba na- vedeni priročnik pozdraviti, saj bo dal učiteljem precej smernic in vzpodbud za višjo raven pouka v vsebinskem in tehničnem pogledu. Kot je že v uvodni besedi poudarjeno, prinaša delo med drugim dvoje razpravic, ki obravnavata aktualno didaktično-meto-dično problematiko današnje šole, to je vlogo in rabo učbenikov pri neposrednem učnem delu v šoli in doma ter še premalo razjasnjeno vprašanje svobodnih aktivnosti pri obveznem šolanju. Delno umljivo je, da v začetku vsakega šolskega leta nastane zmeda v preskrbi s šolskimi knjigami tako pri učencih, starših in šolah, seveda pa tudi v knjigarnah, nepojmljiv pa je naslednji zaključek, ki ga dobesedno povzemamo iz septembrske številke »Večera«, kjer piše: »Ena izmed šol v mariborski okolici je letos pričela učiti poizkusno po novi metodi, brez učbenikov.« Ni nam pa znano, ali samo v elementarnem ali pa v vseh razredih! Naj bi bila ta »zamisel« taka ali drugačna, je to vsekakor simptomatično za nejasnosti, ki še vladajo med nekaterimi šolniki oziroma šolskimi vodstvi. Šola ali razred brez ustreznih učbenikov je pač kakor obrtnik brez orodja. Razlika se kaže samo v dejstvu, da vajenci pretežno znajo bolje rabiti svoje orodje kot pa učenci izkoriščati svoje učbenike, ker so navajeni učitelje največ samo — poslušati. Marsikje se nič bolje ne godi svobodnim aktivnostim, podobno kot nekdaj tako razvpitemu — prostemu spisju, ki je mnogo šolnikov zapeljeval v slepo ulico. Zato je treba ugotavljati predsodke in nejasnosti v didaktični praksi ter jih sistematično razčiščevati. Iz te perspektive se je rodil tudi gornji priročnik, nakazujoč seveda šele začetne korake. Prvi članek T. FERLINCA se dotika temeljnega principa aktivnosti učencev, ki ga je pisec apli" ciral na tehniko prostega oz. sproščenega učnega razgovora v šoli med učnim delom. Pisec izhaja iz sociološkega, biološkega in predvsem psihološkega vidika, ko utemeljuje, da se duševne funkcije otrok, to je percipiranje, spoznavanje, razumevanje in sklepanje razvijejo in izpopolnjujejo le z ustreznimi akcijami in da pomeni učiti se nečesa — učiti se dejavnosti. V tem pogledu dostikrat greši učitelj, ki misli in presoja sam namesto učencev, ki jim posreduje dokončne formule brez razvijanja; ki teži zgolj po reprodukciji svojih besed. Po tem uvodu razčlenjuje vlogo in tehniko učnega razgovora ter navaja štiri elastično pojmovane artikulacij-ske stopnje, ki vežejo sproščeni učni razgovor v primerno organsko planirano celoto, ob tem pa navaja tudi možnosti meje, ki jib postavljajo učivo, učenci in učne situacije na metodo in tehniko učnega razgovora. Po izkustvih sodeč je pravilno vodenje učnega razgovora ena najzahtevnejših metod pouka. Naslednji članek izpod peresa A. ŽERJAVA je logično nadaljevanje prvega v tem smislu, da avtor obravnava rabo učbenikov pri neposrednem šolskem in domačem učnem delu, bodisi v obliki frontalnega, skupinskega, oziroma individualiziranega pouka, kakršen se je začel že med obema vojnama v mnogih švicarskih šolah pod mentorstvom R. DOT-TRENSA. Pisec najprej prikaže vrsto anomalij, ki jih je opaziti Pri Pasivni rabi učbenikov v večini današnjih šol, razpravlja nato o nekaterih njihovih pomanjkljivostih, ki jih ni malo, ter priporoča delovno obliko priročnikov, ki v večji meri mobilizirajo učenčevo miselno delo kot pa dosedanji repetitorji učne snovi. Iz članka je razvidno, da pisec za sedaj še v celoti ne zavrača vseh klasičnih oblik učbenikov, ki jih čez noč tudi še ni mogoče docela odpraviti, temveč celo s primeri iz njih nakazuje, kako more učitelj _ v obvezni in srednji šoli izkoriščati nekatere lekcije iz učnih knjig z raznimi delovnimi nakazili jn vprašalniki, ki bi si jih naj predmetni učitelji vsaj v prvih letih sami pripravljali, zbirali m dopolnjevali po določenem sistemu. Pri tem opozarja šolnike, kako nujno potrebno je učence postopno navajati k takemu delu, da si pridobe vse potrebne tehni-ke za pravilno izkoriščanje ustreznih sestavkov in tiskanih virov. Navedeni primeri so dovolj ilustrativni, dodana pa je tudi literatura. za poglobitve v aktualno problematiko, katere rešitev terja šolska reforma. Avtorjev prispevek za izdelavo sodobnejših učbenikov utegne koristiti tudi sestav-Ijalcem bodočih šolskih priročnikov iz čisto metodičnih aspektov, ki so bili doslej po večini le ša-blonizirani. Naslednje razpravljanje o svobodnih dejavnostih v naši šoli je prispevala V. RUDOLFOVA, ki je zajela še premalo razčiščeno problematiko kompleksno, to je zgo-dovinsko-razvojno, psihofizično, s stališča razredne samouprave, programsko in oblikovno ter povezano s pionirsko organizacijo. Izhodišče problema je v produktivnejši izrabi otrokovega prostega časa. Na avtoričini šoli se je ugotovilo, da uporabijo učenci največ 35 % prostega časa za bolj pasivne dejavnosti (časopis, film, knjige, podoživljanje), 34 % odpade na razne igre in druge neorganizirane aktivnosti otrok, 10 % časa je računati za pomoč otrok v domačem gospodinjstvu, 9 % časa pa je odpadlo na organizirane dejavnosti (na šoli je bilo namreč 26 raznih krožkov). Po navedbah otrok je torej ostalo še 12 % časa za posedanje, tavanje, buljenje in podobne situacije, skratka za »dolgčas«. Vsekakor je v mestnih področjih časovni odstotek dolgočasenja še znatno večji, ker pač šolarji nimajo ustreznih možnosti za uveljavljanje svojih pozitivnih interesov. Iz obširnega 'članka dobi bralec vrsto koristnih spoznanj in navodil, spozna stališča in smernice za realizacijo takih aktivnosti, saj ie avtorica sestavka zajemala iz svojih bogatih izkustev. Zaključni sestavek je pripravil R. KLADNIK o temi Estetska vzgoja v šoli. Njegov članek je sicer bolj splošnega oz. normativnega značaja, pojasnilo v širših obrisih brez nadrobnosti ih primerov. Po uvodu se pisec dotakne marksistično pojmovane estetike, jo psihološko in pedagoško utemeljuje z upoštevanjem razvoja otrokovih estetskih čustev ter jo končno aplicira na posamezne učne predmete v šoli-Prav je, da avtor poudarja vlogo percepcije in umevanja lepote r.a predmetih in se ogiba larpurlar-tizma pri vzgoji, upošteva pa v dokajšnji meri vlogo okolja s po' zitivne in negativne strani na boU ali manj estetsko dojemanje ih doživljanje otrok. Pisec pravilno meni, da mora prispevati vsa^ učni predmet svoj določeni dele2 estetski vzgoji v nevsiljivi, toda v organski zvezi. Recenzija tega dela, ki ga ie pripravil Zavod za prosvetno Pe' dagoško službo v Mariboru, zbuja misel, da je v zbirki dovoli tvarine za stvarne konferenčne razgovore o navedenih problemih-Četudi so nekatere misli tu in tam samo nakazane, vseh ni bilo mo' goče detajlirati oziroma konkretizirati, je vendar možno ob njih razpravljati ter jih postopno realizirati za plodnejše učne situacije v razredih. Menimo, da je nekaj miselnega dela treba prihraniti tudi bralcem, ker le ob takem sodelovanju problemi stvarno za' žive. P. Sv. St. 17 VEČ POZORNOSTI SLOVENŠČINI V ŠOLAH I Občni zbor slavističnega društva Slovenije V prvi polovici oktobra je iskovalnega dela, je dr. Dušan slavistične stroke pa bo maralo bil v prostorih kluba presvet- Pirjevec opozoril, da je nekdaj skrbeti društvo. To vprašanje bo nih delavcev v Mariboru let- imelo društvo tri sekcije ni občni zbor slavističnega znanstveno raziskovanje, ki društva Slovenije. Ob tej pri- niso dosegle zaželenega rezultata, ložnosti je društvo odkrilo zato je treba misliti na nove oblike raziskovalnega dela. Tudi Slavistična revija ne velikega jezikoslovca Frana ustreza več povsem, posebno pe-Miklošiča. reč pa je problem Jezika in slov- Dosedanji predsednik društva stva, kjer niso rešena niti vsa Dušan Pioevec je v svojem organizacijska vprašanja. Značilno je, da ima ta revija vse manj sodelavcev. Slavistični kongresi tudi spominsko -ploščo v počastitev 150-letnice rojstva referatu o delu slavistov v preteklem letu osvetlil in analiziral binoge probleme, ki se pojavljajo na področju slavistike. Po-udaril je, da se je delo društva v zadnjem času aktualiziralo, kar Pomeni, da se ne ukvarja le z izdajanjem dveh revij (Jezik in slovstvo, Slavistična revija) ter z za »mogoče rešiti le z aktivnostjo pa vseh slavistov — rešiti pa bi ga moral pravzaprav sindikat prosvetnih delavcev, ki pa tokrat ni izpolnil svoje naloge. Kadar gre za vprašanje eksistence, nastopajo srednješolski profesorji premalo enotno in po strokah — cehovsko. Ob zaključku referata, ki je zelo kritično in pogumno pokazal, . . . ... .... kakšna je resnična situacija na imajo že prežive10 obhko; morah podroeju siovenske siavistike, je bi biti bolj delavni in manj re- ■ - - — - - - - ’ J prezentativni. Tudi problem organizacije znanstvenega dela terja nov koncept fakultete in pa SAZU. Po mnenju dosedanjega pred- °rganiziranjem predavanj ipd., sednika slavističnega društva Slo- ampak tudi s stanovskimi problemi, ki stopajo posebno v zad-Pjem času vse bolj v ospredje. Ro je govoril o problemu raz- venije bo treba posvetiti posebno skrb strokovni ravni poučevanja slovenščine v osnovnih, srednjih Ll “i”“ in višjih šolah, za uveljavljanje dr. Dušan Pirjevec dejal, da so bile nekatere izmed osmih podružnic slavističnega društva, kolikor jih je v SR Sloveniji, zelo aktivne. Med temi je tudi podružnica na Jesenicah, ki je zaživela šele pred letom dni. Nekatere podružnice (posebno prekmurska) se doslej niso kdo ve kako iz- S KNJIŽNE POLICE Mariborska založba »Obzorja« je Prea kratkim izdala naslednja lite-t&iTia dela: Pisatelj Jože Dular je v svojem Jlo napisanem domačijskem f ^talnem romanu »Krka umira- bili bralcem Sirom sveta. Pisatelj, ki je letos praznoval 65-letnico življenja, dobnega človeka: boj proti nasilju in malomeščanskim predsodkom, nje- Dr. Marja Boršnikova se je v razpravi zavzela za ustanovitev znanstvenega inštituta za slavistiko. Ko je govorila o tem, je med drugim poudarila, da je slavistika kolektivna znanost. V razpravi so sodelovali še dr. France Zadravec, Alfonz Gspan idr. Razpravljali so tudi o kritičnem stanju nekaterih naših kul- Joža Horvat-Jaki: Risba —...-- ----- ------ ----- »RDEČELASKA« — zanimiv ro- . . eološko izredno dognano prikazal man izpod peresa sodobnega nem- turnih spomenikov (Visoko, Mu- ®tužinsko kroniko vaškega veljaka, ■“- * - ->----------------»- ’'— • - . ’ ... grabežljivega in gospodovalnega Ur-“|be, vendar pa je poudarek tega zanimivega romana na kolektivnem živ- škega pisatelja Alfreda Anderscha — Ijava idr.), posebej pa O položaju nas popelje v čarobne Benetke. „1 Obravnava motiv, ki očitno avtorja slavista ln ° zmanjševanju nje-zanima kot nekakšna rešilna bilka Ciklus svetovne poezije na RTV Ljubljana , , . Ni tako redko mnenje, da se je da še ni bilo obdobja v človeški zgo- gove učne obveznosti — saj po- poezija dandanes že skoraj docela dovini, v katerem bi prevodi poezije v v-fed. Z ----- --- — ---“ --------- - ——----— ^ -- -o k a. Viazictj henju vasi v osemdesetih letih prejš- namreč beg! Le-ta je po njegovem rabi slavist npr. samo za poprav- odtujila od bravcev. saj da je manj Tl i /s«_ , i _ , • t 1 Z r m 14 »»4 Xm y%4 -V- ^^4. Xr* r*. v-svžšl 44 . . . . * - . * ** J ml ^ u Ijanje zvezkov okoli 180 ur. in manj tistih, ki poezijo bero. in T-icga stoletja. Iz knjige veje lirična neizbežna nujnost, če se hočeš rešiti ler ...... vseh L, V J dob. literarne večere: ob Drugi večer pa bo 21.00 do 21.40. na programu 5. smeri in narodnosti tako decembra ob istem času z izbranimi odobrili JQ sr Jr^nernu bogatinu Urbihi, ker je vzel ; zakup lov na rake v Krki, zelo donosen posel — in tako hudo prizadel Osebne revnejše sovaščane. Le-teh k® ni bilo mogoče utišati: v borbi za Pravice malih ljudi, v boju za račji 1(JV -- ----*— lova — ki je postal gonilna sila planja in središče vse povesti, pri- osrednja oseba romana, pobegne mo- prizadevajo, žu, ki ga ni ljubila, zapusti lagodno življenje in gre pogumno neznani usodi naproti. Toda Francizka se vse bolj zapleta, njena drama je vznemirljiva, živahna, polna neznanih hitro prišli do javnosti tako rekoč v sleherni, kolikor toliko civilizirani si edini. Najpomembnejši medij je primeri iz arabske in perzijske lirike. Smiselno spremljanje teh večerov bi koristilo zlasti šolam, nič manj zlasti šolam, nič i prizadevajo, da bi jim odobrili ^ i a k n “ nnt“ V Tn i i ž - prav gotovo radio. Kdor se toliko po- predavateljem kot študentom, saj 18 ur tedensko nri nas na ima S? trudi, da redno spremlja literarne od- imajo profesorji na šolah večkrat te- lo ur leaensKO _ pri nas pa ima m obliki, ker je postala knjiga zelo dais katerk.oll radl1skfi oosta.ie na žave, ko morajo predavati o svetovni literaturi. Priložnost torej, ki je morda nikoli ne gre zamuditi. „ . ,_______________________ daje katerkoli radijske postaje na svet«, . bi lahko , slišal pesmi in se vsak slavist še honorarne ure. . Mo seznanil s pesniki, ki moro« mauo Na Občnem zboru SO govorili na primer .romanu, ki terja pač večje J.J-, nodo izšli v knjižni obliki v jezi- JUV V Krki uprizore v Vavtovcu, v slutenj. Še O tem, da ni dovolj Učbenikov investicije in je treba zato tudi poskr- ku poslugavca. To v6lja v pol earočni vasici, pravcato revolucijo. Po mnogih zapletljajih se vsa zbe- za pouk materinščine (kar velja stva kar8?^^^^ obrimio^n nrav ?udj za, slovenski radio. V tel r“f; Sana oklene bežnega znanca, preti- še posebej za slovstvo in slovnico zLto, ^er iT Slge" e r^ke! re^.k^_a njenega muzika iz opernega orkestra, „ redke zlasti knjige tujih avtonev, tu- di naj znamenitejših (v nasprotju z Ob koncu SO soglasno izvolili romanom, saj večkrat prevajamo tu- .—... ---------— --- ----- - zagrenjenega filozofa in esteta, ki je e?ne bravca pretresljiva usoda mla- v vojnih letih odigral važno vlago v ^ Stanovitne liuhezni. Ki se StKe V, o n -J 11 ged sinom vaškega mogotca in baj- rrancizka^e zSjubi^v eosamfjenegai za novega predsednika slavistič- Sje^i^Tetie^d) ds^ je^našnjrfju- D0u,a-ense°ie izkazal kot pravcati f-aj že priletniga Fabia. V Lvetju nega društva Slovenije dr. Bratka ‘t uula. se je izkazal kot pravcati tople domačnosti se začne meno no- v________________________________iri ..vA -j ku poslušavca. To velja v polni meri ...j< __ ------ ” teh nekaj Radia Ljubljane pripravila s svojimi zunanjimi sodelavci vrsto oddaj poezije, ki bi presegala, če bi jo objavili v knjigi, več debelih zbornikov. C. Z. NOVE KNJIGE Japsod Krke, z breugelskim čopičem JS naslikal življenje vaščanov, poseb- Urbihovega mlajšega sina Dam-________________________________ Jana žrtev očetove nasilnosti, ženito- cizkine psihične stiske, je mojstrsko anjske in razne druge običaje, pred- pričevanje o ogroženem človeku v twm pa lepote tega o d roč- začaranem krogu — v zahodnoevrop- tople domačnosti se začne njeno novo življenje v svetlobi materinstva in čiste ljubezni. Anderschev roman: ki čudovito opisuje Benetke, in Fran- Krefta, za novega urednika revije ko in tako ni mogoče dobiti vsega, ,, J^k^^lovstvo^^dr. Marjo S-T ^° «fv? To- Boršnikovo. Tone Partljič Kljub temu pa moramo zapisati. Ivan Cankar: CRTICE. Izbral in In prav letos namerava ljubljan- B°i5lai,.imerh«ert»-iUUSv>f «»j^ ■RarMn tuč&h - ptirincpm opremil Maksim Sedej. KnjIžmca »Kondor« 60 zv. Urednik Uroš Kraigher. »Mladinska knjiga«. V Ljubljani 1963. Ivan Potrč: NA KMETIH. Roman. Oprema: France Mihelič. Žepna ski Radio začeti z večjim ciklusom, ki bo prav gotovo zanimal širšo javnost. V osemnajstih oddajah, ki se slušavec lahko seznanil vsaj z naj- '..eiAiAj': Ti-pj.ijp večjimi vrhovi v svetovni liriki vse ^čga predela ob idilični Krki. Roman ‘'Krka umira« ši bo brez dvoma za-rOIjo svojih literarnih kvalitet tudi j' drugi izdaji zlahka utrl pot v širok krog bralcev. »NEBESA NE POZNAJO IZBRAN- t-EV« — zanimiv psihološki roman je pkio izmed zadnjih del tudi prt nas ®°bro znanega in priljubljenega pi-fjtelja — Ericha M. Remarqua. Ko-?lan je nenavadna ljubezenska zgod-Pn mlade tuberkulozne svojevrstne fjbske, ki pobegne iz tihotnega švi-arskega sanatorija z rahlo postara-,.‘tn avtomobilskim vozačem. Skrat- trč. Založila »Mladinska knjiga«. ski civilizaciji. uu ii elektronski moš fahta