DRlAVNO TOZSLStVU v
Ooilo 6. V. 1830	-
 krat, prtlög*
LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST
Leto 1930.	Ljubljana,	1.	maja	1980.	Štev.	4.
SAPIENTIS EST DICTUM:
DIES ANNORUM NOSTRORUM SEPTUAGINTA ANNI; SI AUTEM IN POTENTATIBUS, OCTOGINTA ANNI.
EN ECCE
REVERENDISSIMUS DOMINUS EPISCOPUS NOSTER
ANTONIUS BONAVENTURA
OCTOGESIMUM AGIT ANNUM POTENS VALENSQUE.
QUEM UT DEUS AI) SUMMAM SENECTUTEM SALVUM SERVET PARATUM SEMPER AD PROELIANDA PROELIA DOMINI IMPAVIDE:
ENIXE, FRATRES, EXOREMUS!
SAPIENTIS EST DICTUM:
IN HOC ENIM LABORAMUS ET MALEDICIMUR,
QUIA SPERAMUS IN DEUM VIVUM,
QUI EST SALVATOR OMNIUM.
32.
Cerkvena proslava osemdesetletnice prevzvišenega gospoda škofa dr. Antona Bonaventure Jegliča.
Dne 29. maja t. L, na praznik Gospodovega Vnebohoda, dopolni naš prevzvišeni gospod vladika osemdeset let svojega življenja. Ta dan bodi posebno slovesen po vsej škofiji, dan zahvale Bogu za vse dobrote, ki so jih verniki dobili po svojem apostolskem škofu, pa tudi .dan iskrene prošnje za sivolasega nadpastirja. V ta namen naj se proslava tega dne izvrši po sledečem redu:
1. V nedeljo, dne 25. maja, naj se oznani vernikom, da se bo na Vnebohod praznovala osemdesetletnica škofova, in naj se povabijo verniki zlasti k sv. obhajilu zanj.
2. Dne 28. maja zvečer po Zdravamariji bodi po vseh cerkvah škoiije slovesno zvonjenje.
3. Dne 29. maja, na Vnebohod, naj se opravi po vseh župnih, duhovni jskih in samostanskih cerkvah slovesna služba božja s primerno pridigo in zahvalno pesmijo.
4. Po možnosti naj se opravi tudi molitvena ura ob času, ki je za vernike najbolj primeren, da se je morejo v čim večjem številu udeležiti. Kjer bi pa ta dan molitvena ura ne bila možna, naj se prva prihodnja molitvena ura opravi v namene prevzvišenega gospoda škofa. Sploh naj se vernike, zlasti otroke, mladino in člane verskih bratovščin navduši, da porabijo mesec maj in junij za molitve in dobra dela po škofovem namenu.
V Ljubljani, dne 28. aprila 1930.
Dr. Gregorij Iložman,
generalni vikar.
33.
Molitvena ura po namenu sv. Očeta dne 22. (23.) maja 1930.
V Paray le Monialu se obhaja letos stoletnica ustanovitve »Svete ure«, oziroma bratovščine istega namena. Člani opravljajo po želji božjega Zveličarja, razodeti sv. Marjeti Alacoque, vsak četrtek molitveno uro, v zadoščenje in tolažbo za Njegove boli na Oljski gori. Molitvena ura se more opraviti od dveh popoldne v četrtek do solnčnega vzhoda v petek zjutraj. Pobožnost je združena s posebnimi odpustki in milostmi.
Sveti Oče želi, da bi se letos, dne 22. (23.) maja, kolikor mogoče, veliko število kristjanov v duhu pridi užilo jubilejni molitveni uri v Paray le Monialu, ter bi doma eno uro molili Jezusa v Najsvetejšem Zakramentu po namenu življenskega gesla Pija XI., da bi namreč po vsem svetu zavladal mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem«. Vsem, ki bodo tej želji ustregli, podeljuje sveti Oče svoj posebni apostolski blagoslov.
Gospodje dušni pastirji naj vernike na to opomnijo ter priredijo dotični dan, ob primerni uri, morebiti v zvezi z majniško pobožnostjo, uro češčenja. — (Primerjaj »Glasnik S. J. 1930, št. 3. in 4.)
Vernikom ljubljanske in lavantinske škofije
Letos sredi meseca avgusta se bo vršil v Zagrebu evharistični kongres. Iz vseh delov naše domovine bodo pohiteli verni katoličani v beli Zagreb, da počaste pred vsem svetom -Kralja vseh vekov« v skrivnosti presvetega Zakramenta.
Na evharističnem shodu bodo jugoslovanski katoličani vnovič sijajno pokazali vero svojih pradedov, ki jih uči, da je Zakrament tisti »božji kruh, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje« (Jan 6, 33). Iz te verske skrivnosti bodo zajemali tisto moč, ki edina oplemenituje srca ljudi in razsvetljuje njih um z lučjo večne resnice.
Za nas vse naj postane letošnji evharistični shod veličasten »Sursum corda«! Visoko naj se dvignejo naša srca, ko bomo vsi edini v skupnem počeščenju najsvetejšega Zakramenta; vesela bodo naša srca, ker to skupno češčenje izvira iz globočin naše vere ter je dokaz žive ljubezni, ki jo gojimo do Kristusa, včlovečene Besede božje. Obenem pa neti tako skupno češčenje ono ljubezen, ki nas veže z milijoni in milijoni vernikov, kateri po vsej zemlji molijo najsvetejši Zakrament, v veliko evharistično družino.
V Evharistiji ne najdemo le tolažbe in moči za duhovni napredek v svojem zasebnem življenju, marveč Ona nam nudi tudi smernice za naše javno življenje, kajti v Evharistiji so skriti oni zakladi modrosti, ki so neobhodno potrebni, da se prenovi obličje zemlje. Le če se prerodimo v evharističnem duhu, bosta zasijala pravi mir in resnična sreča ljudem na zemlji.
Slovenci! Naši očetje so vedno pobožno častili to sveto skrivnost. Pokažimo tudi mi, zlasti povodom shoda v Zagrebu, da nam je Kristus v Evharistiji središče našega bogoslužja, srce in duša našega verskega življenja.
Radi tega Vas lepo vabimo: Pridite, molimo ga!
V Ljubljani in Mariboru, na veliko noč 1930.
f Anton Bonaventura s. r.,	f	Andrej	s.	r.,
škof ljubljanski.
Za ljubljanski odbor: Dr. Josip Ujčič s. r.,
univ. prof., predsednik.
Dr. Viktor Korošec s. r.,
univ. docent, tajnik.
škof lavantinski.
Za lavantinski odbor:
Dr. Ivan Tomažič s. r.,
pomožni škof, predsednik.
Dr. Franc Cukala s. r.,
stolni kanonik, odbornik.
Za »Katoliško akcijo«
v Ljubljani:
Dr. Ivan Grafenauer s. r.
predsednik.
I)r. Janez Fabijan s. r.,
tajnik.
v Mariboru:
Franc Jerebič s. r.,
predsednik.
I)r. Franc Sušnik s. r.,
odbornik.
35.
Razne objave.
Boj proti jetiki. Škof. ordinariat je razposlal vsem župnim uradom posebno okrožnico Osrednje protituberkulozne lige v Ljubljani, da bi na podlagi nje gg. duhovniki v dneh začetkom maja priporočili vernikom s prižnic sodelovanje pri vsesplošni borbi zoper najhujšo ljudsko bolezen. Gg. dušni pastirji naj pri tem tako potrebnem in koristnem delu z vnemo sodelujejo in naj s pomočjo poslanega jim teksta, če še niso, podpro s toplo besedo hvalevredno delo zgoraj omenjene lige.
Rafaelova družba v Ljubljani je potom škof. ordinariata razposlala vsem župnim uradom kot 2. zvezek svoje knjižnice Izseljeniški vestnik za pouk našim izseljencem. Radi popolnejšega razvoja Rafaelove družbe za varstvo izseljencev škof. ordinariat nujno priporoča intenzivnejše delovanje že obstoječih poverjeništev, prav posebno pa, da se v župnijah, v katerih še ne obstoje, ustanove podružnice te družbe. — Nadaljnji izvodi Vestnika so interesentom brezplačno na razpolago pri Rafaelovi družbi v Ljubljani, Miklošičeva cesta.
Škof. društvo za varstvo sirot v Ljubljani je razposlalo vsem župnim uradom svoje deveto letno poročilo o delovanju v letu 1929. Društvo toplo priporočamo naklonjenosti duhovnikov in vernikov. Nahaja se v težkem, položaju, ker ga teže tudi dolgovi. Naj bi člani in dobrotniki ostali zvesti podpiratelji društva tudi v bodoče in naj bi mu pridobili čim več novih prijateljev.
Plakat z vabilom na evharistični kongres v Zagrebu je priložen tej številki Škofijskega lista«. Naj ga župni uradi nameste na kakem vidnem mestu, morda na vratih župnih cerkva.
36.
w
Škofijska kronika.
Podeljena je župnija Suhor Ivanu Raztresenu, kaplanu na Krki, ki je bil na župnijo umeščen dne 22. aprila 1930.
Nameščena sta bila kot kaplana: Anton Gole, kurat drž. zdravilišča na Golniku, v Kovorju (z bivališčem na Golniku) in Franc Vidmar, ekspozit v Nadanjem selu, na Krki.
Umrl je Andrej Krajec, župnik na Boh. Bistrici, v Ljubljani dne 1. maja 1930, v starosti 60 let. — Naj v miru počiva!
Škofijski ordinariat v Ljubljani,
dne 1. maja 1930.
Vsebina: 32. Cerkvena proslava 80 letnice g. škofa dr. A. B. Jegliča. — 33. Molitvena ura po namenu sv. Očeta dne 22. (23.) maja 1930. — 34. Vernikom o evharističnem kongresu v Zagrebu. — 35. Razne objave. — 36. Škofijska kronika.
Izdajatelj: Škof. ordinariat (Dr. Gregorij Rožman). — Odgovorni urednik: Jože Jagodic. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čef.