JAU Ob M * »t fP"M W fff PR glasilo slovenske: narodne podporne jednote Crašaltkl la apravallkl pro ■t»ril NOT h. Lavadals st. Ofttae of pabUoaHaa: MOT Sa. Lavndals ava. Taiapbeae: Lawsdal« MU. LETO-VEAKXV. gttjf Chic^ BL. pond.lj.lt, 30. januarj. (Jan. 30) 1022. STEV.—NUMBER 24. Aaaertaa£ far »allla« al spadal rafa af pastaga p la sMtlaa 1103. Aal al Oct. 3. 1317, a«tkarlae4 aa Jaaa 14, Iti«. KENTDN PfHPOROCA VLAD 10 KPKTHOLO MM, «41 Načelnik senatnega odaeka sa preiskavo rapaer t Zapadni Vir fialji ja predložil poročilo. SENATOR ima "novo zdra vilo". Washington, D. C. — Senator W. S. Kenyon, načelnik odaeka, ki je vodil preisksvo rssmer na polju premoga v West Vlrginiji, iz virajočih iz konflikta med rudarji in lastniki rudnikov, je zadnji petek podal poročilo o preiskavi in svoja priporočila za izboljšanje razmer. v ; Kenyon pravi, da je preiskava dognala, da sta obe stranki — rudarji in lastniki rudnikov — krivi nemirov v zadnjem avgustu. Krvavih konfliktov in uničevanja lastnino ne bi bilo, Če bi bili rudarji in lastniki rudnikov nekoli-ko popuatili. Kenyovo "zdravilo" za odpravo, konfliktov na polju premoga je, da vladni tribunal prevzame kontrolo nad premogovniško industrijo vse dežele na temelju novega zakona, katerega naj sprejme kongres. Kenyon ne mara posnemati industrijskega sodišča v Kansasu, kajti to sodišče je pokazalo, da je nepraktično, pač pa se mora nvesti popolnoma drugi sistem. , . Senator Kenyon priporoča, da se nstanovi vladni premogovniški odbor po zgledu vladnega delavskega železniškega odbora z deve-timi člsni; tri člane Izvolijo rudarji, tri laatniki rudulkov in zadnje tri imenuje predsednik Zdrufteuih držav. Ta adbor biiaiel vso oblast pri relevanju sporov med rudarji in operatorji na po-dlagi določb zakona, čigar načrt je Kcnyon že izdelal in v kratkem ga predloži aenatu. Po Kenyonovem priporočilu mora* priznati pravica do organizacije; kolektivno pogajanje mora biti priznano; odprta delavnica v premogovniški industriji, to je da poleg organiziranih rudarjev smejo delati tudi neorganizirani, ki nočejo iti v unijo; unija rudarjev sme poslati svoje organizatorje v neunijske kraje v svrho, da mirnim potom pridobi zase neorganizirane rudarje in lastniki rudnikov ne smejo ovirati organizatorjev; človeški standard mora hiti merilo in podlaga pri akleps-nju o mezdah in delovnih pogojih v rudnikih; mezda vsskega delavca v rudniku mora biti tako velika, da zadostuje ne samo za prehrano njega in njegove družine, marveč da žtvi dostojno in da si nekaj prihrani za slučaj br,*zposel nosti; žene, ki slučajno delajo i premogovniški industriji, morajo imeti enako mezdo kakor moški; otroci pod 16. letom ne smejo de lati v rudnikih; rudarji ne smejo delati več ko šest dni v tednu in delovnik ne sme presegati osem ur dnevnega dela; sko rudarji deluj«) več ko osem ur, jim morsjo operatorji plačati nadčaa za kazen; kadar pride do spora med rudarji in operatorji, ne sme biti Htavke niti izpora toliko čass dokler vladni premogovniški od-bor ne izčrpa vseh svojih moči zs po ravnanje spora. Poleg gornjih točk je še več drugih, ki so manj važne. Nsj važnejše točke, ki jih pri-I>oroča Kenjron za rudarje, so, da oiora hiti unija povsod priznana, ds lastniki rudarjev nikjer ne ovirajo organizatoričnega dele. da se •oeker Theater, kinogledališče v srcu boljšega oddelka v severno zapadnem delu mesta, ae je v fo->oto zvečer podrlo pod težo debelega anega in okrog 1700 oaeb, ki so bile v gledališču, je bilo podsu-tifa. Po zadnjih poročilih je 107 osftb mrtvih in 134 ranjenih.* wealth O polnoči so IfcvlekK izpod ras> valin 25 trupel in sto ranjencev, (i ao bili še živi. Bati se je, da ie med žrtvami več odličnih oseb. tajti znano je, da so to gledališče obiskovali ljudje iz visokih diplo-matičnih in družabnih krogov. Nobile Tomasso |A*sereto, tretji tajnik itslijanskega poslaništva, je med ranjenci; obe nogi ima zlomljeni. Morda preteče več dni, »redni bo znano natančno število Srtev In njihova imena, kajti pre-makniti bo treba velik kup razvalin, pod katerimi so pokopani gledalci. Nesreča se je zgodila ob devetih zvečer. Ves dan prej jc snežilo s viharjem in na strehi gledališča se je nskupičilo anega dva čevlja na debelo. Naenkrat je zagrmelo in cela streha se je po-greznila in padla ns eedeče ljudi. Neks rsnjena žena je rekls pozneje: "Zdelo sc mi je, da je strela udarila v gledališče, ko je streha treščila na nas." Takoj Aato so se začele trgati in padati tudi stene, kar je zelo oviralo re-Ševalce. Pretekla je eela ura, predno so ognjegasei in prostovoljci prodrli skozi maso železja in konkreta do jame. v kateri je največ mrličev in rsnjeneev. Klici ranjenih in jeČsnje umirajočih jc neprestano odmevalo iz razvalin. Zunaj pred podrtinaml sc j** takoj nabralo na tisoče ljudi, ki so pogrešsli svojih sorodnikov, drugi so pa prišli iz radovednosti Policija ml mogla obvladati mno žice in na pomoč je prišlo voja št vo' ki je Spravilo ljudi v dolg« vrste in naredilo prostor za re-šil no moštvo, Washington je bil središče sil nega sneženega viharja, ki Je di vjal v soboto po vsem vzhodu in jugovzhodu; padlo je dva čevlja snega in ponekod tudi t H čevlje Ves promet je bil začasno ustav ljen. Vremenski veščaki pravijo da takega sneženega viharja že ni bilo od Ida Prizadeti ste bili obe Carolini, Virginlja. Ma rjrland. Dela»rsre in l>*trile of Cohimbia. kj»r je padlo največ •nega. Olsvno HMMla je bilo po polnoma parslizirano in vse glav-ne ullee so Mle natlačene Z clek-tričnimi vozovi in avtomobili, ki ae niao mogli ganiti z m«*ta Dve seji razorožit vene konference se _ ' ..vi TO 8e jk pokasalo, ko J* BIL SIMON odonnel PRED porotniki. Tako početja pomeni, da delavna ne sodijo njegovi sovrstniki. Ohicsgo, lil — Ali ste se že kdaj čudili, da so delsvei sli njih zastopniki navadno zalo hitro spoznani krivim, kadar stoje pred porotniki! Po zakonu je vaak človek upravičen do obravnave po porotnikih, ki so njegovi sovrstniki. Zsrsdl tega misli veliko ljudi, da nikogar ne spoznajo krivim, ako res ni kriv. Odvetnik \Villiaiu K. llodriguez je odkril precejšen škandalčok v porotni obravnavi, ki se je vršila proti Simon 0'l)onuellu, bivšemu predsedniku Sveta s|avbinaklh delavcev. Pri izbiranju imen Ijn-di, ki so imeli priti na porotni-ško listo, so bili izključoni vai, ki so delavci. Na kakšen način ji* mogoče pri takem postopanju, da delavca sodijo njegovi sovrstniki? — Odvetnik Itodriguez je dvignil svoj glsN proti obtožbi 0'Donael-la in njegovih tovarišev, češ, da je bila obtožbs nepravilna, ker je bila porota, ki je dvignila obtožnico, izvoljene na nepravilen način. Najprvo je zahteval, da ao zasliši kot priča Bernard J. Mul-lanc.v, porotniški komisar za o-kraj Cook. Mullane.v je že skozi več let glasnik velebiznisa. Najprvo je delal za Armourja in mesaraki trust, in kssneje zs Common-Edison kompanijo ia nja Mnllsney in še dva druga sarja imata kontrolo nad porotami v okraju Cooku. Prihod n j« priča je bil Martin Peterson, pisarniški predstojnik v uradu porotniških komisarjev. Priča, da poberejo imena oseb, ki so izbrani porotnikom, iz mestnega naalovnike, ki je bil tiskan letu 1016. Zarsdi tega so vai držsvljsni, ki so se naselili po tem letu v ('hicago, izključeni ml porotne službe. Dalje jc Peterson izpovedal, da se ne smatrajo vse osebe, katerih imena sh objavljena v mestnem nsslovniku, sposobne za porotni-ško službo. Izključeni so odvetniki, sodniki, jsvni uslužbenci, čas nikarji in delavci. Ker delavci ne pridejo na po-rotniško listo, ne more velik del meščsnov vršiti porotniške slu* he. Kavno tako pa delaveev, če so obtoženi, ne sodijo njih sovrst niki sli tovariši. Sodijo jih biz-nismani, pisarniški ualužbenci ali dnigi, ki sc sicer zavedajo, da so delsvei, ampak si domišljajo, ds pripadajo k gospodarskemu razredu, ker h tali jo na delo s lika nim in belim ovratnikom. Taki so nsvadno porotniki, katerim so predloženi dokszi proti obtoženemu delsvcu in od njih je dosti-krst odvisna prostost, pa tudi življenje ali amrt delavca. vinski tat ubil duhovna BREZPOSELNI DELAVEC JE UMRL OD VESELJA KO JE DOBIL DELO s Prestar aa delo — odšel v smrt Niles. Oalif. — (Feder. Press.) — Jose Delgado, mehiški delavec in oče treh otrok, je bil dolgo ča-ss brez dela In njegovi otroei so atradsli. Zadnji teden jo pa Jose dobil delo pri kopanju kleti za novo poslopje. Z velikim veNcljem je prijel sa lopato, toda v naslednjem hipu ae jc zgrudil mrtev. Od prevelikega veselja ob misli, da bo arncl zopet gsrati in kupiti kruha lačnim otrokom, ga je zadela kap. Warsaw, Ind. — Oeorge Coe, 75 let, ni mogel dobiti dela. Povsod so mu rekli, ds je prestsr. Dne 28. t. m. se je ustrelil. stavkom delo je halo aaa zrušitev predornb poti govori, kaj ji stavkoka- Sko dbloi bankir se je poslovil 00 meščanskega komiteja. pronasbl jb, da boj proti dblavstvu stane dbnar. SENAT ZAHTEVA PODATKE O VSEH PROCESIH PROTI POLITIČNIM JETNIKOM. Waahington, IV (\ — (Feder. Press.) —- Senat je soglasno sprejel llorahovo resolucijo, ki določa, tla mora justičn! tajnik l)aughcrty izročiti kongresu vse podstke v zveri i vsemi osebami, ki so luic med vojno in po vojni obtožene po protilpljouažnmn zakotni. I>augherty mora še poac-hej informirati senat, koliko oseb Ji bilo aretiranih in obsojenih iu 1 Ohloa«o, 111. - Neki bankir, ki koUko ^ ^ «aprtih. koliko po potnlloščenih. Namen te preiskave je, da se k ob gre* prepriča, za* i kaj so bili nekateri politični jet (dki poinlloščeui, drugi pa ne. 0e boj proti delavstvu na noai Kljub takim skušnjam as pri vat ni bisniškl interesi ofrevajo m stavkokaško delo Aurora, 111 — Tukajšnji de-lavski in obrtni svet poroča, da je v nevarnosti na tisoče človeških življenj na razstavišču za se-veruj Illinois v Aurori, ker so dela izvršili organiziranemu delav-lavstvu nasprotni stavbinski podjetniki. Kazni bizniški interesi so vplivali, da izvršf delo podjetniki, ki ns zapoaljujejo organiziranih da- pa Ivori nevarnost za življenje obiskovalcev. (llavna stena predorne poti ae jc zrušila, kar potrdi, da je bilo izvršeno slabo delo, ali da se jo porsbil slab materijal. Stavbinski podjetniki pravijo, da se je to izvršilo, ker je prišel mraz, še predno se je strdil cement. To je navadna izpoved, da je bilo izvršeno slabo delo in da podjetniki niso bili toliko previdni, da skrbe, da nestrjeni cement ne zmrzne. Vssk betonski delsvec ve, ds se lshko v zimskem Čssu obvaruje cement pred mrszom, dokler se ne strdi. To odkritje je seveds med ljudstvom povzročilo zsnimsnje, kajti ljudstvo bi rsdo izvedelo, če je bil tunel z drugimi stavbinskimi deli vred izvršen ravno tako malomarno. Zsrsdi tegs je centralna delavsks strokovns organizacija v Aurori v sporazumu z drugimi delavskimi centralnimi organizacijami izvolila odbor, da konferi« ra z ravnatelji razstavišča za severni Illinois. Delavaki odbor je izvedel, da je bilo dozdaj izvrši-nega šale del stavbinskega dela in da se glavno delo Izvrši šele spomladi. Delo,-ki je bilo izvršeno dozdaj, so izvršili podjetniki, ki niso naklonjeni organiziranemu delavstvu, Po dognanju teb faktov je pričela kampanja po vsem Illinoisu, da se izvrši potrebni pritisk na ravnatelje razstavišča, da delo do- dela kupčiji* tam, kjer so nasi 1 jeni delavci, je pronašel, da boj proti delavstvu vselej ne nosi dobička. W, M, Hsyman, predsednik Liberfy Trust in Savinga banke na vogalu Kooseveltove in Ke-dzijevc ceste, je bil imenovan članom komiteja za izveditev Landi-sovega odloka v zadevi stavbin-skih delaveev. Kmalu je bil napravljen nanj tako velik pritisk, da je spoznal, da je najbolje, če rezignira. I!eyman je že drugi član, ki je zahteval, da ae njegovo ime ne zlorablja v kampanji za odprto delavnico, a katero se misli zadaviti delavsko strokovno organizacijo. Oatavfco je podel tudi llowgrd Klting, predsednik Heothe 4 Milligan Manufacturing kompanije. Na sadnji seji De-Isvske federacije v Chicagu je zastopnik organisseije pleskarjev i« sibirskih oele-gatov v washikgtosu. --------v< Zastopniki vlsds v Oitl so vrgU nekoliko luči na japoaaki bluf. JAPONSKA SE SKRIVA SA Washington, D. O. — (Laurenee, Todd, Federated Press.) — Dele-gatje Vahodnosihlrske republike so po "rešenju" sibirskega vprašanja podali dolgo izjavo, v kateri neusmiljeno bičajo hinavatvo ja« in sobnih sliksrjev poročal, da je ponskih imperiallstov iu slabost vprašal Kltinrfa, če se je tvrdks konference, posebno ameriških res pridružils meščanskemu ko- delegatov, ki ao prikimali ns vso, mi t c ju, da pomsgs uničiti delavske strokovne organisseije, lsjs-vil je, da so postavili njegovo ime ns liat Članov, ki tvorijo meščan- kar so Jsponcl hoteli v zadeti Hi«,] bi rije. v E "Japonci so se poslušili starih in uspešnih metodi lepodonečlh ski komitej, pe da bi ga vprašali, besed, polnih savljanja, s katerimi , Če ae on strinjs s takim početjem znajo, aakritl avoje prave name-Zaradi tega bo aahteval,' da se ne," ae glasi iriava, "Zgled Kol priobčili imens vseh članov, ki tvorijo "meščanski komitej," ki hoče v ('hieagu za vsako ceno vsiliti "ameriški načrt" ali "odprto delMvnieo," je bilo takoj opaziti učinek, (ioapodje, ki hočejo za vsako ceno uničiti dclsvske strokovne orgsnizseije, ae poslužujejo vsakovrstnih zvijač, da izvedejo svoj nsmen, ki pa pri rszsod-nih ljudeh ne vlečejo. Prsv rsdi ae poslužijo fraze, da so proti diktaturi delavcev, da sami ostanejo diktatorji in ukazujejo delavcem. Zatekajo ss celo k frszi, ds zsgo-vsrjajo koristi delavcev, ksjti le se uvede znižsnje mezde prsvlja ka|. ^ tlj|llwv<, odgovornosti ti delavski nasprotniki, bodo ps d le cene življenskim potrebšči. nsm, dssiravno je jasno kot beli dan, ds bi od uvedenja odprte delavnice ne imel nihče drugi koristi kot podjetniki, ki so delav-eem utrgali mezdo in uničili njih orgsnizscijo, končajo podjetniki, ki zaposlijo organizirane delavee ali da rav oateljl izrecno zahtevajo v po godbi, da morajo podjetniki na staviti strokovno orgsnizirane de Isvee. t 'hicago, III. — Kev. Floriau Cbodniewiez, župnik poljake katoliške cerkve na I SI. ulftei in Mouston Ave. (South Ckfcsfs), a katerem smo v aoboto poročali, da ga je obatrelil tat. ki j# zlezel v župnikovo klet, je - umrl vakd rane. Tat je vedel, da ima župnik precej vina v kleti in to g« J< M-s se mlprsvljo veliki stroški In ne zadovoljnoat skuša vlsda potom apelov aezvsti skupaj "narodno armado", pri kateri bodo sami proatovoljei iz Španske in inozem el. Armada ho opremljena z vsem modernim orožjem In bo nadotne. stila redu«! Me v Maroku kskor hitro bu Ustavljena. vshodu. Jsponcl morajo dati datum, kdaj liodo izprsznill Sibirijo, In sicer ves teritorij s otokom Šaha* Huom vred. Dokler ne store tega, pokažejo, da bi m! radi prisvojili rusko ozemlje. Konferenca ne bi smela dovoliti niti začasne okupacije, ako res priznava suvereno oblast ruskega ljudstva Na naše veliko razočaranje in žalost je Amerika popustila; to pomeni, da Amerika noče odpraviti nevarnosti, katera ugroža mir na daljni vshodu. Ameriks Je dala Japon eem priliko, ds se skrivajo za njo, za sedsnje kaotične razmere v Hi biriji. Japonci so ovirali IVhoelo. vske, ki so hoteli oditi domovi ponoi so proti cillnslvu ljudstvi so skušali lu še danes poskušajo delati rszdor med prebivalci Hibi-rije; Japonci ne morejo videti noliene ruske vlade v Sibiriji. Tn Ko ao ljudje či t al i imena, kdo ^^ m„llMVt,mm so tisti gospodje, ki hočejo S pre Akj y HšblHJI, ki Je mlobrll tekanjem aolz za ubogo ljudstvo .JriškafS rastop- uničit, dHsvske strokovnia orgs-; ^ *.......j-« ......... so, Hsvings banko iu .......T. u i . da si- jim vrnejo **®* , t?*™' ..u /abajkalski žideznicl, ki je bila zahtevali! vloge. I|eyman je poisksl vialitelje strokovno orgs nizi rs nega dela val va, ki prebiva jo tsm blizo njega in končno Jejv | meščanskemu komiteju, da odkar {aj. Je zavezniška vojaška njim imeti »obeaih stikov. frčala v Vladlvo. . — ti lili., u v njihovem vsrslvu, Ji,.......i.......... »kn., »MUKI Kusov —> moških, žeti iu olrok — Sibiriji v zadnjih štirih letih pisal noče z gali svoje vloge, Poalcd.es je bils, d. so ljudje pre.I^u Vbodna Slblrtjs Izjsvljai nehali prihajali ns banko in d vb Aha Japonci "htevajo acverno polovico otoks Sahslina kot od- ^ i škodniap za izgulm 700 Japoncev - -—■ .MAtf v Miki pri Nikolajevsko, kjer SO S OOVBKNOBJSMALL ZAHTEVA. , , |(j rt|(ik#. i SEPARATNO OBRAVNAVO. M ........ ^ M (I ' 304S10 oaeb zahtevali va*» Japoa*f Wauke§an, lil. — llovernor ,konce na obljubo pred-i Curtlaom, s katerim vn d je "'»'" Mdnlks Wl|saaa In zavezniških len poneverjenja državnega de f|-v |Hi |W|H>, d« v|mle. ki eu na rje. Turtleovl inlvetnlkl ttz^ll | skupno akcijo v Sibiriji in zahtevajo separatno obravnavo^verni Huslji. nimajo najmanjše1 za bankirja ga namena potM-gali v politično _____"** suverenost Kinnje nlt| ugrolalik | VREMB njene teritorijalm Iniegritele ! Chiasfa m flhsiiss v '""»I »•# /d«j niti I Mline je Stalno. I^shki whiNlni ,v#4r ovi, Japonski delegat je ae ulj Tempersturs v zadnjih '24 nrah: no priklonili in vs«dl opomin as j višja 11, najni>ja M KAnr,- u na i os oje Japonski delegatj izole oh 7 M, zaide ob A .411, iae lahko smejejo —» kadar oo r ROSVETA obresti ki dobiček 270,003 oseb«. Razlika da jo laliko razume vsakdo in da p PODPORNE JEDNOTE NmUv u vm, br I— tih s Uatem "PROSVETA" MI74> u. Uggfa cueejo, UII—fr. -THE ENUGHTENMENT" i« lAMafS* N.tUMi Tiziizr™* i rrs? je nekaj narobe v sedanjem goflpoda»stem „. --------- . Taka poročila niso všeč privatnim bizniikim intere- marja, temveč ao sami večji pod som, ker odpirajo ljudstvu oči, da sedanji gospodarski ^ni^^erirnje 1.olji. Ame sistem ne sloni na zdravi podlagi, ker miljonom prinaša I ^ ;rof|t|1 Mo4je pri „. M revščino, majhnemu Številu ljudi pa izobilje in udobnost. r naj nikar ne mudij0f da bodo Številke preveč jasno govore! Ali ie bolj odločno bi go- * delavci lahko postopali kakor vorile, če bi bila prava najemnina ločena od drugih troj;™';;;-ikov, tako da bi vedeli koliko gre za obrestovan je m koliko | ^ gmnMla ^^^ sUžnost znaša čisti dobiček. Ce t>i bilo 6e to razdeljeno in ne biloi^ bila odpravljena Se po pred- več postavk potegnjenih v eno postavko, tedaj bi iele spo- Uedniku Llncoinu in je tudi in m£ kakšna krivica se gAdi tistim, ki vse producirajo|^ & kajetako ia dfi ¥ takega, kot je ovem aaslovu I ker pri njihovi IjNf niti enega delavca,5 večnafca temu" pa prizadevanje vfriliregk nasled s svojim duftevnim in robnim delom. Pmtmm v eUepMjii pr. (Jee. »1-22) edm vm b • ill-rrtrT-r V JUŽNIH DRŽAVAH SE NI CIVILIZACIJE. Precej so napisali listi v severnih državah proti lin-čanju. Vplivni Američani so obsodili ,linčanje kot sra-10 pego, a zdi se, da so bili vsi ti glasovi zastonj, ako 0 na kritično rešeto dogodke, ki se vrše v jušnih Iriavah. ' ' 1 * £ Ameriška unija za civilno svobodo je vpravkar odposlala governerju Louisiane protest, ker so Um pretepli in povaljali po »moli in kurjem perju dva odvetnika, ki sta hotela zagovarjati člane L W. W. pred sodiščem. ^ To dejanje je samo nasebi kršenje ustave Združenih držav, ki garantira vsem državljanom enake pravice pred iodiščem. Človek lahko obsoja umor, lahko se zgraža nad morilcem, nima pa pravice vzeti priložnost morilcu do zagovora. Člani L W. W. niso izvršili umorov. Ampak ta inizacija ni mnogim ljudem všeč, posebno gotovi pri- 1 bizniški interesi jo imajo na piki. Aliio še ni vzrok, se članom te organizacije vzame pravica do zagovor- a pred sodiščem. Tisti, ki taj takega stori, je ravno izvriil zločinsko dejanje, kakor obtoženec, če se mu pred sodiščem dokaže njegova krivda. _________ W Ameriška unija za civilno svobodo je *protestirala. 0 bo protest kaj izdal, najbrž pa ničesar. Dobro _ o proti takim nepostavnim činom je protilinčarska _ va, ki je zdaj pred kongresom. 2e to dokazuje, da postava dobra, ker kongresniki iz držav, v katerih se ril največ linČarskih činov, nastopajo proti nji. In čim-prej bo ta postava sprejeta v kongresni zbornici in senatu In podpisana od predsednika, toliko preje se omeji fiterilo linčarskih zločinov, toliko preje se bo lahko reklo, da v južne države tudi prihaja civilizacija. Koliko linčarskih zločinov je bilo izvršenih, pove Narodno društvo za napredek zamorskega ljudstva. Od leta 1889 do leta 19. decembra 1921 jih ni bilo nič manj v državah, iz katerih prihajajo nasprotniki Dyjerjeve pro-tilinčarske predloge, kot 1,149. Te države so Karolina, fennessee, Severna Karolina, Texas, Virginia in seveda na, v kateri so pretepli dva advokata in jih pova-smoli in kurjem perju. Vseh linčanj je bilo v tem času v vseh južnih državah 1,666, med katerimi je bilo dva in trideset žen. Kongres ima moč, da sprejme take postave, ki znižajo Število teh zločinov. Taka postava je v interesu civilizacije in splošnega napredka nujno potrebna. PODUCNO POROČILO. SLIKE IZ NASELBIN. JAVNA GOVORNICA. Eacanaba, Mioh. — Preteklo leto ao nam obljubljali, da ae bo po loftaj v tem letu izboljftal, kar pa vemo, da je oatalo aamo pri ob ljubab. Tiaoči ao ae veaelili, da bo novo leto rea prinealo boljfto bodoč noat, a bili ao razočarani in godi ae nam fte «labeje/ kot ee je godilo pred letom. Bič, ki ga nam je spletlo pod jetnifttvo, naa tepe dane« bolj kot kdaj prtj. Skuftajo naa do akraj-nosti. Toda prišel bo dan vračila, ko bo prenehalo ^trpinčenje in ae ne bodo brer. potrebe kopali pre zgodnji grobovi. (>d naftih uat jemljejo bori^ kruh, pttftajo naa pod* milim ne* bom, prepuftčene usodi. brez str* he, brer. kruha in lačne. Hodimo od tovarne do tovarne, a nihče na* ne vidi; oni imajo gluha ufte-aa in o*i brez vida. Žalosten je po gled na na«, ki nas vidite po uli cah z bledimi obrazi iti preArzli mi udi. Nlkdo ae za naa ne zmeni, le mrzla burja; sikajoča v temno noč a svojo ostro melodijo, je nafta tovariftica.' Po vogalih cest je opažati tem ne postave s prepadlimi obrabi, moleče svoje koftčene roke proti mimoidočim. To so delavske žene, ki prosijo darov za prehranitev svoje dece. (Solzne ao njihove oči in tresejo se njih premrazena trupla, a vaega tega ne vidijo mimoidoči in ae ne odzovejo njihovim prošnjam. ... .*»> Htrašne so razmere, ki vladajo dandanea pod strelno kapital!^ stično pestjo, a vzlic temu se ne gane nikdo, ki bi jih preprečil in reftih bedni narod ter ifau dal strehe in kruha. Samomori ao na dnevnem redu; večinoma vsi iz-vrfteni vsled pomanjkanja. Nič boljfte se nam ne obeta živ ljenje pod sedanjim gospodarakim sistemom, zato pa delavci, ki i-mamo moč, da ga odpravimo, začnimo z resnim delom. Organizi-rajmo se vsi v eni sami stranki in delujmo skupno za razbitje take^ ga aiatema, pod katerim moramo itak poginiti. Čim voč nas bo in čim trdnejftc bomo držali drug drugim, tem lažja in hitreja bo nafta zmaga. — Frank Ruparcich. Glasovi članov S. N. P. J. In iltateljev Prosvete. I ka, tpdaj pa grmi po prilnici in treska ter verniki ae tope v ho! zah ter a strahom pričakujejo efca <*>*trt>15eitia. tn, >ni nrka svojih njihovem pastirja v So. ttiicajru ne bo i melo dspeba. kfr poklevnost .,«• pričela minevati ljudi in se ne pu ste več blufati, najsibo "bluf" A, bolj zapeljiv. Tudi duftni pastir jo bo moral valed toga odburiii, ne mordk zato, Her Ha kdo pre l ^nnja, temveč Tatli doWHrti, ki prenehava vpričo tako male^ I tevila faratiftv. Zdi ae mu, da*a«a . ______________Prosveta jako mnogo ftkodnje in spravila na noge. Njihovo delo nč Juakone ae v tem ne motu Zato i \'odi Amerike v boljio bodočnost »t« » v«»ml 2*:«.;».; temveč jo ponižuje do najnižje I stopinje. — John f. Bornik 80. Chicago, BI. — Gotovo je da tudi nam delavcem v 80. Chi eagu ne nrizanaiajo podjetniki in Sa« Prancisco, Oni. - Nad tri- puščajo vedno doma kakor se sto mošk" je stalo 20. jan. predU- ^a način je Umev- mestno hiio v San Franciscu. no da tudi ».. » to ~ čakali so na deljenje tiketov, s podjetnik. »totako ne zmenijo katerimi se lahko kupi za lOc Ži-H ^ zato' ** ,maj° veža po restavracijah. Bili ao Pomladi, močni in zdravi fantje. Rojaki, mi vemo, zaka3 smo nekateri izmed njih celo nekda tako sUbem položaju in. kdo je nji bojevniki na francoski fronti, kriv vsemu, da takorekoc sami Prisiljeni ao bili sprejeti tikete hočemo imeti take razmere, iz ka-za bomo hrano, ker ne preostaja terih bi ai lahko pomogli. Mars« jim drugega, ako se hočejo preži- deUvec si mish, kaj pa ho veti. Oni ne marajo za miloftčino, Sem glasovati za delavskega kan temveč hočejo dela, da ae s po- didata, 6e pa smo vai tako ubogi ftten.tp zaslužkom lahko preži ve. in lahko delajo mogotci z nami Kapitalizem pa se jim reži v o- kako se jim zljubi, kar pa je 1 e braz kot rimski cesar urarjočim vP«m izgovor in M««.^ amliteatrih. San Pranciaco nimaUploftnemu raavoju največ ftkodu-prostora zanje, ne da jim zasluž- Je. Ker vemo, da nam je mogoče ka da nrežive ! v»e •torltl in JC Potrebna M ' . „ . sloga, zakaj Vi se ne sporazumeli "The Better America Federa- jn prHrtopni k političnim in »tro t »on" ne nasprotuje delavskimkovnim organizacijam, ki nam organizacijam, temveč celo pri-Lamjjj0 spremembo aedanjega sla poroča, naj sč vse delavstvo or- bp(fa p0|0iajg. ganizira. Mi ne naaprotujemo no- gem u nekatere'rojake gibanju ki M ge maiodušno zagovarjali llaldeman.La naJ nftr0(1 itak nig nc vejja 7a Ako delavci pravijo, da so izkoriščani in da njih mezde niso tako visoke, da zadostujejo za kritje najnujnejših življenskih potrebščin, tedaj se najeti ekonomičarji v službi privatnih bizniških interesov oglasijo, in rečejo, tfa so delavci le poželjivi in da prav lahko izhajajo z odmerjeno mezdo. S številkami, ki slone na napačnih pre-misah, dokazujejo, kako majhen je dobiček podjetnika in liako "visoke" so delavske mezde. Pred nami je poročilo števnega biroja Združenih držav, ki pripoveduje VBe nekaj drugega. V letu 1919 so Imokavzarski listi najbolj glasno kričali, da so delavske mtsde "previsoke". O teh "visokih" mezdah pravi uradno poročilo: V letu 1919 je bilo v Združenih državah 290,111 tovarniških podjetij. V teh podjetjih se je izdelalo blaga, jtl je imelo $62,427v82r>,000 tržne vrednosti. Za materijal, Id ao ga vporabili za blago, so plačali $37,380,124,000 ali ft.87 odstotkov od tržne vrednosti. Na okroglo bi lahko rekli šestdeset odstotkov. V teh tovarnah je bilo zaposlje-nih 9,098,119 delavcev in od dva in šestdeset miljard dolarjev so prejeli v mezdi $10,545,906,000 aH 16.89 — na okroglo sedemnajst odstotkov. Osebe, ki so prejemale mpsečno plačo, so prejele $2,893,046,000 ali 4.63 odstotkov. Teh osebje bilo 1,447,761. Drugih 18.61 odstotkov ali 412,000,000,000 je šlo z« najemnino, obresti in ta pro-Ht 270,003 osebe, članice tvrdk. Delavci so prejeli povprečno $1,159 na leto ali $22.30 na teden. Osebe, ki so bile plačane na mesec, so prejele povprečno po $1,999 na leto ali $38.40 na teden. Ali pri tem je treba vedeli, da ao tukaj všteti tudi ravnatelji, ki prejemajo visoke mesde j % ki bi se morale prišteti profitu. Te številke govore zadosti jasno, da delavec ni dru-kot mesdni suženj. Devet miljonov delavcev ni Ao toliko na metdi, kot je zaračunjeno sa najemnino, Whe&tl*nd, Pa. — Enakomer no teie Čas svojo pot. V teh mrzlih zimskih &aaih je človek pogo sto dokaj nervozen, kar pa n čudno za pečlarje, katerim rav notako budo stori zima kakor drugim Zemljanom. Pomanjkanje tistih kebrov, ki jim pravimo to larčki in pomanjkanje mladih let to ata dve budi rani pečlarstva Vsa avoja mlada leta aem pUsti Itockefellerju za nizko vsoto, k sem jo prejemal ob napornem de lu. Dvanajat let napornega živ Ijenja aem prebil v Združenih dr- pa udriha i'ez njo z vsemi štirimi in vedno dobiva ?mett, ki se dajo pometati izpred praga Prostate. ogleda naj pred svoj prag in ne lit) videl samo flitiefi,^ ^Jrthvel« zvrhan kup nestflttfe, ker IHago, ki ga je lučal v Prosveto, se ni hotelo prijeti in je priletelo Takjm rojakom odgo-ga bodo apoznali irojaki širom varjam le to> da čeprav drugače Amerike, postno pa oni, ki bi-1^^ upo|tevani kakor kdo dru-•vajo v Kaliforniji. Lj vendar morajo biti pri volit- B. A. F. »je imela 19. t. m. avoj vah upoitevani nafti glasovi, pa banket v 8t. Frances hotelu, pri naj jih oddamo za kogarkoli ho-itemur ata bila navzoča tpdl čemo. Woodworth Clum in Harry Hal-I VelHta ie napaka pri rojakih, deman, njena voditelja. Govornikfda ne puWaj0 «Vojih žen svobod-je na tem banketu udrihal čez za- n<) da bi ,ahko i]e na voli«če. Ni-stopnike ruske vlade, ki ae 4,kla- kar ne mitlyli%t da bogte a tem kaj — ^ i noi uv uiiBiiiVf vas* mvvvv h w>m »»mj tijo" po Kaliforniji in slepijo L^r^ni na časti, če bodo vafte judi. "Mi B. A. F. P^čujemo ženft vo|ile poieR vag in ^poiam-ftpijone, ki delajo med L W. W., te gi> da žene ^ aaleže pri |tflt. komunisti in nestrankarako ligo, -u ravPotoiiko kakor vai glas. kateri ao fte takorekoč na viftku, v j^j bomo imeli zop6t voli. da atrmoglavijo vUdo. Kalif or- tVft xa konKreg. Takrat rojaki in nijaki biznesmem se moramo rojakinjef atopite vai na plano in združiti, da obvarujemo državo volitev napredne delavske kandi-pred rdečim atraftilom." Tako se ^ ako hožete da ge bodo zru. je pokazal volk v ovčji koži. 6m ti glabi 6agi mno ^ dan vo. Par ur prej je mr. Haldeman tr- Utft? bo mo{ v na4ih rokah Mt0 dil, da ae delavci morajo organi- pa izrabimo dQti6no moč. Kaj zirati, na to pa je jasno povedal nam pomaj?a vge tarnanje po vo- ' . - - ' nam puiua^a t »r uti jinuji; ,ju tu- avoje miftljenje. Dobro je da ga ,itvah če pa je takrat prekatmo ljudatvo sposna, m sicer čim proj tc ne da Več popravHi greh. tem bolje. Najelabfta napaka pri mnogih ro Pravi namen organizacije B. jakih je, da se dajo na volilni dan A. F. ni, da bi državo obvarova- prodati za nekaj dolarjev in po-lo pred bolftevizmom, temveč onn sluftajo kake ženske, ki hodijo o-pripoveduje ljudem o strmoglav- koli in priporočajo razne drugo tjenjn vlade po rdečkarjih le z stranke, samo ne delavskih. Ne gotovim namenom, da dobi na posluftajte torej več takih, ki i-svojo stran slabo podučene ljudi, m a jo sladke besede samo pred vo ki ae bodo dali uporabljati v go. lit vami, temveč zapomnit« si. da love namene, to je za uničenje je samo v socijaliatični stranki re-delavskih organizacij, na organi- ftrtev slabih danaftnjih razmer, taeija namerava razftiriti mrežo Pred kratkem ao bile v Ho. Chi-tvoje propagande po vsej deželi eagu volitve, ob kateri priliki hh t letnimi $150,000 plačevati sem aliftal božjega namestnika, ka ftpijone v delavskih vrstah. Kaj- ko je nagovarjal ljudi, naj voli tčr je hotel zasužnjiti celi svet, jo kandidata, dobrega katoličana, a moral je sam zbežati, ruski ear Z lepimi besedami ni imel poseb- Je tudi delal naklepe, pa mu je letelo, daai je imel absolutno žavah. Tovarna mi je aedaj nokaj Ipodle navadnega, ropotatije vrtečega »oč v državi. Tako tudi B. A. F. ne bo z zapiranjem radikalno mislečih Ijndi dosegla svojih ei- koleaja atrojev, prasketanje Že-letnih vozičkov in vpitje trpečih ijelaveev, ki ao kagaalM mod kn-pe ftelezja in j^kla, nima več pre-trealjivega tiilnka na moje uho. Vaega aem #e privadil kakor at privadi auženj mučenju skoai vse dfti v strojem življenju. Kladoat je itginlk kakor Wtae kaplja t razbeljenega leleta Kojaki ao mogoče radovedni kako obstoji Mfttlub. Hlabo in do- bro; novih člaaov nimamo fte nič. Na zadnji letni aeji ni bil navzoč ni eden član. kar znači tako dobro uspevanje, da sploh ne rabimo kakih sej. Kedne tedenske »eje se vrfte v«ako noboto v profttnrih vsi «smei. Ako bomo ukrenili kaj I koristnega, ae bo mogoče fte splačalo hoditi okrog. Če he. p« ae bom [umaknil ia pečlarsko kolibo ti l^j udal u«odi. — Jaek Jert nfpiv-l Delavski mnino. rsleis val Vsi j« rfka. • katere I je v. Voditelji in odgovorni faktorji pri IL A. F. hi morali vedeti, da sta tfreepoaelnost in glad tista povzročitelja, da se delavstvo vedno bolj pridružuje k radikal-nemn gibanju. Tega gibanja n« bo URfavita ta vzorna federacija kakor jo ne more ntkdo dragi. Kdo more zameriti breapoaetoe-mn delaven ali lenuhi, ki je ime. la fte itak nisko plačo in je hočejo podjetniki zopet utrgati, da prične mi»H«i. da v takem reda ai vse preVilno. Zamerili bi takemu edino lekko. če bi nič ne mj- pečlarskega kluba, kamor pridite a|it B A. F. bi atorila veliko bo- lje, fte bi dotičnih $160X100 pora bila za omejitev brezpoaelnoeti. To bi bilo bolje kakor pa plačevati drage gnvorntke, ki udrihajo proti " radikalni zasuftnjevalm nevarnosti, katere v reaalei sploh rti. Z odpravo bretpneelno«ti hi lahko doavgti boljfte Ameriko. nih teikoč preslepiti delavno ljud atvo in izvoljen je bil v svojo korist, delavcem samim pa v škodo. | Zato pa rojaki, ne poslušajte več takih kri vik prerokov, ne^vo lite kakih kandidatov, ki so od visni od farovŽev, temveč svoje kandidate, ki niao odvisni od ni kogar in bodo delovali za vaa. Ne dajmo ae več alepitl, da bo Bog pomagal priti it teh slabih časov. On "bo res pomagal, prej pa si moramo pomagati aami. Pr«eej reenična je bila primera o hudiču in duhovnn. tri jo je pri. neela pred nedanim Prosveta. kako ga je hudič vodil od prostora do prostora, kateri vai ao bili pe kli na tem svetu. Te pekle bi bilo treba, darhi vsi duhovni videli ter jih okusili, potem bi preifehsH s streftenjem V Ro. Chicagu niemo brez dušnega pastirja, Iri pridno deluje, da eo mu evee četdalje bolj po- _____ hlevne in ae puatijo heftemati do|" premajhen dmk zadnjega. Dokler je kaj evenka. tedaj je dobro ia pridige ao aamo slike it lepegs raja tam nekje aa meglami, kadar evenka smanj- Claridge, Pa. — Pred par dnevi sem sliftal od članov naftafu društva pritožbe čez Prosveto. češ, da prinafa premalo gradiva in ne izhaja na 12 ali 16 straneh, kot so govorili pred združitvijo, da se bo tedenska izdaja poveča lu. Pravijo, da ao sami oglasi, in konci kakega romana; kadar so pa priobčena jednbtlna naznanila, takrat jo pa skoraj nič hi. Jaz mislim, da hi bilo dobro' izdajati tedensko izdajo na 12 straneh* in dati ljudem par povesti. Tisti ddlgovezni roman naj se pa odpravi iz tedenske številke, kei kdor ga hoče Citati, gotovo ne bo naročil dnevnika radi romana, temveč bo raje kupil knjigo kot čakal na tiste odstavke pol leta, ali fte dalj. Taki dolgovezni ro-mani ne zatiimajo mrtopft ljudstva, posebno pa fte "z ognjem in mečem," "Vitez iz Rdeče hiše" "Trije mušketirji" itd., kateri so bili zadnja leta pfciobčeni že po enkrat atl dvakrat po vseli slovenjih listih v Ameriki. Torej dajte ljudem kar itoftejo imeti in kaj originalnega. Radi izdajanja ne 12 straneh mislim bi ne bilo dosti več stroškov kot jih je dosedaj posebno pa fte ako tedenska izdaja izhaja v 28.000 iztl-tih. Ni treba misliti, da sem radi tega čez list, ali kaj drugega. Ne, list je izvrstno urejevanj v politiki je nepristranski piaan v napnednem duliu, in tudi zavae ma pravo taktiko, ki mu pi ptni in je tudi vaa-k lahko ponosen nanj kdorkoli ga prejema in Žita. Samo premalo gradiva je, pra vijo. In sedaj, ko bodo le jedno-tini računi priftli na vrsto, ki so navadno priobčeni v dveh izdajah, ne bo ostalo za čtivo nič. ti pamo! da bo odbor že potrebno ukrenil in Odredil tedenako izda jo vsaj na 12 straneh. Kakor iz tega razvidimo, se ljudje zanimajo ta branje, ampak ako je kje kak nedostatek. raje med aeboj godrnjajo kot bi se oglasili tn prinesli stvar v javnost. Ako bi ljudje imeli dosti dobrega beriva bi si z branjem preganjali čas in pri tem prište-dili marsikak eent, katerega tako neso za stopnice, ki ae danes nahajajo po vseh naselbinah, mesto prejftnjdi salonov in beznie. Prej smo upali mnogo ml "Književite matice"; ' mislili smo, da bo izdajala 4—6 knjitr za dolar, ampak kot kaže, za en krat ne bo nič. En dolar že ««• marsikdo da. četudi v slabih ča sih ampak 3 dolarje za dvfr knji gi je nam nanadnim deVrveem preveč. Prepričan sma, ako ae-ns stavi pristojbina m m dolar bi dobili v kratkem čaeu 80*K> *ln nov ali pristopnin, *er tako bi vaak imel pogum za agitotijo in šli bi za ljudmi, čeft, ea dolar boš fte dal. v katerim koli položaju «• nahajaš. « •• ; ! Havnotako je bilo t Mohor jo vo družbo v ttari domovini; aieei en goldinar mala avota ta ene. kateri so kaj imeli ped paleen. pri o«talih *o pa dobiM z tatfttaei jo na en ali drugi način. Agitatorji ao imeli svoje težave h» naleteli tudi na »tgnvore: mam brali", '4imam slabe oči", ie tak ffrevvft papirja pri IHi." ia druge %ei ao tufcaj vsakem mane, kdor fr imel fte priliko agitireti ta pre svetno stvor med rojaki. ' Vsee do je ftlo, d« nazadnje ao bile Mo lavriovalni odbori UMUVNI IMIli (Federated Prtu.) Delavei v klavnicah so z veliko večino zaključili pri splošnem (glasovanju, da nadaljujejo štrajk. Skupni izid glasovanja do danes je sledeči: 8318 za nadaljevanje Ktavke, 617 za končanje stavke. (Glasovanje v posameznih mestih, kakor poroča tajnik organizacije Lane na podlagi prejetih rezultatov zadnji petek, je izpadlo kot sledi: za atrajk: proti UaatSt. Louis......1351 43 Oklahoma City .... 890 121 CUeago . . . .:...... 490 21 Omaha . ..........1702' 297 Sioux City........ 764 59 Denver...........341 14 Kansas CMy.......2240 61 Milica v Nevvportu, Ky.t kjer jeklarski delavei stavkajo že od 24. decembra, je zadnjo soboto zapustila mesto. \ 00 le začeli! Premogovniški baroni v južnem Ohiu no zaključili, da s 1. aprilom znižajo mezde rudarjev za 31 do 36 odstotkov. tttavfcnjofl "rtfttJi odpuščeni. V premojfokopih in zlatokoplh v okolišu Johannesburga v Južni Afriki so bili v*i stavkujoči rudarji odpuščeni, ko so bila pogajanja med podjetniki in rudarji zaključen«. Oaemumi delavnik zopet uveden v Uvid. Ravnateljstvo električnih železnic se je dolgo prizadevalo, da je izvojevalo devetur-ni delavnik za zaposleucc pri železnicah ;<•Bh, eh!" Nazadnje Je vrgel Nikolaj Vsevolodovič vee sveženj vanj ter o<|Šel grohotaje po ullei, rožen nadležne družbe. Potepuh je oatal aam, drsa je v blatu p«) kolenih in iščoč bankovcev, ki so »c bili razleteli * vetru in potonili po lužah; celo uro se je sliia-lo v temi njegovo stokanje: "eh, eh!" TKITJB POOLAVJE. Dvoboj. r i. DrugI dan ob dveh popolduc se je vršil nameravani dvoboj. K nagli reiitvi zadeve je pripomogla neukrotljiva želja fArtcmija Pavloviča Oaganova, biti ae za vaako eeno. Naaprotnikovo ravnanje, ki ga ni razumel, ga je delalo beanega. Že vee moaec ga jo žalil nekaznovan in ga vendar ni mogel spraviti iz potrpljenja. Poziv jc moral priti od Nikolaja Vscvolodovlča samega, zakaj Oaganov nI imel pravega vzroka. Svoj skrivni nagih — brezumno sovraštvo do Stavrogina zaradi rodbinzke žalitve pred itirimi leti — ae je stamoval priznati; takšen vzrok se mu Je zdel samemu nemogoč, alasti ker mu je Nikolaj Vae-volodoviČ že dvakrat teko skromno ponudil, ds se oprsviči. Sam pri sebi je obsodil Mtavroglns za nesramnega bojazUivca; nI mu šlo v glavo, kako Je mogel prenesti ftatovljo zaušnico; iu tako je naposled aklenil pisati neverjetno sirovo pismo, ki je res pripravilo Nikolaja Vsevolodoviča do lega. da je predlagal zaželjeno srečanje. Drugi dan je v mrzlični neatrpnostl čakal poziva, nervozno telit a je avoje ianse. zdaj ves v nadah, zdaj obupan; za vaak alučaj nI je bil še zvečer omislil sekundsnta — ravno Mavrikija Nlkolajevlča Drozdova, svojega prijatelja, šolskega tovariša tn moža. katerega je posebno spoštoval. Ko je prišel drugo jutro ob devetih Kirilov s svojim naročilom, je našel tla ie pripravljena. Vse opravičbe in nezaslišani popuatki Nikolaja Vacvolodovlča ao Idil ie pri prvi beoedi nenavadno rezko zavrnjeni. Mavrikij Nikolajevi.', ki jc šele snoči zvedel, aa kaj gre, je spričo teko nezaslišanih ponudeh kar nata odprl začudenja in hotel na mestu predlagati spravo; ko pa je videl, da se je Artemij Pavlovič, aluteč njegovo namero, skoraj stresel na svojem stolu, je molčal in ni rekel ničesar. Da nI bil dal tovarišu besede, bi bil takoj oriiel; ostalo mu je edino upanje, da more vsaj v odločilnem trenotku še kaj opraviti. Kirilov je izročil poziv; vsi pogoji, kakor jih je bil tiaznačll Htavrogin, ao bili aprejeti dobesedno, brez najmanjšega ugovora. Pri teknili ao še ostro doloČ-ho, da atreljate nasprotnika drugič in tretjič, ako prve krogle ne odločijo dvoboja. Kirilov je mrk-lo gledal ln ae branil tretjega strela; v*e šaman. Privolil je iele, ko Je dosegel, da hodi četrti atrel I tgkljuern In tako ae je vršil dvoboj ob dveh po * ppldne v llrikovu, majhnem gozdiču, ki je ležal V mestni okolici med Rkvorrftnikl in fabriko Apl-gnlinlh Včerajšnji del je bil ttato pojenjal, toda vreme je bilo vetrovno in vlalno Nitki, motni, (natrgani oblaki eo naglo hiteli p«, hladnem ne ha Drevesa ao tarobno in valujoče šumela f vrhovi ter škripala v koreninah; l»il y selo Ia Rasten dan. * > f\ (laganov In Mavrikij Nikolajevič «ia w pripeljala v ličnem dvovprežuem kolealju: radaj je mhM al tura, Artemij Pavlovič je koč.jažtl skoraj late minuto ata dospela tudi Nikolaj V«evolodovlč I in Kirilov, ali ne v kočiji, temveč na konju, ka-kor tudi aluga, ki ata ga imela a seboj. Kirilov je jahal danes prvič v življenju, a smelo in ravno ae je držal v sedlu ; z desnico je stiskal težko skrinjico s pištolami, ki je ni hotel zaupati služabniku, levica pa Je nevešče venomer zvijala in natezala povodce, tako da je kouj motal z glavo in razodeval željo postsviti se ns zadnje noge; ali jezdeca to ni plažilo. Podtikljivi Uaganov, ki je uaglo in globoko zameril vsako stvar, je smatral prihod jezdecev za novo žalitev, češ da jc, sovražnik preveč uverjen o svoji zmsgi, ko se mu niti voz ne zdi potreben, da bi mogel odpeljati ranjence domov. Ves zelen od jeze je stopil s ko-leslja, čuteč, da ae mu treso roke, ksr je tudi po-vedsl Msvrlkiju Nikolajeviču. Vacvolodoviču niti ni vrnil poklona, marveč se je obrnil stran. Se-kundanta sta izžrebala Kirilovlje. pištole; odmerila sta bariero, postsvila naaprotnika vsakega na svoje mesto in poslala "kočijo iti služabnika a ko ■nji tristo Jcorakov nazaj. Potem sta nabila orožju ter ga izročila nasprotnikoma. Žal da ni Čaaa za opisovznje, ker treba hiteti a povestjo brez vsake opazke pa tudi ne gre. Mavrikij Nlkolajevič je bil otožen in v skrbeh. Zato pa je bil Kirilov docela miren in vsakdanji, sila natančen v podrobnostih prevzete dolžnosti, ali vendar brez najmanjšega nemira in skoraj tudi brez radovednosti, kskšen bo usodni in toll bližnji konec stvari. Nikolaj Vsevolodovič je bil bledejši nego ponavadi in dokaj lehko oblečen, v svršiuku in belem klobuku. Zdel se je zelo utrujen iu je gledal zdajpazdaj mrklo okrog sebe, iu« da bi se mu zdelo količkaj potrebno skrivati svoje neprijetno duševno razpoloženje. Najzanimivejši pz jc bil v tem trenotku Artemij Pavlovič; ne morem drugače, kako da izpregovorim o njem posebej nekaj besed. II. Njegove vnanjosti doslej še nismo imeli prilike omeniti. Bil je triintrideset leten mqž visoke rasti, bel in sit, kakor govori preprosti naroči, z redkimi plavimi lasmi in dokaj lepimi črtami obličja. V pokoj je stopil kot polkovnik; če bi bil služil dalje, bi se bil «v generalaki suknji ie bolj postavil, in lehko je mogoče, da bi bil dober poveljnik na vojni. V označbo oaebe ne smem zamolčati, da je bi-la glavni povod njegove prošnje za urairovljenje misel na rodbinsko sramoto, ki ga je tako dolgo in mučno preganjala po žalitvi, prizadeti očetn pred Štirimi leti v klubu po Nikolaju Stavfroginu. Njegovi vesti se je zdelo brezčastno služiti dalje, In bil jc prepričan, da je njegova nnvzočnozt mla-dež za polk In tovariše, četudi nihče ni vedel n dogodku. Res je hotel že davno pred žalitvijo enkrat zapustiti službo in povsem drugačnih vzrokov, ali omahoval je do tiatega čaaa, Čudno je zaplesti, in vendar je reanica: ta prvotni vzrok, ali bolje rečeno poziv k odhodu v pokoj je bil — ma-nifeat 1». februarja, ki je prinesel kmetov svri-bodo. Artemij Pavlovič, zelo bogat graščak v naši gubemiji, ki niti ni bogve koliko izgubil vsle« manifesta in je bil' vrhutega sam zmožen spoznati človekoljulmost te reforme in razumeti njene go-spodarakc ugodnosti, se jo zdzjci začutil osebno žaljenega po manifestu. Bilo jc nekaj nezavetK uega bolj čustvo nego misel, in tem silnejše, čim manj opravičeno. Do očetove smrti se ni mogel pripraviti, ds bi storil kaj odločilnega; toda po "žlahtnosti" svojih nazorov je zaslovel v Petro* gradu med odličnimi ljudmi, s katerimi je vneto vzdrževal zveze. Bil je človek, ki sc je zapiral sam vaae in skrival svojo notranjost pred drugimi; prliteVal se je tistim čudnim dvorjanom, ki se ns Ruskem še najdejo semtertja in katerim je starodavnost In čistost njih plemenitega rodu naj* dražja svetinja in najresnejši interes. Pri tem ni mogel trpeti ruske zgodovine, iu ruske šege so bilo v njegovih očeh večinoma gola svinjarija. V t iati posebni vojaški šoli za odličnejše in bogatejše gojence, kjer je imel čast začeti in končati svojo naobrazbo, sc je že v otroških letih na v zel poetičnih nazorov; zaljubil se je v gradove in življenje srednjega veka z vso njegovo operno stranjo in v viteitvo še posebej; skoraj jokal je srs-mu nad tem, da je smel ruskega hojarja v časih moskovskega earstva vladar še telesno kaznovati, in rdečica ga jc oblivala, ko je primerjal te razmere s tujimi. Ta rezki, nenavadno strogi človek, kl je z vso popolnostjo uniči svojo službo in izpolnjeval svoje dolžnosti, je bil v svoji duši sanjar. Zagotavljali so, da ima dar besede iu bi lebko govoril na zborovanjih; in vendar je molčal vseh triintrideset let. Celo v tisti odlični petro-grajski družbi, kjer je oličcval zadnji čas, se je dršal aila oholo. Petrograjsko srečanje z Nikolajem Veevolodovičem, ki ae je bil takrat vrnil iz tujine, bi ga bilo kmalu pripravilo od pamet. Zdaj, ko je atal na barieri, ga je navdajal strašen nemir. Venomer sc mu je zdelo, da lehko še nastopi aapreks, zbog vsake najmanjše zamude ga je atreaal trepet. Bolcatna nejevolja se je zaertala na njegovem obrazu, ko je začel Kirilov govoriti, nameato da M dal znamenje za Imj, četudi je go voriti, namesto da bi dal znamenje za ls>j, četudi je govoril le pro forma, kar je muh irlasno poudaril: "Zdaj. ko h« pištole v rokah iu se hliia povelje, vpraša m gospoda, ali im* ne bi hotela spraviti; aadnja prilika je. Pro forma govorim: ae-kundantoka dolžnost " Tudi Mavrikij Nikolajevič. ki je iloalej molčal in ee žr od včerajšnjega dne kesal svoje po pnstljivoali in mehkobe, je nsglo povzel Kirilov I jo misel, rekoč: "Deeels »e pridružujem besedam gospoda Kirilova . . . mUel. ds je uprava na licu nietta nemogoča. je predM».l. k, dnlier ra Francoze . . .laz vohče ne razumem \ čem naj bi bila žalitev, že davno aem hotel reči . . saj ae vendar ponujajo vse mogmV opravičbe kajneda T" Vaa Je zardel Malokdaj se mu je primerilo, da bi bU govoril toliko in tako razburjeno dvonožec naravoslovne pravljic® Spisal Kar! Enrald. Prevedel Franc Bolka. Mnogo let Enajsto poglavje ponojo. Mnogo, mnogo let, stoletij in tisočletij Je bilo poteklo. * In ni bilo več v gozdu, v vročih deželah, kjer aolnce topleje sije, dež gostejše psds in vse živali in rastline boljie uspevajo, ker jim zima ne more škodovati. Bilo je v neki veliki vasi v Jit-andiji. / In ker je bil ravno semenj, jc bila vas polna ljudi in živine. Povsod so bili nastavljeni šotori, v katerih so sc prodajali leseni čev ji, lepenkasta posoda, sladkarije, igrače in vsakovrstna navlaka. Tu so bili šotori, kjer se je točilo pivo in druge pijače, med drugimi tudi velik šotor za ples. Potem so ae nahajali še tukaj: theatrum mun di, dva vrtiljaka, šotor, v katerem se je kazala najdebelejča dama sveta, in drugi, v katerem se jc moglo za dvajset vinarjev videti majhnega palčka. Razven tega jc bil tu šotor z belimi mtfimi, kakor tudi boljšje gledišče. In mnogo lajn, ki so razglašale svoje melodije zmedeno druga preko druge, tako da sc ni razumelo besede, pi-Ijahih kmetov in dečkov, ki so 'uganjali vsakoršne norčarije. I Ali na sredi trga j* bilo v veli kem šotoru hranjeno najizvan-odnejše. Tudi to sc je moglo videti za petindvajset vinarjev; in idor jc hotel vedeti, kaj je bilo, posluial je samo moža, ki je stal jred šotorom in klical s hripavim glasom i "Prosim lepo, gospoda moja! Samo petindvajset vinarjev za od rastle in za otroke polovico. Tukaj vidilc nekaj, česar še tu ni bilo videti, sicer pa ae je kazalo pred tralji in visoko gospodo vsega sveta. Sam je kralj, kogar imam čast vam predstaviti — kralj živali^ gospoda moja, strašni lev Živi v notranji Afriki in je tako močan, da more pobiti z enim udarcem prednje tace vola. Vsaki dan použije dva jagnjeta za zaj-terk. Če bi ušel iz kletke, pospravil bi vas vae skupaj poprej kol desetih minutah na drugi svet. Ali ni se vam treba bati, gospoda moja. Lev je zaprt v kletki z moč nimi železnimi šibami. Ta>krvo očna zver sc kaže tukaj — petin dvajact vinarjev za odrastle in zn otroke polovico 1 Prosim lepo, go apoda moja! Hitite, predno ju prepozno. Nikoli v življenju nc boste videli kaj takegfe za tako nizko ceno." Tako je kričal mož v cnomcr. Pred šotorom se je nabrala velika množica, ki je buleč stala tukaj. Mnogo jih jc šlo tudi v šotor. In ko so sc zopet vrnili, so pravili o kolistoječim o tem, kar so videli. Iu vedno več jih je šlo notri — cel dolgi dan. V ozadju šotora je stala kletka levom. Bila je nizka in umazana. N«i tleh je ležalo nekoliko nečedne slame poleg par kosti. K občinstvu obrnjena stena je bila is debelih, zarjavelih Železnih palic. Čiato zadaj v kotu je ležal lev, glavo na prednjih nogah. Zaspa. no so zrle njegove rumene oči na ljudi. V zmršeni njegovi grivi je tičala slama; bil je tako suh, dn ga jc bilo groza videti. (VI časa do časa je kačljal votlo in nečedno. Pred kletko je stal klicar z dolgo palico v roki in je pripovedoval in razlagal. Hejmarji so i velikimi očmi opazovali mogočno žival, ki je ležala takomimo pred njimi. Kakor je bil bolan in onemogel — vendar so videli, da je lev, kralj živali. In teklo jim mrzlo po hrbtu, ko ao pomislili, da bi ujeti lev mogel izbegniti. Ko pa ae ni kar nič ganil, je rekel konč no nekdot "Jaz mislim, da je mrtev.*' Nato je mož, ki je razlagal, vtaknil svojo dolgo palico sk omrežje ln sunil leva v boke. Lev je polagoma obrnil glavo proti njemu in ga pogledal-ne da bi oe sicer zganil. Mož pa ga je auvai ponovno, tako da je končno vendar skočil pokonci in tako glas-no zatulil, da se je amajal šotor in so ljudje prestrašeno bežali narazen. "Svojega prejinjega gospodarja je požrl," je pripovedoval mož. Kupil aem ga od vdove ... sanjari o ovoji domovini, kjer jc lovil v divjih gozdovih in kjer so ga vae živali častile in se ga bale. — Zdaj pa morate iti ven, da se na-gledajo tudi drugi izvanrednosti, kakoršna se ljudem v tem kraju Šf ni nudils. Prosim lepo, gospoda moja! Samo petindvajaet vinarjev! Kralj gozda, mogočni lev!" Tako se je nadaljevalo do poznega večera. Šele, ko se je trg začel prazniti in nikdo več poslušal njegovega kričanja, zaprl je mož vrata šotora in jc prešteval denar, ki mu ga jc prinesel dan. "Bil je slab dan," jc rekel in gledal nevoijno leva. "Tvoje ve čerje pravzaprav nisi zaslužil." S temi besedami je zagnal levu majhen kos napol aegnitepa mesa. Potem je zapustil šotor, zaprt skrbno vrata in odiel v gostilno, kjer je stanoval. Tam je popivnl do belega dne. Lev pa se ni dotaknil gnilega mesa. Z glavo na prednjih tacah, je ležaf in , gledal v oljnato sve-tiljko, ki je viaela v šotoru in raz prostirala prav alabo svetlobo Naenkrat je začul glas, dvignil jc glavo in se oziral okoli. "Kaj naj zdaj naenkrat niti po noči nimam miruf" je zaklical. "Samo jaz sem,'* je odvrnil tih, piakajoč glas. "Po ne vodoma so mo zaprli tukaj notri. Ven hočem I Ven hočem! Moja gospa umrje od strahu za menoj." Bil je čisto majhen pea s kra guljčki za vratom in vezeno odejo na hrbtu. Capljal je in capljal, cvilil, tulil in praskal na vratih. aH nikdo ga ni sliftal. Zunaj na trgu je bilo vse tiho. "Moj bog!" je klical lev. "Ti si vendar pesi Toliko vidim. Kakšno strašilo so ljudje napravili i/ tebe!" "Ven hočem! Ven hočem!" je žvižgal pes. Lev jc bil položil zopet glavo na prednje tace in opazoval psa. V Kaj tako žvižgaif" je rekel "'Saj ti nihče nič noče. Jaz bi te rtfc mogel požreti, tudi če bi imel željo. Železne palice so močne, moraš vedeti. Začetkom sem stre sal zanje, ali zdaj ne več. V kletki moram potovati iz kraja v kraj in se kazati za denar, moram prenašati zasmehovanje in sitnarijc ljudi, moram na komando kaj zatuliti, da jih obhaja zona, čeprav vedo, da so varni pred mojimi zobmi." "Izpusti me ven!" je prosil pes Oba sta znamenja nevarnosti. Pri- te dobita prava zdravil*. Severa'8 Coufh Babam (Severov Balzam zoper kašelj) od-pomora j^n^ado^u^l«^ po- (Smjeri TableTmpel^hSIdi! gripa) ostavke prehlad prsdns sa razvija. Cena 10 centov. Po vseh lakarnah. Ali ate dobili otie Severiavsca Almanaha za lete 1022? Dobita ga zsstodjpri svojem lekarju ali; pa direktno od GROZDJE, GROZDJE. Zmljeto, črno N. iT. 48 gal. sod $46.; 26 gal. 930.; 15 gal. $18., se naroči pri M. KRA1NZ, Daviš, W. Va. $6. najmanj z naročilom, ostalo se plača po prejemu. POOBLASTILA dala MATIJA SKENDEK že 12 LET, za rojaka po celi Ameriki. On že mora vedeti, kako oe po-oblaatila izdelujejo. Piši mu in razloži avojo zadevo, pa ti bo naredil vae pravilno, da ti ao bo mogočo grunt prodan a nepaavil nim pooblastilom. Njegov naslov jo 6037 Butler it, Pittabnrgk, Pa. (Advert.) NajmoferiMjIt la aajhltivjlt parnlkl ■vata. Ismtaa po«tr«lb« potnikom. Lokalni m« topni k Ja r vala« mmta alt Utaa B«kj«. CARMANIA.........Fab. U Vožnja $105.00 ia davek $0 00. Vožnja po železnici do Zagreba, $1.75; Belgrad, Bukareat, $11.60; Budapest, $8.86; Sofia $8.46. Via Ckarbaarg A Svatbaasptaa. Aq«itaalaa...........Fab. 7 'Ne morem," je odvrnil lev. "Ali tako ubog vendar niaem, kot ti. Jaz sem vaaj proti moji volji tukaj — vjet sem bil v past. Ti pa si žel prostovoljno v službo Dvo-noica in si izdal svoje tovariše." "Ne vem. na kaj cikaš," je ro kel pes. VJaz no vem o nikakem Dvonožcu. Jaz služim pri ljudeh. Moja gospodinja jc ugledna baronica. in umrla bo od strahu, če me kmalu ne najde.w (Dalje prihodnjič.) Delavec brea delavskega čaao-Pla ja Jo kakor vojak broa puške. Varočite aa In Žlrite svojo glad lo Znižana vožnja. Kar ae aakatera linija znatno znižalo svoja cene, se nadi ugodna prilika onim, ki so namenjeni v kratkem v stari kraj. Pišite aam po cena in vozni red paznikov. Ako šalita dobiti kaka«« sorodnika Iz starega krajs, nam pišite po tozadevna pojaenila. Kadar paiiljata 4mr v stari kraj, ne prezrite naše banke, ki Vam nudi točnost in nizke cene. Za vaa nadaljna pojasnila se obrnite na slovensko banko ZiknjSik & Cssark 70 — 9th Ava., « New YorkCity. Uš »ljo prihodnjič). Zrno do zrna - pogača, kamen do kamna - palača! Vložite Vaš denar v sigurno banko in zavarujte se s tem pravočasno za VaAo starost. F Na vloge pri nas plačujemo do dalnjega 4% "special interest account" (posebni obrestni račun). Vloge so zasigurane z najboljšimi bondi Državno nadzorstvo! Vlagatelji izven New Yorka, kateri hočejo napraviti redne meaečne vloge nam naj pošljejo denar po pošti; za prvi polog izdamo knjiiico, katera bi ostala na žeho pri nas v pologu, ter jo po polletnem obrestnem pripisu pošljemo v pregled. + . FRANK 8AKSER STATE BANK. . GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKEBANKE. 82 CORTLANDT STREET -i- NEWYORK,N. Y.