-
GLAS NARODA
88g i «Jgjjl	-CiiK' -"S" ^ • -It	JP* |Bg* 3	r^JHH' wSps5■ ~
List: slovenskih ^delavcev v Ameriki.
Največji slovenski dnevnik
v Združenih državah
Vdjm za vse leto ...	$6.00
Z« pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za Inozemstvo celo leto	$7.00
The largest Slovenian Dafly ^n the United States.
Isscad every day except Sundays and legal Holiday*. 75,000 Readers.
-..........■ ■ ■	————	——-	——————	11 i	n ■	■ --.	—
TELEFON: COBTLANDT 3876.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act ofCongress of March 3, 1879._TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO 196. — ŽTEV. 196.	NEW YORK, tuesday, august 21, 1923. — torek, 21. avgusta, 1923.__volume XXXI. — LETNIK XXXI.
SEPARATISTIČNO GIBANJE V PORENJU
Skoraj sleherni dan se izrazi nad tisoč oseb v Porenjit za republiko. — Navdušenje med prebivalstvom je sicer precejšnje, toda zadeva najbrže ne bo uspela. Velik odpor proti izvedbi načrta. — Celo Francozi no precej skeptični.
Duesseldorf, Xenu'ija, 2U. avgusta. — Pred dobrim t«*<1 noju <«* j«- vršila v < 'ohlenzu izvanredno znaeilna st-ja. iVi ti j priliki so >«• zbtali zastopniki vseh neodvisnih po-i diskih strank T«-r sk«»piii vse organizai-ije v eno samo organizacijo. koj«* iiam<*n ji* ustvariti |X)rcnsko in poruhrsko rcpuMiko, ki l>i Kila povsem neodvisna od Nemčije.
Na čelu tc^i gibanja je dr. l>o rt en, eden najznačilnejših separatističnih voditeljev.
Njegova »icsiiii roka je Hupi von Metzen, bivši inženir v Ki upjMivili tovarnah v Kssenu.
J)r Ilort«*!] je sprva zahteval samo tehnično odločili** IVrensk« . Nova država naj hi Kila v nekaki zvezi z nemškimi državami.
Ih*. Metzen in <lr. Voltheroff pa zahtevata popolno neodvisnost.
Nova država naj Ki Kila i>o svojem notranjem u^tr--jil laka kot sin Ilolandska ali K vira. Proti zunanjim na-j a !<»m naj hi jo hranili njeni sosedje ali |»a Li^a narodov. 'M e hi ne imeli teli garancij." je izjavil de. Mc-tzzcn, 1»i nam v prihodnji vojni slaba predla. IT«/wi~ n publike Ki bila približan taka kot je bila usoda Neverno
i-aneije."
Zadnji teden se je Metzenu in njegovim tovarišem posrečilo pregovoriti Dortena. Dali so mil tridnevni ultimatum, ii: v treh dneh se je premislil ter se pridružil
Met zenu.
Prihodnjo nedeljo ho velika skupščina v Muehen-('ladhaehu.
Von Metzen je izvannedno optimističen, visoko izobražen človek, ki gladko govori, tri jezik
Po vda rja 1 je. da nova republika noče imeti uikake zveze niti s Francijo. niti z Nemčijo. Proti kateremukoli vmešavanju se Ko odločno borila.
*'Ko Ko vse pripravljeno, nam bo mogoče konstruirati administrativno zgmdho jxUom naših lastnih ljudi in potoni uslužbencev. ki nam Kodo brezpogojno udani.
44Naša agitacija se viši sedaj komaj dve tedna. Vsak dan se pa podpiše nad tisoč oseh vseh vrst in razredov za novo republiko. Delavci v Ruhr okraju se izvanredno zanimajo za to pihanje. Precejšnje število jih je že v našem odboru.
Franeozi so napram tej novi republiki precej skeptični.
•Tasno pa je. da bodo prej ali slej začeli podpirati to ttjritaeijo. kajti Franeozi odobravajo vse. kar ima namen! rušiti enotnost Nemčije.
KRISTIJANI PREGNANI IZ ANATOLI JE.
Atene, ftrjUcn. .m avgusta. — Turške K.hUvti bodo v kratkem lZfTtltU' i/ Anatoli j«* vs-e Armence in <irke, ki *o slučajno Še ostali tam. Armence hoda deport irali v Rusijo, firke bodi pa poslali v Alf]»po. DvajM-t tis«*"- Armracev je že dr—p^lo na anatoKko mejo v bližini Eriv&M.
H0LANDCI SO ZASTHAŽILI MEJO.
London, Anglija, 20. avgusta. Daily Mail j«» <l<>bil iz Maastricht a poročilo. da so močnt* holantLske »'•»►te zastražile meje. ker so s*, /adnji čas neprestano dogajali spopadi med Nemci in Holandci. Nadalje prihajajo na Holandsko Nemci kupovat živila. To se bo za na prej prenehalo.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IH ZASEDENEM
OZEMLJU
M potom naš« bank« ixvrfujejo zanesljivo, hitro In po nizkih
conah:
VtcraJ m Mb nate mm ilcMtt
Jugoslavija:
BaspoMlJa na aadnja poAte in Izplačaj« "Kr. poitnl čekovni vrad" tn "Jailrantka toanka" v Ljubljani. Zagreba, Beograda, Kranja. Celja. Mariboru. I>ur-roTDlka, SpUta, Sarajera aH drugod, kjer je pač aa hitro laplačllo najucodneje,
1000 Din. .. $11.70 .. K 4,000 2000 Din. .. $23.20 .. K 8,000 5000 Din. .. $57.50 .. K 20,000
l»rt MkuIHM, Id sna i« j* manj ha« a« tlaa« ainarjav računlma pacafeej M «• caatov U paAtntna In	atraAka.
Italija in nodono ozemlja:
Baapoillja na aadaSa P«*« ta lapUčoj« -Jadranska banka" ▼ Tnta,
Opatiji 1» Za4n.
200 lir ................$ 9 .80
300 lir ........ $14.40
B00 lir	................$23.50
1000 lir	................$46 .00
Prt nakaztlth, ki analaja manj «t Ur rUunim poaabaj pa « WtrtW
aa poMnina In *rv«a Kroika.
Ia ptŠUMrm. U preoefaj« neaek pat tM dinarjev aH pa litlllil Br da^tjoj«— pa ■agatnaatl te paaebnl pm*.
Vrvdaoat dinarjem ln llraaa aadaj al atalna, menja aa T«aprat ta neprt-fakovano; la teza rastoča nam ni mogoCe podati aatan&na cena mapraj. Rafwnamo pa cml caeca dna; ko nam doapa poalanl denar r roka.
Oie4m liptalB T nllfcPi datarjUi glejte po»H>en ogtaa v tem Bata.
nanar mu Ja poaUtl najbolja po Pomatle Money Ordar all pa Haw Tort Bank Draft.
FRANK RAKBKK STATE BANK
t» Oonlaadt^Straot ^	Ttfrm ,,
v spomin predsedniku haedinou.
Xewyoreani so na razne načine proslavljali spomin na predsedn-ka Ilardinpa. Značilno je bil razsvetljen Hechsčher Building na 5. Ave. in 57. ce-«ti. Vsako noč ji* bilo razsvetljenih, šest oken od zgoraj nizdol ter pet oken od leve na desno. Ker je poslopje izvanredno visoko, je bilo ta pomemben križ videti dal«*č okoli.
POMEMBNI ZRAČNI MANEVRI V MAINE
Šestnajst velikanskih zrakoplovov je 'obstreljevalo' vzhodno obal.
V	osmih urah so prevozili zrakoplovi nad osemsto milj.
Bangor, Me., 20. avgusta. — Včeraj so se vršili nad vzhodno obalo severnega Atlantika veliki zračni manevri. Zrakoplovi so spuščali navidezne bombe na obal.
Iz vsega je bilo razvidno, da bi bila vsa obal. če bi bile bombe resnične, tekom par ur uničena.
V	osmih urah je priplulo š»ist-najst velikanskih zrakoplovov iz L an p le v Field v Bangor. Razdalja znaša nad osemsto milj.
Manevrov so se udeležili opazovalci v opazovalnih balonih, brez-operatorji ter par bojnih ladij.
Vojni veterani, ki >o bili navzoči. so sogla>no izjavljali, da tako veličastnega pogleda niso uživali
i
'niti v svetovni vojni.
Ko so aeroplani pluli nad kakim mestom, so se popolnoma zakrili v črn dim.
V	slučaju, da bi šlo za res, bi i ne imel sovražnik nikakega cilja za obstreljevanje.
NAJVEČJA AMERIŠKA ZRAČNA LADJA DOGOTOVLJENA.
Lakehnrst, N. J., 20. avgusta. Največji ameriški vodilni zrakoplov ZE—1 je dogotovljen. Danes se je prvič dvignil v zrak, zaokrožil parkrat nad aerodromom, nakar'se je spustil na tla. S to zračno ladjo nameravajo poleteti ameriški mornariški čast-, niki v bližnji bodočnosti na Se-veny tečaj. Pri poskusnem poletu je bil navzoč tudi Antone Heine, nemški inženir iz Friedrichs-bafena.
Podobno zračno ladjo grade sedaj po naročilu Amerike v Nemčiji. Svoj prvi polet v Ameriko ' bo napravila meseca novembra.
ZNAČILEN SESTANEK 5 NEMŠREGJTKABINETA
Vlada bo najbrže zaplenila ves tujezemski denar, ki je v privatnih rokah. — Cena premogu je poskočila. — Nesporazum med Francijo in Nemčijo.
Berlin, Nemčija, 20. tvgusta. — Predsednik Ebert je sklical nocoj važno kabinetno posvetovanje. Ministri so ukrepali o raznih važnih vprašanjih, tikajočih se mednarodnega položaja.
Kanceler Stressemann upa, da bo do jutrišnjega dne dosegel dvoje važnih uspehov.
Po njegovem mnenju naj bi ss osnovala nepristranska komisija, ki bo odločila, leolrko je že Nemčija plačala zaveznikom.
Francija pravi, da so dali do-sedaj Nemci približno deset milijard zlatih mark, docim zatrjujejo Nemci, da so jih dali nad 40 milijard.
Nadalje namerava vlada zapleniti ves tujezemski denar, ki je last raznih nemških privatnikov.
Veliko presenečenje je povzro-: čil Hugo Ktinnes s svojo izjavo, i da bo premog po dvajset dolarje* tona.
Premog, ki ga Angleži importi-raj* v deželo, je samo po osem dolarjev tonp.
V kratkem času bo odpravljen po vsej N«mčiji osem urn i delavnik. Tekom- treh niesefcev se bo delalo po deset oziroma dvanajst ur na dan.
la follette bo najbrže odpotoval v rusijo.
London, Anglija, 20. avgusta. Senator La Follette, ki se mudi sedaj v Evropi, bo v najrakra> šem času posetil« sovjetsko Rusijo. V Londonu se je posvetoval z raznimi zastopniki sovjetske vlade ter izrazil željo, da bi rad obiskal Rusijo. Obljubili so mu, da bo. deležen na svojem potovanju ■ vseh mogočih ugodnosti. t Časnikarskim poročevalcem Je rekel:	_____ _ j j
dr. steinmetz o lepši REKORD V IZKOPAVANJU ANTRACITA
bodočnosti uudi
Dr. Steinmetz napoveduje človeštvu sijajno bodočnost. — V prihodnjem stoletju se bo delalo po tiri ure na dan, ker bo večino dela opravila elektrika. Kolektivno slovansko pleme bo zagospodovalo nad svetom.
Schenectady, N. Y. 20. avgusta. — Dr. Charles P. Steinmetz, slavni strokovnjak na polju elektrike, je izjavil, da se bliža čas, ko ne bo ljudem trejba nič več trdo delati in da bo delavni čas zna&al samo po štiri ure na dan.
—	To bo *le!o edektricitete, — ,;e izjavil. — Ostali čas dneva bodo ljudje lahko i>orabili za druga opravila. —
—	Ta prerok vitli to veliko iz-premembo v življenju ljudi v letu 2023. Ko bo napočilo novo stoletje. — je dejal nadalje doktor, se bodo ljudje začudeno vpraševali, kako nam ie bilo mogoče tako trdo delati ter se v potu svojega o-braza boriti za obstanek. Ti ljudjo bo gledali nazaj na nas približno tako, kakor gledamo mi na čase. ko se je na reki Hudson pojavil prvi neokretni parnik.
Oblaki dima ne bodo nič več viseli nad mesti, — prerokuje doktor. Lijudstvo v velikih človeških središčih bo mnogo bolj zdravo kot je sedaj. Mesta bodo brez dima in prahu, in vse to bo zasluga elektricitete.
Dr. Steinmetz pravi, da bo elek-triciteta na službo vsem ljudem. On ne vidi nobenega vzroka, zakaj ne bi postala nekaj tako navadnega kot je voda sedaj.	!
—	Ako imam v mislih "potreb-" no delo'% mislim s tem delo. ki ga j sedaj povprečna oseba smatra ne-! prijetnim, naprimer delo v tovar-j
'ni, pri stavskem stroju, v delavnieij čevljev, pri pisalnem stroju v pi-, sarni itd.	j
—	Toda če mislim in pravim, da bodo delavci delali samo po štiri ure na dan, ne mislim s tem, da bodo stali ostali čas dneva križem-rok. Naše delo in stremljenje bo težilo v produktivno smer, ki bo zadovoljevala vsakega individič-alnega človeka. Postali bomo bolj kolektivni v delu in smernicah našega produktivnega življenja.
—	Vsled krajšega delavnega časa in vsled bolje razpretleirtve dela bo milijonom ljudi, ki stanuje-io sedaj v mestih, omogočeno bivanje v predmestjih in na deželi.
—	Prvi naravni rezultat tega. da bodo ljudje prebivali bližje na-
( ravi, bo ta, da se bo razvila agrikultura. Milijoni ljudi bodo sami pridelovali vse, kar potrebujejo za življenje.
—	Ljudje, zlasti možje, bodo ~>ostali mnogo bolj inteligentni in
' samostojno misleči kakor so danes. Dr. Steinmetz .je nadalje izjavil, da če se Združene države zavzamejo za komunikacijsko zvezo z - Marsom s tako žilavostjo m odloČ-i nost jo, kakor so se zavzele za končanje in izvojevanje svetovne voj-i ne. tedaj nikakor ni nemogoče, da . bi jim poskus ne uspel.. ) — Res je. brezdvomno bi vzelo t to mnogo časa. toda končno bi le uspelo najti ključ te komunikacije, kakor ga je našel Marconi za brezžično telegrafijo. Sicer pa — 5 kdo ve, ee si inteligentni prebivalci Marsa že sedaj ne prizadevajo stopiti v zvezo z našim planetom.
—	Kooperativno človeško sodela
i	vanje bo rešilo marsikatero težko-„ čo. Vojne se bodo nadaljevale, do-. kler se ne bo človeštvo izpameto L valo. Jaz napovedujem še nadaljne _ vojne, ki se bodo vršile, dokler bo _ vladal sistem zavisti in dokler ne a zaVlada sistem skupnega in kooperativnega sodelovanja. Mi se do-
ii
zdaj še izdaleka ne ravnamo po filozofiji kracanstva, in to Kljub e temu, da je na milijone ljudi, ki se priznavajo kristjanom.
Tekom prvih sedmih mesecev tekočega leta se je izkopalo skoraj šestdeset milijonov ton trdega premoga. — Vsled pomanjkanja, ki je vladalo lansko leto, se hočejo odjemalci dobro založiti s premogom. — Tudi dosti odpadkov in kamenja bo prodanega za premog.
Wilkes-Barre, Pa., 20. avgusta. — Šo nikdar se ni izkopalo toliko trdega premoga kot so ga izkopali letošnje leto tekom prvih sedmih mesecev. V tem letu je bil dosežen rekord.
Delodajalci in majnarji so napeli vse sile, da povečajo produkeijo ter da nagromadijo toliko premoga kot je le mogoče.
Ko konea meseca julija je bilo izkopanih vsega sku-pa 58,885,000 ton trdega premoga. Izza onega časa pa izkopljejo vsak teden majmanj dva milijona ton.
Poglaviten vzrok te nenavadne delavnosti je }»a pomanjkanje. ki se je bilo pojavilo zadnjo zimo. Odjemalri trdega premoga so se začeli zalagati za zimo. Vsakdo hoče napolniti svoje zaloge.
Do konca tega meseca bo vsbga skupaj Izkopanega skoraj 70.000,000 antracita. Jasno pa j<\ da ves ta premog ne bo izginil v kleteh odjemalcev. Ponavadi jc še vsako leto meseca aprila nekaj premoga v zalogi, samo meseca nprila v tem letu so h i le zaloge prazne.
Lansko leto SO se ljudje pritoževali, da premog ni r-ist, da je v lijem dosti kamenja in drugih odpadkov.
Delodajalci se pa ne menijo za pritožbe. Med premogom je dosti "premoga", ki sploh ne gori. Odda se pa polagoma, če ne tako, pa tako, za dober denar.
Krog main so še vedno visoki griči odpadkov. Malo teh odpadkov in malo pravega premoga, pa mora biti odjemalec zadovoljen.
Charles Dorrenee, načelnik Hudson Coal Company, je bil celo tako predrzen, da je rekel javno v nekem govoru: 44Zmes dobrega premoga in kamenja je izborilo kurivo. Samo javnost se mora naučiti, da ga bo spridom uporabljala."
Cene za premog v premogovnem okrožju so za odjemalce iste kot so bile prejšnje leto.
Le nekaj se je zdelo delodajalcem potrebno, namreč j podražiti oni premog, ki ga uporabljajo majnarji v svojih ! domovih.
L&nsko leto so majnarji plačevali za tono $4.50, le-|tos pa morajo plačevati po $5.00 oziroma po $5.50 za tono.
Odjemalca pa stane tona od 10 do 12 dolarjev. | Zaenkrat se lie more natančno dognati, kakšne <lo-jbičke delajo premogarski baroni.
I V poročilu, ki ga je poslala organizacija United Mine Workers zvezni komisiji, je rečeno, da so zaslužili delodajalci po sedemdeset odstotkov več ko so zaslužili leta 1921.
Samo izgovorjenega dobička (royalties) imajo pri vsaki toni nad dva dolarja. Kopanje trdega premoga je eno najbolj nevarnih rlel na svetu. •
Soglasno z zanesljivimi poročili, je ubitih vsako leto nad petsto majnarjev, več tisoč jih je pa poškodovanih.
Več kot polovica majnarjev trpi vsled naduhe in druge bolezni, ki so posledica njihovega težavnega in na]»ornega dela. Delo pod zemljo v zatehlih majnah jim gotovo ne daljša življenja.
Nekoliko* so produkeijo omejili lokalni štrajki in pomanjkanje kar.
Ne oziraje se na to, je pa letošnje leto produkcija trdega premoga dosegla svoj višek.
Kolektivne tendence slovanske-j ga naroda bodo pripomogle temu narodu v bodočnosti do goepod-stva nad svetom!
—	Gospodstvo germanske in anglosaške rase je dobilo v zadnji j vojni udarec, od katerega si ne bo nikoli več opomoglo. Kolektiv-1 na civilizacija Evrope bo prišla z Vzhoda, kjer se bodo rodili bodoči voditelji sveta.
—	IndividualizemjZdruženih držav se bo vzdržal ter ohranil svojo civilizacijo, in to vsled tega, ker se more prebivalstvo Združenih držav prištevati novi rasi, sesto-jeci iz ljudi, pripadajočih vsem plemenom sveta.
governer skrbi za premog.
lancoln, Nebraska, 20. avgusta. Governer Bryan je da ne*; izjavil, da bo prihodnjo zimo preskrbovala država prebivalce s premogom. Država bo nakupila zaloge po najnižjih cenah ter jih bo zatem nadrobno razpredajala.
faf bojijo. harocajte se
K4J'OLAB NARODA." NAJ
večji blovstoki dhev
nx ▼ TO OEtAVAM ««
M.	. V *	* ^ * * 1 "
VELIKANSKI VIHAR NA KOREJI.
Tokio, Japonsko, 20. avgusta Iz Seula poročajo, da je bilo :JH oseb mrtvih, več tisoč pa ranjc nih vsled zadnjega strahovite??« viharja, ki je divjal ob korejsk obali.
Xa stotine hiš je uničenih.
Najhujši vihar je divjal ob re ki Yalu na zapadni obali Koreji-Valov je je baje odneslo seboj L'.' tisoč človeških bivališč. Kdor je rešil, je rešil edinole golo živ Ijenje.
Hong Kong, Kitajska, 20. av<j Sodeč po zadnjih poročilih ni nit ena hiša v južne Hong Kongu o stala nepoškodovana. Vojašk; bolnišnica je popolnoma uničena
AMERIŠKI TURISTI SO SE PONESREČILI.
_i—
Paria, Francija, 20. avgusta. — Tri milje vstran od Guillaume s< je prevrnil velik razgledni avto .rnobO, v katerem so se nahajal ameriški turisti. Šest oseb: je bil< na mestu mrtvih, enajst pa ra njenih.
"GLASNARODA"
CtTJAS NABODX, 21. AVG. 1923
HELMAR
I IZDAJAJTE 1 PAZNO S YOJ DENAR ]
Navadne cigarete stanejo seveda manj, Kajti vsebujejo navaden tobak in so v zavojčkih.
HELMAR cigarete vsebujejo 100% čisti turški tobak in so v lepenkastih. škatljah, kar jih ščiti pred lomljenjem in krušen jem.
Če hočete dobiti polno vrednost za svoj denar, kupujte kakovost, ne pa količine.
20 HELMAR stane malo več kot 20 navadnih cigaret, za vsako HELMAB imate pa nekajkrat več
užitka.
ZAPOMNITE SI ŠKAT-_LJO IN IME.
Skatlje po 10 ali 20.
■	Izdelovalci prvovrstnih turških
■	in egipčanskih cigaret na
■	svetu.
^HVififlKM
WEwMV^iWMim
BnyflH^HH
vwnm m« PuMism« »r
m^^li FihHihtnf Oosfid
FRANK eAPTMM. PW»K1 ^_IMWtm MWlilBi TK—g
J*C4»rtiMM« Who. tiPiwyytiMfcrttw. Ham Vw* City. W. V. -« L A • M A PI O O A"
rvmtm 9» mm P«ipm_
w+ry Pay fawn t««K«» — H«IM«yt._
u mm mm* ».h mm mm *>j«m>	n«w y«#fc mm mmtm m*	— r*
CftJMktf*	■ --	..... IMI ^ JMJJ*HJU mmmmiCIIMHB JJJjj
____ ewb»cnpi«o«i V—fty wn
A<vrU—m«wt mm *y»«w«nt____
•M* ym	W»j» Wkl jI« 'rtMwiM IW<«1| I* if W>«»_
MM W' W^f "p« "»yrwiiW ^»^MWfattW. ■■	* ■
M! trn	MnlMh	' A* MtnH HHWM	_
m i* u* ^ ^at/ni?jf■ if j__-^u a v
Tilummt C*rtton« ■»_____
DVOJNA MERA
Mu»<ilini tipljc in tiplje, do kje sega njegova moč. IYm-I j«. ini-cej dale<\ in predrzne izdajati naredbe, k.ik«'iš"nih bi si ne upal izdajati pred njim noben italijan-hki siiinopa^nik.
Ko j«4 zadobil nad vlado popolno kontrolo, je skuhal in kontrolo podkrepiti z raznimi ukrepi ter utrditi svojo *ilo in mo<~.
V Italiji ne zaleže noben protest.
Protestant je nimajo v jet'o, kar je pa manjših grešni-kov, .jilt fašisti lialijejo s eastor-oljeni.
Zadnja Mussolini jeva odredba je izvanredno velikega pomena.
Zupovedal je namreč, da ne sme noben pos&anec ravljati uredniške službe.
JVsianee je namreč sa krosa nkt en. In kot poslanec laliko marsikaj napiše, kar ni navadnemu smrtniku dovoljeno.
J )<»sedaj vlada ni mogla urednikov zapirati, ker so bili j»<iv<*«'ini parlamentarni zastopniki te ali one stranke.
Zanaprej bodo pa imeli uredniki povsem vezane roke.
Mussolini je na mre«" prepovedal objavljanje slik, kij 1 i smešile vlado, objavo člankov, ki bi škodovali javni disciplini ter javno protidomovinskili spisov.
Nadalje jt» prepovedal urednikom oeitati kako zmoto kralju, pisati o papežu in verskih napravah, pisati o moči oiv.ave ali o državah, ki so Italiji hinavsko prijateljske < ziroma resnično sovražne.
S tem hoče Mussolini zatreti javno mnenje. Belega diif m* sme z;igledati niti ena črka, ki bi imela namen kra-! liti njegovo moč, oziroma ga ovirati v njegovem samo-]»ašnem poslovanju.
Ko je prišlo tozadevno poročilo v Ameriko, mu je prvi zaploskal sodnik Gary, jeklarski magnat.
To ni čudno, kajti znana resnica je, da vrana ne iz-kljuje vrani oči.
Toliko bolj je pa čudno dejstvo, da ni prekinil državni tajnik Hughes diplomat u-nih stikov z Italijo.
Prosvitljena Amerika bi vendar ne smela imeti posla z vlado, ki je na sramoten način yjoteptala demokracijo.
Rudija je tako razburila Hugliesa, dii noče o nji niti govoiiti, niti slišati. *
Mussolini bi pa najrajši objel, in če bi imela Amerika kako odlikovanje za inozemske "diplomate", bi ga 1*11 Mussolini brez dvoma deležen.
Novice iz Slovenije.
Odličen angleški gost v Ljubljani.
I/. Londona poročajo, da namerava v kratkem poseliti Jjjublja-no i! dru?ja naša. mesta angleški ]«■■ 'fV^nr llujLrh Dalton s svojo soju • . I*i of. Dal ton jt> znana <j«eb-iK^t v angleškem političnem žirv-ijfiiju. Ima,obzirne stike s parlamentom in vodilnimi politiki ter ie v zadnjem času postal kandi-«!..; Nrfn'ijali-t'H-iie .stj-aii-ke (Labor l*ati\ .	tega je znan tudi
<t / ruoistvi-:tik & svojimi obsežnimi n; učnimi razpravami o politi*" ni ekonomiji. Je tudi velik prijatelj Slovanov, kar je pri Angležih dane* bolj redak pojav. Njegova s ►proga pa ae zlasti zanima za g';»sJ>o in se hoče pri tej prtiliki " 'znaniti 7. našo -narodno pesmijo. V Jug.edavijo pride prof. Dalton r. namenom, da ae upozna z našimi politiki ter prouči naše poii-1 'no in gospodarske razmere.
Veliko neurje
je divjalo na severnem obrnejnetn ozemlju 29. julija bsd 6. in 8. uro zv. , Vr. I »op« »Kine je bilo krasvio, a s' -parno, j »opoldne se je pojavil od zahoda teman oblak, iz kate-resra s»3 pričele padati debele 1 je. Ob 'J. popoldne w je hudourni oblak skril na zapadnem obzorju, ' b f». pa se je razmnožil in raz-ilelil na dve veliki nevihti. Ena je napadla" južno stran ob Pohorju, druga je vzela pot ob avstrijski meji. Ob 6. je prišlo do silovitega
' izbruha na obeh straneh Potem se je od severa in juga nad Mariborom in okolico vsula strašna ploha. mes je padala debela toča. Občutna je škoda na polju. O hudi toči so prišla poročila iz okolice Sv. Petra in Sv. Barbare: Neurje nad mestom je trajalo poldrugo uro. 1 obrnil obeh neviht se je odigral najhujše na Dravskem polju in v vzhodnih Slov. goricah, odkoder je vzel smer proti Hrvatski. Po neurju smo opazovali v Mariboru lep prirodni prizor, ko se je po solnč-nem zatonu polovica neba čudovito porumenila, kot da bi se razlila čezenj zlata reka.
Tatvina gonilnih jermenov.
V	Hrastniku je bil ukraden iz tovarne kemičnih izdelkov gonilni jermen, vreden 1500 Din.
V	Polzeli na Štajerskem je bilo 31. julija vlomljeno v tovarno čolnih meril, last WiULiama Pryma. Tatovi so odnesli bogat plen in sicer je bil odnešen en tgooiilni jermen 20 m dolg, vreden 20,000 Din in eden 18 cm dolg. vreden 12.000 Din. ?*adalje so bile odnesene 4 , okrogle žage, vredne 2.600 Din.
1st "1 - • ^ ■ - " • i 1
Smrtna kosa.
V	Ribnici je umrla dne 28. julija po kratki bolezni Neža Pauser v visoki starosti 37 let.
V	Ljubljani sta umrla Prane Stare, pleskarski mojster, in Ema Gombač, rojena Spazzapan.
Otrok utonil v Paki.
V	Šošt.uiju je uttjaiila poltretje leto stara hčerka gostilničarja Skoruška. igrala se je ob Paki ter je izginila brez sledu. Do polnoči s » jo iskali brez uspeha. Drugo jutro so našli deklico pri jezu u>-11 jarne. ,Ko so odprli jez. se je pojavil otrok, viseč z tbleko 11a vrbi. Poklicani zdravnik je mogel kou-st a tira t i le smrt/
Samomor 711etnega starca.
V	št. Jerneju pri Loč a h se je obesil 71 let stari posestnik Pran Meglič. ]*<► obedu se je še šaJil S svojo družino, potem pa jfc šel na podstrešje, kjer ga je njegova žena popoldne našla že mrtvega. Vzrok samomora je baje iskatii v prepirih s sinom prve žene.
Drzen vlom v Ljubljani.
Dne '.i. avgusta malo pred poldnem je bil izvršeni v izložbeno okno menjalnice Reiclier in Turk v Prešernovi ulici drzen vlom, ki priča, da postajajo vlomilci v Ljubljani velikomestni. Vlom je izvršil neki približno 24Ietni mladenič, Hi je kljub velikemu prometu, ki vlada v tej uliei, popolnoma ne opaž en o odprl okno omenjene tvrdke in pobral iz njega vse tuje valute. Zanimivo je, da je bil Turk v omenjenem času v trgovini, vendar ni ničesar sumljivega opazil ali za-slišal. Mladeniča je pač videla uslužbenka nasproti se nahajajoče trgovine lli-linkovič, gdč. Gromos, ki pa je menila, da se pri menjalnici popravlja okno. Vlomilec je povsem nežen i rano pobral sledeče valute: 2 bankovca po 1 dolar, 1 dvodo-larski bankovec, 100 češkoslovaških kron. 20 švicarskih frankov, 1 funt sterling, 10,000 avstrij-
skih kron, 10 rumunskih lei, 1 bankovec za 100 lir in. 1 za 50 lir. bankovec za 100 fraiie^skih frankov, 1 bankovec za 20.000 mark in 1 za 5,000 mark. Bankovec za 100 franaoskih frankov je moral hlastno odtrgati, ker je v žabici, s katero je bil pritrjen, ostal košček kankovca, dolg približno en cm in pol cm širok. Na ostalih bankovcih se poznajo zobčki žalne. * katerimi so bili pritrjeni.
Med '». in 5. uro zjutraj je bilo vlomljeno v ulici Stare pravde št. 1 v stanovanje profesorjeve vdove Jelke Borštnik. Drzni tatovi so odnesli velik plen; med drugim 20 kg masti, 1000 Din vreden ročni kovček. 500 Din vredno moško suknjo, ^ive jahalne hlače, vredne 250 Din. par črnih čevljev, vrednih 375 Din in raznega perila ter drugih predmetov v vrednosti 3000 Din. O tatovih ni sledu.
Radi tatvine
so bili pred celjskim okrožnim sodiščem obsojeni: tovarniški delavec Jožef Maze j iz T<-polš*ce pri Šoštanju radi tatvine usnja v Vo-šnjakovi tovarni v Šoštanju na 2 mo-eca težke ječe; Prane Kumer, delavec iz Št. Petra na Kronski gori radi tatvine kolesa v D. liču na 3 mesece težke ječe: 171etni pekovski vajenec Anton Pleveak od Sv. Križa pri Slatini radi tat-! vine obleke in flenarja svojemu1 gospodarju na 3 mesece ječe.
Policijska vest.	j
V Mariboru sta pri okrožni sod-J niji zaprta Karel Vogrin in Franc 1 Saše, katera sta v mesecu juniju tudi v Celju in okolici pokradla I nekaj obleke in raznih drugih | stvari. Prišla sta takrat baje od^ nekod iz Savinjske doline.
Peter Zgaga
V vasi je gorelo. Požar je uničil polovico vasi.
Prišel je zavarovalnlnski komisar ter sprejemal pritožbe Silno je silila v ospredje stara klepetulja.
Ko je agent vprašal, če je tudi nji kaj zgorelo, je odvrnila: Zgorelo mi baš ni, toda prestrašila
sem se.
* * *
Neki moj prijatelj ima lepega psa. Le-peg-a Ln kunštnega.
Ce mu reče: Ali boš šel sem ali
ne. pa pride ali pa ne . . .
• » *
Ameriški Žitlje so povsem zadovoljni, da bi se vsi Židje izselili v Palestino.
Vsak pa goji v srcu tiho željo: Bo£ daj, da bi smel Palestino \
Ameriki zastopati.
* * *
So tudi taki ljiulje, ki saimo za-strantega ne gredo v Evropo, ker se preveč morja boje. _ Pravijo, <la je na morju človeško življenje preveč v božjih rokah.
# . •
Lahkoživec je rekel: imam dovolj jesti in dovolj piti, se lahko od rečem najhujšemu pomanjkanju — razen spanju.
# * •
■Zdravnik je vprašal bolnika:
—	Ali je pomagalo odvajalno sredstvo ?
—	I>a, gospod zdravnik, dvakrat.
—	Kaj, samo dvakrat ? — se je začudil zdravnik.
—	Da. enkrat ob osmih do dvanajstih. vdrugič pa od dveh do
sedmih zvečer.
* * •
Zidar Jakob Podiravček je padel Iz petega nadstropja na ulieo.
Ko je letel mimo tretjega nadstropja je pomislil sam pri sebi:>
—	Dosed a j ni še nič hudega. Da bi le šlo tako jrladko tudi na-Pr«*j-
* * *
Kocke feller je velik gospod, najbogatejši človek v Ameriki. Tma pa tudi prelepo navado, da i spregovori sempatam s kakim del avcem. kako besedo.
Nekoč je srečal težaka in ga vprašal:
—	Mož, kdaj pa vistanete zjutraj?
—	Ob sedmdh je odvrnil težak.
—	To je znamenje lenobe — je od vrnil Rockefeller. — Jaz vsta-nem že ob petih zjutraj.
—	Vam je lahko — je odvrnil težak. — Ko se ob petih zjutraj prebudite, že ob petih veste, da ste Rockefeller. Jaz se pa prebudim ob sedmih in to je dosti zgodaj, če človek šele ob sedmih zjutraj spozna, da je cisto navaden težak.
• * *
JWlnik je rekel:
—	Tožitelj iima prav.
Ko je pa obtožiteljev zagovornik končal svoj govor, je. rekel sodnik:
—	Obtoženi ima tudi prav.
Državni pravdnik se je oglasil.
—	Oba vendar ne moreta imeti prav, gospod sodnik.
In sodnik je rekel:
—	Imate pa tudi prav, gospod
državni pravdnik.
• * •
Mesec je v vseh ozirih bolj važen kot pa solnce.
Mesec sveti ponoči, ko je tema, solnce pa sveti podnevi, ko je že
takoalitako dan.
* * •
Pečlar je tisti človek, katere1 mu k sreči žene manjka.
3K005tatmtmka ^glk KutaL ifehturta
Ustanovljena 1. 1898 ^^^ Inkorporlrana 1. 19Qt GLAVNI URAD v ELY, MINN.
-/ -—
Glavni odborniki: Presednlk: RCTDOl.F PERDAK, S33 E. 185 St.. Cleveland. Q. Podpredsednik: LOUIS BALA.NT, Box 106 Pearl Ave., Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHL.ER. Kly. Minn. Začasni blagajnik LOUIS CHAMPA. Box 961, Ely. Minn.
blagajnik n?tzplaCanin amrtnin: JuH.N 110VEK.N, tlx — lita Avl KMt, Duluth, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 503 American State Bank Bldg., 600 Grant St. *t Sixth Ave.. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNIK, Room 206 BakeweU Bldg., cor. Diamond and Oran t
Streets. Pittsburgh. Pa-MOHOR MLADIC. 1334 TV. 18 Street, Chicago, 111. FRANK SKRABEC. 4S22 Washington Street. Denver. Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNTK, Box 480, Ely, Minn.
GREGOR J. PORENTA, Llaik Diamond. Waah.
FRANK ZORICH. 6217 St Clair Ave.. Cleveland. O.
Združevalni odbor:
VALENTIN PTRC, 780 London Rd., X. K-, Cleveland. O. PAULINE ERME.VC. £39 — 3rd Street. La Salle. I1L JOSIP STE RLE, 4t>4 E. Mesa Avenue. Ruetalo, Colo. ANTON CElARC. 638 Market Street. Waukegan. I1L
*	Jednotlno uradno glasilo: "Claa Naroda".	. .-
Vse stvari tikajoče ae uradnih zadev kakor tudi denarne pofllljatr*
naj se poSiljnJo na plavnepa »ajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. iToinje za sprejem novih članov In bolnlika spričevala na1 se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota s« priporoča, vsem Jugoslovanom n
obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj ee zglasl tajniku
bližnjeera druStva J. S. K\ J. Za ustanovitev novih druBtev se pa obrnit«
na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 član! ali članicami.
Iz Jugoslavije.
p
Špijonski tipi.
V zagrebški špijonaiiii aferi se predstavljajo javnosti zanimivi trpi.. Razt-u Danijte Androlir, izredno iiadarjt-jiega dekleta, ki je -noje sposobnosti stavilo v izdaj-niiko služIjo, je še drugi udeleženec. bosanski musliman Sulejmau Avdagi', vzbudil mm ^o pozoino-sti. On je agent, lastnik reklam-nega ea.soj>isa "Omnia", posredovalce za varietets.ke službe, d«'ii Juan, ljubitelj neiloletnib deklet :u špijen. Svoje pustolovšeine je pričel ze zgodaj, ko bil še dijak na Dunaju, kjer je včasih jirisel na promenado bos in g-olojrlav, drn^i dan pu je iz a\*tomobila v iaka in klaliii meril uboge peša*e. Predstavljal so je kot eg-iptski prine. pozval k .sijajnim večerjam razne prave iztoesie prince, ki s» potem seveda morali plačati to zabavo iz la-tnega žtipa. Predaviil je tudi <► fakir jih, o aral>^ki liii-ki„ hašišu in še drugih takili stvareh in je kos >.koro vsem evri>p-skim jezik m. Preiskava je ugotovila. da je kot "prine iz iztoka" eelo ini"l prLst<f» na dunajskem dvoru. Svetovna vojna ga je zatekla v avstrijski prestolnici, kjer so ga postavili 'k cenzuri, da okoristijo z njegovim znanjem je-
zikov. Pri nežnem spolu je imel i spi hov v krogih dunajske aristo-kiaeije. Po vojni je začel "novo življenja", to pravi nove avanture v Sarajevu, kjer je izdajal reklamni list "Telal". Redakcijo je porabil za prireditev velikih orgij, katerim pa je policija napravila konee. Ker je bilo nato J gospodinu Sulejnutnu postalo d<»lg , čas v Sarajevu, se je preselil v Zagreb. kjer je zopet ustanovil re-
i kliiniui list i^ul imenom 'Omnia'. I Vse to 9evodn ni neslo toliko, da ; bi mogel razuzdani mobamedanec zadovoljiti svoje nemale potrebe in zato se je poprijel končno tudi d'<}.i "-kanosnesra, čeprav umazanega posla — špijona_ž.e. Plačilo pa lini odmeri vojno sodišče.
Družabno potovanje v Švico.
švicarski konzulat v Zagrebu namerava v sporazumu z našimi društvi za tujski promet organizirali društveno potovanje v Švico v namenu, da bi se s tem po-i tova.iije omogočilo, kljub visoki švicarski valuti z malimi sredstvi posetif i Švico, z druge strani pa, da si* s takim potovanjem naredi korak naprej v svrho približanja I -Tugoslovenov in Švicarjev.
Točna in hitra postrežba, zmerne cene,
to je geslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoznan med Slovenci v Ameriki.
Naša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogočuje nam izvršitev vseh poslov v popolno zadovoljstvo naših rojakov.
Razun rednih pošiljatev izvršujemo tudi izplačila potom "brzojavnega pisma" in sicer v teku enega tedna, za kar računamo samo $100.
VLOGE OBRESTUJEMO PO
4% na leto.
Preskrbimo potne listke za v Europo ali iz Europe
v Ameriko.
Frank Sakser State Bank
82 CirtMt St., New York, N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
IffOVA ZANIMIVA DTJlGA
NA KRVAVIH POLJANAH ?
^ Spisal Ivan Matičk . m
i
.Hp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polk o vem uporu ter njega zakletvi.
Knjiga Je trdo venna, vaebnje 270 itrmi in 26 «lik is roju«. "GLA8 NAHODA" 82 Carfkmdt Street, New York, N. Y.
PEAS XARODA", 21. ATO. 1023
0 solnčarici.
Foreign Lanjruaft** Information . Serf ice.
S<»Iiif»r»on im«*nujfmo nenadno obiilfloHt, ki j»- po*l«-tl i<-a pr**grr**t-ja vhI^I urpoMttvl j«*n ja t**l«*^a Miln-fotitt žarkom. Pravzaprav izraz ni pravilen, kajti i*te {»osledice ima \ isoka vročina, tudi ve telo ni direktno izpostavljeno aolnčnim larkom. zla»ti ako j** t'lovrk zaposlili \ /apfi«*m prostom. Kurjavi, ki del ti jo v /jtduhli vročini pLobo-ko iloli v po<lpalnbju paniikov, ["»tarifj«» <|<*.t ikrat žrtve solnf-ari-«;«», Ljudje, katerih organizem je Oslabljen vsled pijančevanja ali rabe drugih *timulantov v večji nevarnosti, da jih zadnne soln-čarira, kot ljudje treznih navad,
Imamo dre vrsti Nolnrarir: vro-čiea ali vročinsko kap in slsi.b<rst
ali prostran jo v »ded vročine. V prvem slučiiju temperatura telesa ji- jiiko visoka, v drugem pa j*- po.
vnštna t«*l»*sa mrzla, dostikrat znatno pod nurmalmi temperaturo. Kadi trjfa je va/.no. da razumemo
razliko med tema dvema vrstama
I
V	jako hudih slučajih vročice je, kakor da hi človeka zadela kap, in sv t»olmk zgrudi v neza- j v«*sti. Dogodilo se je že. da je bolnik ixditiifll takoj. V drugih slučajih se j^avi str;Jien glavo-1 Im»I, omotica in oUtpclaiit, slabo-1 Mi v ž»-1«hIch in koža kar pe»"e o«l ' \ro< ine. Tem|>erat tira televa nt«*-' irnc pokazati 10C» stopinj Fahren-j hcita. II«.link težko kopitna. Krna-; lil omedli, nezavest je čim dalje! veT-ja in smrt utegne nastati teki m at i riindvajatetih tir. Ali pa se zavest povrtle in bolnik ozdravi, j
V slučaju slabosti ali prostra-ei je v>Icfl vročine pa je, kako reče-; no, površina telesa mrzla, žila hi-j tro in nestalno utriplja in človek I ima nekak občutek kot pri morski j bolezni. Kak&enkrat se litegne; fyojaviti lahka omotica. Ako sel bolniku pomaga takoj, on pride j kmalu zopet k sebi in oporavi. Tre-La znati p«. da nekateri slučaji' prost racije utegnejo hiti jako resni. Ako je hil bolnik tako oslah-i Ijen od vr«»čine, da pade v globoko omedlevieo, utegne n,«<tati smrt vsled obnemoglosti.
Iitianio ie drupo obolelost, ki, nastane vsled vročine. To je ta-1 kozvani vročinski krč. Bolestni krč mišic. posebno trebuha in udov, popada dostikrat zlasti osebe, ki morajo te/ko delati v veliki vročini. Ta krč povzroča jako hude bolečine. V posebno re-1 snih slučajih se zdi kot da bi Slo 7u hožjast. Krč lahko traja od. 1J do 24 ur in se tudi potem lah-1 ko povrne ob najmanjšem vznemirjenju. Bolečine v mišicah in slabost traja nekoliko dni. V ne-i katerih slučajih gre le za lahek krč v trebuhu ali v udih.
Da s«' prepreči solnčarica. treba pasiti na to, da se temperatura in vlaga zaprtih prostorov, kot kurilnic, tovarn ali hišnih sob, re-pulila tako, da temperatura —i ako mogoče — ne presega nikdar 8(i stopinj in vlaga nikdar čez 80 odstotkov. To se lahko dose-i v» potom pahljač in pravilne ven-j tilacije.
V	slučaju vročinske kapi treba takoj poklicati zdravnika. Najnujnejša stv.ar je, da se temperatura telesa zniža čim več mogoče, j Treba p<*itaviti bolnika v mrzlo k.ipel; priporočljivi so tudi ledeni obkladi, zlasti na glavo. Naj se to stori takoj, dokler se čaka na prihod zdravnika in naj se nadaljuje, dokirr se temperatura zniža na 100 stopinj. Ako se ista zopet dvigne, treba začeti znovf 7 mrzlimi obkladi. Ako bolnik po znižanju temperature odmed-|evq m .arno mu dati kake dn»-zi'.ne pijače brez zdravnika.
V	slučaju slabosti vsled vročine. *o je koža mrzla iu žila utriplja slabo in hitro, treba dražil in drsanja. Postavi takoj bolnPra v posteljo, pokliči zdravnika in, dokler ta ne pride, treba treti površino telesa in ude, postaviti steklenico gorke vode ob nogah in dohro pokriti bolnika r. odejami.
Odkritja zadnjega desetletja. , .
Katera znanstvena odkritja so največja v zadnjih desetih letih!
S tem vprašanjem so st- bavili aineri>k. učenjaki. č-larii Ameriške zveze /a ;xtvzdigo znanosti, na enem svojem zborovanju. Trije člani izvrševal nega odlnjra te zve-/f s » odgovorili na to vprašanje na -It-dW-i na«"in :
SJetbV-ili i>er«-ro odkritij ;«iia-trani" za na.jveeja v zadnjih desetih letih:
1.	Odkritje '"nosilcev podedo-valnosti", to je rfeiiumtov, ki prenašajo karakteristična svojsUva
sta« iš«*v na otroke.
2.	Detinitivno izin«*rjanje velikosti got »vili zvezd, jx-rsetmo pa zvezde lt**t» |geuze, ki je ogromno
•	'Ince, tako veliko, da se naše s luee v primeri z vsemi svojimi p!;.tieii vred izgirl»ii v njem kakor ki:['!ja vode v morju.
■ i. Iznajdba zdravila "insulin" /• per bolezen na ledvicah, ki se .iienuje *'<lialM'ie.s *. To zdravilo \ obliki seruma je Iznašel dr. \| e | .»•« h I, pnd'«-sor medicine na uitiverzi v Toronto, Canada.
I. Kazlika med atomi. Prej s< znanstveniki hiLsdti), da je atom v*t-li elemetitov Hoak, to je enoličen in neizprenienljiv. Kksperi-rnetiti dv« ii k e ■ 111 k o v na Angleškem v> i »a pokazali, da ima k lorn i dve vrsti atomov, i 11 nadaljua rax ^kav inja nedvomno duženejo,
•	la imajo tudi drnj-i elementa (prvine r-zl'.'-ne atome. Klorinove atome j. /.'ian"*t že hs-ila.
Odkritje U'mst'ilueije žive sin vi. Tu ie zadnje največjo krirj« v desetih letih, ki pokazuje. iz «"e»sa s . -est a v! j<*n a telesa živali in človeka.
Na zborovanju vmenjone f»rga-uizaeiie učenjakov je tudi bila sprejeta resolucija, ki na«rla.ša, da je nauk. Shajajoč iz Danvinove te rije. o razvoju organskega življenja \i. nižjih vrst v višje absolutno dokazana stvar, o kateri ne more b ti n.»b<Miega dvoma več.
ŠPANSKI BOJI.
Na Španskem skrbi za pokopa-vanje mrliče v duhovščina. Dohodki -so bli veliki, ker je pa duhovščina zahtevala še več, se je prebivalstvo v Aranjevizu uprlo in s ustanovilo svoje posebno pogrebno društvo.
Ko je umrl čevljar 1'ndalena. <o šli sorodniki do pogrebnega društva, da pokoplje ranjkega. [»roti čemur pa se je k ura t uprl in je celo vdrl v hišo. kjer je ležal mrlič, z nekimi svojimi pristaši .
Vnel se je velik boj. ker je duhovnik hotel odnesti mrliča in zahteval, da ga on pokoplje. Prebivalstvo se je postavilo proti ku-ratu in rjfgovim po ia ga čem. kt -.o morali zbežati. Nato so prebivalci napravili velik pogreb in pokopali v redni vrsti na vaškem pokopališču. T'ndaleno. Kurat je podal demisijo.
Akc je vročina v glavi, naj se rabijo mrzli obkladi na glavo.
Delavci, ki so zaposleni v prostorih, kjer vlada ve!ika vročina, so izpostavljeni krču radi vročine. Delavci .si navadno pri tem pomagajo, da bolniku drgajo »-o-ke in noge, ^ko pa je krč silen, treba postaviti bolnika v vročo kopel, treti njegove ude in mu dati v u>ta polno gorke vode. Dostikrat kozarec močnega čaja že i oživi delavca pri prvem občutku slabosti. Priporoča se delavcem, ki morajo delati pri veliki vročini, da si gasijo svojo žejo z vodo iz ovsenega močnika mesto z nave d no vodo.
V vseh slučajih solnčariee ali karkolih slabosti vsled vročine naj se pokliče zdravnika, in to takoj. Vsako poletje imamo mnogo žr-;tev vročine; mnogo izmed teh bi se preprečilo, ako bi se ljudje rav-nali po zgoraj navedenih nasvetih.
Spomenik slovenski _' materi. t1
V	nedeljo 2*1. julija se je vršila v T« bovljah slavuost odkritja
spominske pl;,šče *"ršlovciiski materi Olagopokojni g"<j^>ej Au-Di tuniko vi. Zjutrajšnji vlaki s > pripeljali iz vseh krajev Slovenije ■ g. »te, katere sta moika in žeii^a ciril-M« todova podružnica pristč-no pvzdi a vili. |*u pozdravu kreii li ijosrje ui d'-maee občinstvo j s pr» uicgTfkopiHi «£o<ibo na čelu na ]H»k- pališče, kj»-r .se je i>-i»lo-. žilo cvetje in venci na grob biago-i pttkojnice. Tu je spr^govoria "jia .M, tirumova v itnenu jugos.o-, \ei!s!;cga žeiistva ginljiv pozdrav' SI*iveitski materi"". Potem je zapelo domače pevsko društvu žalo- i .st in ko •'N'igreil s*- povrne". Vse >>benistvo je bilo do noIz glnjeno, I
ao je /uigrala godba uajljulj^o sem slavij« uke: "Slovenec sem" , .-'prevod se [><Klal ob pol enajsti j uri v župno cerkev, kjer se je da- ( rovala slovesna sv. maša. Po masi' j»* šel sprevod pied hišo njenega doma, lijer se je izvi.šila slavnost | •dki't ia spomuiske phViče. Sloves-j .tosi je (»tvoril s pomenljivim g«>-vorom predsednik moške t'iril-Metodove potlriižiiice J«rsij» Vel-1 kavrh, učitelj v Trbovljah. Nato je govorila v imenu ženske Ciril-Melotlove podružnice z vzneseni-■ ui besedami gdč. Antonija l arga. /Cn nj(» je dekiamofaia deklica zii; o slavje scstav!je«io pesmico in j t»ri besedah "Zavesa j»adi"" je ml-:rila dveletna vnukinja slavi jen-' <e Anica Dimmkova zaves.* raz )li>v'-o. Ljudst vo je bilo uaxlvse gi-! tj«no. Ibraiut, blago glasna pesem K-\skega zbora pod vodstvom uči-.elja Aloll«. je dvignila svečanost lo viška Nato je stopila na g«»-«'orn :.š!-.i oder gos|»a Kranja ilr. Tavčarjeva, ki. j«- spreg*borila v imenu glavne družbe. Z vzneseni-ui be<edami je slavila delo "Sb»-, »fens'ie matere" ter naglašalu pomembnost slovesnosti za vse žen->t v o Slovenije in Jugoslavije. Kre-letičen aj»lavz zbranega lju<lstva |e pričal globoko umevanje njenega govora. V imenu slovenskega ženstva je govorila gospa Po-J točnikova. ki je zlasti poudarjala' plemenitost in vrline Slovenske) matere. Ko se j«' dotakjiila njenih j del. ki so izvirali i/ ljubezni do j ljudstva v potrebi in sili, ni ostalo j skoraj nobeno oko suho. H koncu je zaigrala še godba himno "Slo-vt'ii^'ie matere": '"Slovenec sem". S tem je bil oficijelni del sJavno-šti končan. I^ipoldne s<* je razvila ia Diniitikovein domu ljuilska veselica. Pri tej priliki je nagovoril navzoče oličuistvo družb in tajnik Kran škul? ter ju>ja.sui 1 pomembnost slavnost i. Slavil je blagopo-1 kojtio kot rešiteljico Trbovelj izpod tujčevega jarma. Pokazal je njeno delo. ki ga je smotreno vršila v korist domačinom, poudarjal je posebno njeno narodno zavednost in zla.sti veliko vnetno in požrtvovalnost za Oiril-Metodovo šolvko drnžlK>, ker je bila sla v-'je»ika v dno du.š*> uverjena, da zas'je zlata svob^wla in sreča narodu le po narodni vzgoji mladine. Končno je pozval vse navzoče na delo za < 'M družbo.
"višnjevi" mož je umrl.
V	Bellevue bolnišnici v New Vorku je umrl v starosti osem in-šestdeset let Fred Walters, ki je zadnja desetletja nastopal po raznih cirkusih kot višnjev človek. Višnjev je bil po vsem telesu.
Zdravniki so izjavili, da je bil zastrupljen z živim srebrom.
Vaš otrok lahko opusti steklenico, ne more pa opustiti Eagle Mleka.
Ko se je vas ctrok odgojil z Bordenovim Eagle Mlekom, kot so se tisočeri drugi, naj bo še vedno deležen vsakdan dobrotnih u-plivov Eagle Mleka. Hrana, ki je privedla otroke varno skozi pjrva leta, ko poskušajo stopiti v življenje s krepkimi malimi telesi in ustrojem — je ravno takodobra zanje, ko opuste steklenico ter začnejo uživati solidno hrano.
Ko se bližajo vroči poletni dnevi, mati vedno pazi, s čim bi hranila svojega otroka, kateri je opustil steklenico. Kaj more biti boljše kot ista hrana, ki je dala otroku tekom prvih let dobro zdravje in moč?
Zadnji značilni poskusi med povprečnimi šolskimi otroci so pokazali, da je Eagle mleko posebne vrednosti pri odpravljanju slabe prehrane. Otroci, hranjeni z Eagle Mlekom, so zadobili na teži veliko več v primeri z onimi otroci, ki so hranjeni z navadnim mlekom v steklenicah. Nekateri so pridobili dvakrat bolj hitro kot je določalo njihovo normalno merilo.
Napravite Eagle Mleko za tlel »Ineviie ilijete vašega otroka ter pazite skrbno na njeovo tcio. Pridobitev teže je značilna. To je prvo in poglavitno znamenje, da se stanje otroka boljša in da je Eagle Mleko uspešno. Dajte svojemu otroku dve žlici Eagle Mleka, razredčenega v trrn četrtinah raše mrzle vode vsak dan dopoldne in popoldne. f'e hočete navodila v vašem lastnem jeziku, kako pronajti, da je otrok slabo hranjen, koliko naj tehta, kako velik naj bo. kakšno hrano mu ie treba dati. in druga dragoeena navodila, iz-režite ta oglas ter ga pošljite ISorden Company. Borden Building. New York City, in mi vam jih bomo poslali brezplačno.
THE BORDEN COMPANY Borden Building	New York
—-KUPON-
Označite, kakšna pojasnila želit«
NAVODILA	OBEDI	KNJIGA
ZA HRANJENJE ZA OTROKE ZA OTROKE
IME .....................................
NASLOV .................................
(Slovenian i
^^^f laz
X	£	^^avtD Mi-S ^	J
\ /
v Tu	/
[L E borden comp^M
York, v. ^t^z^L
Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grenčec — jemljite
Severa's
Balzol
(prej zsftB kot Živ)>enkki Balaam)
Priporočen za
Mprebadjuje, zastarela zaprtja ■
Cena 60 In 85 centov. Vprašaju ta^ v UIoimIl
Grozdje ie dozorelo!
m pričeli oa bomo razpošiljati
Imamo na izliern vsake vrste grozdje in ga ne prodamo manj kot eno celo karo. Po raznih naselbinah imamo svoje zastopnike. In kjer Se ninmo zastniiaiil telimo stopiti v zvezo n zanesljivo osebo. POSTREŽBA TOČNA IX ZANESLJIVA.	CENE NAJNIŽJE.
Piftite ne danes za vsa pojasnila na:
BAKULICH-PREDOVICH CO.
403 California Fruit Building, Sacramento, CaL
V»i nail odjemalci Izza prejšnjih iet so bili zadovoljni z na5o postrežbo, zato nI dvoma, da boste tudi vi zadovoljni.
angleška manija za stave.
Anglc&ka vlada je imenovala posebno komisijo, ki naj preišče, kako bi se obdačile razne športne stave, posebno one pri konjskih dirkah.
Vlada je prišla do znanja da «rre pri stavah za ogromne svote. Tajnik National Sporting League je zatrdil, da imajo takozvani bookmakers v Angliji na leto dohodkov in plavil okoli 50 miljard šterlingov.
Ako bi jih vlada obdačila z 10%, bi dobila na leto 25 milijo-
nov šterlingov. Teh bookmakers je lfi.000 in vsak izmeti njih ima povprečni dnevni inkso za večino je 200 šterlingov. Kako strašno so razvite stave, je razvidno tudi iz tega, da gre vsako leto pri dirkah na razne kraje nad 5 miljonov brzojavk, dopisnice, ki se tičejo stav in dirk, dosegajo število 20 miljonov na leto. Veliko število bookmakerjev vrši svoj posel kolikor mogoče tajno, bas v to svrho, da bi se odtegnili vsakemu ob-dačenju.	__ __—
Pridelovanje riža.
Poleg pšenice je riž najrazsir-nejša ljudska hrana. Dve petini človeštva živita o»l riža. Kjer goji' riž najbolj intenzivno, tam je tudi gostota prebivalstva največja. Domovina riža je najbrž v moč viri h lndokine in Kiine, kjer ga nahajamo tudi divjega. Botanik razlikuje 200—300 vrst riža. za hrano se pa uporablja le vrsta Orvsa satira. Ta"" rastlina zahteva vlažno tlo in visoko temperaturo. te je tlo prevlažno, kakor n. pr. v okolici Amazonka. tedaj se razvija steblo bolj močno in to na škodo plodil; zato je riž iz teh krajev slabše vrste. Povprečno svetovno produkcijo riža cenijo na 80 milijonov ton. o<l te-«ra se prideluje v Aziji 79 milijonov ton. ostalo pa v Ameriki in Evropi. Riž se omenja v kitajski zgodovini že okoli leta 2800 pred Kr. V Evropi so se seznanili z njim najprej Grki in sicer za časa I vojsk Alenksandra Velikega \i Aziji. V Italiji so jra zaceli negovati leta 1468.
V	Evropi trojijn riž na Španskem okoli Valeneije in Oranade. v Italiji pa v porečju Pada pri Paviji in Xovari. V Jugoslaviji «»a go je v Banatu, pri Radovištu in v dolnjem porečju Vardarja. nad Solunom. V Bolgariji je riž razširjen v dolini Marice.
V	Aziji ga najdemo po vseh južnih pokrajinah. Bengalija in Assam proizvajata ."»0 odstotkov celokupne indijske produkcije riža. V Indokini <ra goje največ v Siamu. Najvažnejše izvozne Inke za riž v Aziji so Rangoon. Bassein. Akyab, Moulmein, Bongkok. Saigon. Calcutta in Madras. Azija producira torej največ riža, zato jra pa tudi sama največ uporabi. Zato ga morajo Japan. Britska Indija. Nizozemska Indija. Filipini in Kitajska, celo uvažati.
Najboljše vrste riža uspevajo v Birmi, Bengali i in na Javi. V Evropo uvažajo riž olupi jen «ali neolupljen. Slednjega čistijo v posebnih tovarnah. Nam najbližja je bila pred vojno čistilnica riža na Reki.	' V **
V	Aziji vidimo, da dežele, ki prod ne i raj o največ riža, ne morejo kriti domače potrebe (Indija. Kina) ; to pa zato, ker je riž lani nacijonalna hrana. Kuhajo •ra tam takšnega, kakršen je, ali pa napravljajo iz njeira moko ali tudi pijačo. Edinole Siam ga prn-ducira toliko, da jra lahko tudi izvaža preko Bangkoka. jZato je siamska valuta najmočnejša na svetu.
V	Afriki goje nekaj riža ob Ni-ul, v Algeriji, Maroku in ob Ni-prru. V severni Ameriki ga najde mo ob Mississipiju; v srednji Ameriki na Kubi; v južni Ameriki v Kolumbiji, Ekvadoru. Ar-
POTREBUJEM
dobrega mesarskega pomočnika.
Najraje enega, kateri je šele iz starejra kraja prišel. Pojasnila daje: Ernest Rummer, Box 33, Brewster, Ohio.
gentiniji. Braziliji. Paraguayu, LTraguayu in v državi Peru.
AX.I VESTE, —
»t:t so bili v r»-ki Krki i>rei| leti izvanredno lej»i raki. in «Ia je neka čudna,
nepojasnjena holezen naenkrat uničila
Skoraj vso zalego? Ali veste, tla je naj-l»oljsi tohak za cigarete turški t«.!.:>k
in ila vsebujejo Helmar 100% čisti
taroki tot»ak?
FZPLAČILAvAMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —t
se more Izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to je približno Ji'UO — aa enega potnika.
V el ičaju, da naslovljenec za Izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje ffazaj aH -*am i>a na doto naroči izplačati na-kazaui zuesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti. tla nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavijo.
Splošno mnenje vladat da se čeki, ki se glase na dolarje, -tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res. ker, kot že zgoraj omenjeno. Je v Jugoslaviji od vlade i*xl kaznijo pre-{•ovedauo izplačevati dolarje.
Tudi {tosiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. TI pa nikakor niso pripiavni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene ln Izplačajo take čeke v dinarjih žele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, rta so jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na deželi ln ne pot »i je jo v Amerikp. je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim lznlačajo na zadnji pošti brez neprilik.
Tudi za nabavo potnega lista — (posa) Je najpripravneje poslati
dinarje. Dokler namreč potni list nI potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine in potni Hat se pa lahko plača tudi z dlnarJL
V	Italiji in zasedenem
ozemlju —
so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje.
VBied naraščajočih stroškov smo se morali odločiti prevreditl pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za izplačila do $25. računamo po 75 centov; od $25. naprej po 3%. to Je po 3 cente od vBakega dolarja.
Na nakaznici naj b« vidna muk-<eno: Izplatatl v dolarjih.
Ta pristojbina Je veljavna aa dolarska Izplačila v Jugoslaviji ln Italiji.	^
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlaodt St., New York City
2AVH0KAS JTK IZALA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejia ilnstrovana ixdaja Vubnje 808 atrimL
0T Oana ■ poštnino *
8LOVENIO PUBLISHING OO« S3 Cortlandt Strni, York Oityf H. T,
Uspehi v dvajsedb J dneh ali se vam ■	pa vrne denar. 4
Prolzvala bogato rdečo kri, mo. čne stanovitne živce, žtvl|en]a polne možice ln ženske.	vb^f
če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se	.
spomin mrači in vaše telo mrači, če ste se že nave-	-W,'
liteli jemati pomirljiv* in narkotična sredstva, potem posku-	)W
Nug»-Ton». in {sprevideli boste, kako hitro se bo.t« V vR^K^jF ' A eotili druRačne^a človeka! Devet desetin človeikih bolezni, kot \ VU^K^N^ I^fi upehavanje. anamija, revmatična bolezni, glavobol, nevraletja. \
na primer slabi tek. neprebava. vetrovi in kolcanje, zaprtje. tS^^^^^T^Hs 1 pomanjkanje energije, pomanjkanje živahnosti, nervoznost, ne- I »j? 'J^-y^B apečnost, izhaja ia pomanj"kanj» aivčne moči, redke svodenele krvi	wSt^UlH
in slabe krvno cirkulacije.	J II9J} t mill
Vsak od, vsako delovanje telesa je odvisno od iivčne sile *a svoje I^ M v" •ivijenje in delovanje. Živčna, moč je poglavitna stvar u želodec. //„7®K ž IV, \ Jetra, ledice. drob, utripanje area in krvno cirkulacijo. Nuga-Tone	O, ^St 1
je najbolj uspešno zdravilo za. nervozne in fizično izdelane. Zakaj ?
Ker sestoji ix osmero važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter jihv/fflSU^H. jS ai predpisujejo najslavnejši zdravniki. — Nuga-Tone je bogat na 4 tf1 lJt¥l I ielezu m fosforja — ter je hrana krvi in iivcem.	^Sa'W
jVags-Tone proizvaja življenje v jetra, ter ojačuje čreva, da HKMil f redno del j a je jo. Oživlja ledice ter izganja is njih strupene se-
s ta vine. Nič »e« vetrov in kofeanja. težke sape in pokritega ~TWK"tT1 I
jezika. Ni« ve« bolečin in bolezni! Nura-Tone daje čudoviti tek.	MA. I
dobro prebavo, stanovitne živce ter zdravo okrepčujoče spanje.
Nuga-Tone obogati kri, uredi krvno cirkulacijo ter prižene žarenje ^NR
zdravja na lice in jasnost v oči. Gradi močne in postavne može. zdra- m>
vejše in krasnejše ženske. Nuga-Tone ne vsebuje omamljivih sredstev,
ne zdravil, katerih se človek navadi. Zavit je v pripraven zavojček.
Pokrit je ■ sladkorjem, ugodnega okusa, ugoden za jemati. Poskušajte ga. Priporočili
Ca boste vsem svojim prijateljem.
NASA POPOLNA GARANCIJA.-Cen- Nuga-Tone je en (Sl.OO) dolar za steklenico.
Vsaka steklenica vsebuje devetdeset (90) tablet, polno mesečno zdravljenje. VI lahko kupite šeet škatelj. šestmesečno zdravljenje za pet (SS.OO) dolarjev. Jemajte Nuga-ToM dvsjMt (20) dni. Ce niate aadevolini z uspehom, vrnite preostanek zaeno s škaUja in sss VMS lil l takoj vrnili denar. Vidite, da ne morete izgubiti niti penija. — Ml prevzamemo rizike. Nuga-Tone je na prodaj pri vsih dobrih le kar jih po enaki ceni ia enaki garancijL
--_ KO NAROČATE. SA POSLUŽITE TEGA KUPONA___
NATIONAL LABORATORY. S- 20 . lOIS S. Wabuh Ave., Chicago, IU.
Coepodjcs—Prosim, dobite priloženo. .............. kar mi pošljite......... »•■■
steklenic Nuga-Tone.
Ime ..........................................................................
Cesta in štv. ali R. F. D............... .......................................
i
Mmt»................................Država ............................
OI/AS NABODA, 31. AVG. 1923
Zvita žena.
— • i Alekiij Remizov.
Iz knjige .Ruske žene", ki je izšla v Ru.-,ki biblioteki. Založništvo 4"Treh ma->k**, Muenchen.
Po božjem ssaJtomi bi morala Vera vse žive dni živeti z IJjo.
In Vera je tudi z možem živela tloljra leta v ljubezni in slogri.
Toda zakon ni pisan za srce-zaljubila «e je z Xikito. Dolgo je premišljala — živimo jsarno en~ krat! Končno je začela z Xikito. Vse je prikrila. raste otrok pod njenim srcem, Ilja ne sluti ničesar.
Tako so živi i v treh kakor po zakonu.
Nikdar pa ne vemo, kje je nastavljena past.
Ilja j** ulpotoval po Rvojih poslih, NVI^j se ni zlagalo, vrnil se je nepričakovano. Vstopi v sobo — mi-diJ je. da bo presnetil svojo žeiv* — bil pa je -sam še bol^ presenečen, ko je videl pri ženi sedeti prijatelja Xikito v intimnem objemu.
Ali se mu je samo dozdevalo 1
Ne, nekaj ni bBo v redu. In Tlija se boji sarnopriznanja in vedno misli, ali je resniea, da je žena varala, lljo ni moči spoznati. Kazdrazen je in vedno išče prepira.
Tudi Vera gleda temno — saj
ni čudo!
Konec je bilo veselega življenja.
Pa tudi življenje samo bi bilo slo |>o vodi, toda Vera se ni dala.
"Sla bom", je govorila. **k obhajilu in se bom spovedala'
*'Radi mene**.
llija je bil razumen in je vedel : človek se lalrko zaleti in greši. Ko ae pa izpove, je vse pri staram,
V	spovedniei je Vera vse priznala.
Pater Spiridon je bil dober in pravičen duhovnik. Poslušal je in rekel: 'Tuj. Vera Vasiljevna. bolje kot post in spored bi bilo, da možu vse priznal in mu odkriješ resnico".
Lahko je reci "Priznaj" — torbi z.a<b*vo je treba previdno prijeti. da se sam ne vjampš in da tudi drtiirega ne potegneš s sabo.
Vera ni bila taka. hitro si je nekaj izmislila.
XV da bi dolgo odlašala, je po maši odšla v t oba kar no in kupila strahovito masko z dolgo sivo brado, strašno ma.sko!
Ilja pride po službi domov in ji čestita radi obhajila.
**Ne vem", pravi Vera, *'kaj bi počela s Kol jo: Xe jenja jokati. Moram ga ustrašiti".
"Kaj hočeš storiti?"
i4Vzemi masko na obraz, ko te vitli K olja, se ustraši in bo nehal jokati". In dala možu strašno masko s sivo brado in potihoma odšla v <4roško izh«.
Vera je vzela Koljo v naročje in mu šla nasproti. "Proč od tod. stari, ne dam ti ga, ne dam ti ga! Ni tvoj otrok, stari! Otrok ima drugega očeta!**
Otrok je od strahu popolnoma obmolknil.
ZAKAJ JE ŠALJAPIN PEL BOLJŠEVIKOM?
V	Parizu se nahaja na povratku iz merike ruski pevec svetovnega slovesa znani bas &aljapin. Nekemu sot rudniku "Journals " je razložil, zakaj je ostal v Rusiji za časa boijševiške revolucije in zakaj je deloval aktivno pri vodstva gledališč. Saljapin je rekel: <*"util wm potrebo, da to storim, ker a svojo navzočnostjo sem mogel rešiti gledališče ln ohraniti svojim tovarišem sredstva za flv-ljenje. Sin sem mužika in ne ds bi se hotel hvaliti, popularen v vsi Rusiji. Šaljapin poje dalje, evo vzgleda za vse! Radi tega sem pel tekom vse revolucije. Honorar pc 20 frankov je bil pač najskromnej-ši, Nebroj spominov hranim na U večere- Videl sem, kako je bil \ carskem gledališču v Petrogradti oddelek za c^rja zaseden po rev nem ljudstvu, slabo obleCpnem Svojo glavo »o polagali na pest: iti nemo poslušali predstave. Xav dušenje, ki se je lotevalo tega ob činatva je bilo ogromno. Franco ski novinar je hotel slišati š<
.Šaljapinovo mnenje o ruski poli tičrii situaciji, ali Saljapin ga j« zavrnil % mogočnim svojim basom da o tej stvari nože govoriti
Albanija.
V	zadnji dobi se vedno češče IK>javljajo gla-sovi o poskusili, da se Albanija približuje Mali an-tanti ter državam, ki so v ozkih zvezah z njo. Razglaša se celo projekt, da postane eden ixl rumun-skih princev — vladar Aibanije.
Te vesti, o^obito pa glasove o( projektiranih dinamičnih zvezah, je treba sprejemali z največjo rezervo, ker je zelo vrjetno. da imamo opraviti samo z navadnimi kombinacijami. Kljub temu pa pričajo mnogi znaki, da konsolidacija v Albaniji vendarle napreduje in da nastopi v nepre-daljni bodočnosti logična potreba, da se država Skipetarov opretieli tudi v vnanji politiki in da se odloči tudi vprašanje vrhovnega poglavarstva. S tem bi postalo aktualno tudi poglavje o razmerju Albanije do obostoječih političnih skupin. Kam bodo vlekli Albanijo stvarni interesi?
Ko so pred časom nastali nemiri v severni Albaniji in se je katoliški del prebivalstva uprl tiranski vladi, so kazali vsi znaki, da je pobuna delo rimske diplomacije, uspeh italijanskih agitatorjev. Takrat se je znova pojavil klie po — princu Wield u ter njegovem sinu. ki naj bi posta! vladar Albanije. Tinla tiranska vlada je (»stala gospodar situacije.
A ko vzamemo za osnovo simpatij«* albanskega prebivalstva sa-m»-ga. moremo konstatirati le, da obstojajo bed katoliškimi Albanei, prijateljska čustva za Italijane, kar je v glavnem plod propagande še iz turške dobe. Katoliški Albanei so se šolali največ v Italiji in domala vsi njih izobraženci izhajajo iz italijaneskih šol. Med muslimani je stvar drugačna ; njih voditelji stoje glede vzgoje prej pod vplivom zapadne Evrope. Vprašanje je. če morejo politični nagibi voditi sedanje vladne kroge tiranske na stran Italije, ali na stran vzhodnih sosedov.
V	Albaniji se nahaja sedaj precej Arnavtov, ki so se umaknili tjakaj z našega ozemlja, osobito ipokrajine Kosova in Metohije. Ti elementi imajo -stremljenje podvreči imenovane predele ar-navtski oblasti, toda malo je verjetnosti. da bi hotela tiranska vlada taka stremljenja sprejeti za svoja. Kajti država, ki se šele usvarja. ki komaj drži pod oblastjo svoje podanike, ki mora na novo, takorekoč iz nič graditi osnovo sleherni organizaciji, in ki šteje napoved komaj 700.000 prebivalcev. taka država pač ne more usvojiti politike nevarnih reven-dikaeij teritorija dvanajst-mili-jonske sosede.
Nasprotno pa z naše strani danes ni teženj, da bi si hoteli prisvojiti albansko ozemlje. Kes da nisino dobili onih meja. kakoi smo želeli. Skadar je ostal na on; strani .a vendar danes ni naš smoter neposredno razviti vprašanja mejne korekture. Zato lahko rečem ti, da je Albanija v bližnji bo-bodočnosti najmanj toliko varna pred našimi a.spieacijami kot pred italijanskimi. Nasprotno pa mora biti zanjo strah pred italijanskim gospodarskim iraperializom. rločim je v tem pogledu z naše strani povsem varna.
Mogla bi prhi v poštev še tretja možnost, to je. da bi se skušala Albanija postaviti na stran Bolgarije ter Madžarske in tako nasprotovati nam. Ravno pri kosovskih emigrantih obstoja tako nagnenje. Toda dvomimo, da bi s« v Tirani mogli ogrevati za tako politiko, ki je na Balkanu že tolikokrat doživela svoj polom.
Albanija je na znotraj in na zunaj v položaju, ki zahteva mam. čim dolgotrajnejšega miru; tega pa ne bi dosegla na podlagi lju-bimkovanja z našimi nasprotniki, marveč v prijateljstvu f"nami ir
politično skupino Male antante. -
Največje kjižnice na svetu.
1 Največje knjižnice na svetu s« nahajajo v Parizu (3500 tiso i zvezkov), v "VVashingtonu (291« , tisoč knjig), v New Torku (2631 tisoč zvezkov), v Ix>ndomi 250C
. tisoč knjig), v Beri km (1750 ti r src knjig, dalje v Kopenhagnn {Madridu, Dunaju in Strassburgu
Obnovitev direktne zračne poštne zveze.
Generalni jxwtar New je določil dan 21. avgusta za otvoritev pcfct-j ne zveze, ki naj omogoči dostavi-tev pisem med New Yorkom in San Franeiseom v 28 urah. Tega dne ob 11. uri zjutraj bo poštni aeroplan zapustil Xew York, da začne nepretrgani zračno-pošt ni i promet do Saai Fram-Lsea. Ob isti uri bo drug aeroplan zapustil San Franciseo v nasprotni smeri. 28 ur kasneje bo poštni žaikelj dupri-letel preko kontinenta.
Poštna uprava svari občinstvo, da gre še vedno le za. poskus. Ta poskus utegne prav dob m usjpeti ali pa tudi ne. Vsekakor pa je generalni poštar končno odobril načrte zvačno-poštnega uiada, čim je zaslišal zastoipjikke poštnega d epa rt men t a. ki so ravnokar pregledali transkont mentalno zračno progo.
(jlavna pomembna novost v tej direktni zračni postni zvezi je ta. da se uvedejo rodni poleti preko noči. To je prvi poskus te vrste v Združenih državah in na svetu sploh.
Ta poštna služba začne 21. av-gURta s petdnevnim poskusom. Za slučaj, da se uresniči pričakovani uspeli, j«1 poštna uprava že zača-s-no določila poštariuo za dostavi-|tev pisem po zračni pošti. Pristojbina znaša 8, 16 ali 24 centov za vsako uneo (ounce) ali ulomek v.te. Vsa zračna pi-o*ga je bila razdeljena v tri zone: prva med Xew Y'oikom in Chicago, druga med Chicago in t Mieyearne, Wyo.f in tretja med Cheyenne in San Frančiškom. Pošt urina za eno zone znaša 8 centov za uneo, za dve zoni 16 in za tr: zone 24 centov. Navadno pismo .torej med Xew Yorkom in San Franc'seom bo stalo po zračni pošti 24 centov, med Chicago in San Franciscom 16 centov, med Xew Yorkom in Chi-i eago 8 centov.
Poštni aeroplan, ki odhaja ob 11. zjutraj iz Xew York a, prihaja v Chieago proti večeru. Tu čaka na pošto drug aeroplan, ki takoj odleti čez prostorne planjave d< vznožja Kameaiitega pogorja, ali Rocky Mountains; zjutraj pristane v Cheyenne po neprestani poučen: vožnji. Tretji aeroplan brž nato odrči čez pogorje in pristane ob Pacifiku pred soli učnim zatonom. Neprestana Zračna zveza preko kontinenta je postala mogoča, ko m* je ukrenilo potrebno za redno ponočno letanje čez veliko planoto. Ogromni in nicgočn svetilniki v petorici mest razsvetljena pristanišča za silo vsakih 25 milj, manjši svetilniki vsake tri milje označujejo progo, katere naj se drži tk>nočni pilot powltnega letala. Ukrenilo se je potrebno za hitro dostavitev pisem iz letališč v bližnja mesta.
S tem bo |H»štna zveza med Xew Yorkom in San Franciseom skrčena od pet dni na 28 ur. Zasluge na tem največjem uspehu komercialnega zrakoplovstva na svetu je generalni pošt:»r pripisal dru-«r»'niu pomočniku generalnega poštarja, Paulu Ilcndersonu, super-intendesntu C. F. Egge, načelniku zračne pošte, ter pilotom, mehanikom in drugim uradnikom zračne pošte.
Poslanik Jonnart in Magr. Gaspari
Pariška "L'Opinion*' pripoveduje :
Poslanik francoske repnblike pri Vatikanu Jonnart je obiskal pred svojim odhodom iz Rima papeževega državnega tajnika Gaspari jpa in mu rekel v slovo:
"Prišel sem, da vas zadnjikrat pozdravim. Midva se ne bova videla več'*.
"Kakod to, gospod Jonnart", je odgovoril Gaspparri, "midva se bova vendar videla v nebesih!"
"O ne!" je vzkliknil francoski poslanik.
"Kako to?" Ali nočete priti v I nebesa, g. Jonnart ?"
"Hočem, hočem, monsi^nor: Jaz pridem v nebesa, ampak vi ; ne! Ste me prevečkrat" — napravil je z roko pomenljivo gesto — "vlekli za nos . . ."
1	KilofiUTI O II-
*€LAA MAEOELt'. MJVX&Z!
^BMMk IDB BBfllftViA^L
Pradavno preseljevanje
narodov.
i-
V reki Trenti pri Hattfieldu na Angleškem so leta 1916. našli človeško lobanjo, ki se zelo razlikuje od modernih in staroveskih, do-adaj znanih tipov. Radi vojne je bila od vrnjena pozornost od te najdbe in Šele sedaj so izvedeli natančnejše o tem pradavnem človeku. Lobanja je še pri*v dobro ohranjena in pravi vzorec za ka-j kega umetnik«. Profesor Gladstone trdi, da mora biti lobanjaj od človeka, katerega pleme se je naselilo nekako	let pred Kri-j
-tusoni na današnjem Angleškem J f>ii! pradavni ljudje so po njegovem zatrdilu imeli velike lobanje! in ko njih potomci današnji alp-l -ki prebivalci ter prebivalci za-; padne Xorve^ke. Ti ljudje so že poznavali bron in bili nekaki u-aetniki v izdelovanju bronastega rodja in posode. Pred njimi ]>! bilo na Angleškem nastanjeno ne-! i<» d'in3ro pleme z malimi glavami,; ki so spadali še v kameno dobo.
najden ine v reki Trenti, ki s » io pričeli potem preiskali, doka-j m je jo. da so Ml« prebivalci tam "e v neolitski dobi. PrLseJjevainje poznavalcev hn.na. ki so bržkone prišli iz abis-kih dežel, »e ni Lzvr-'lo brez boja. Priseči s:> prema-: rali prebivalec iz pradob, jih ]h>-'.ili in pojedli. Gotovo je, da sol >r,teru bila še druga priseljevanja,j • katerih ni dovolj znanega. Šele >ozncj«> so sc preseljevali na An-! deško Danici. Jut iti, Angli. Sa:ksi| n Xo»rmpnci. kateri se nekako pojili v en narod in tako imamo lane.s angleško mešanico.
Slovenec žrtev kopanja v Dunavu.
Dne 14. julija so šli neki cariniki batinske carinarnice (v Ra-•anji) na kopanje v Dunav, med ' ijinri tudi carinik Janko Kleva. Slovenec, begunec iz Istre. Na | em mestu, kjer se izliva potoik
ROYAL MAIL
P»<i>llHtM od JuBotlevanika «M«.
New YwKdoSSaur^^SmlHirg
s norimi, velikimi.	"O" pomiki. Mo-
derni v TRdsnrih. — Pacaš ta odpbatja.
"OHIO", "MCA**, «0KDtJNA", "0R1ITA"
V Evropo:	CENE	Iz Evrop«:
II III	U lil
$130 in več «103.60 Htm'| »130. tnveC $102.50 $125 in več $ 90.00 Cherb « $125. in VOČ4100.00
........ $106.35 SSosreb.......... $105.0«
Skoziakoz privatno Irobino v Lrotiom raxreda. VA2NO!Nc isffubljate im i nakupotn tiketo* za
vate sorodnike v Evropi Novo kvoto oričoo 1. lul. Zo navodila vprolajta-pri Lokalnih •gentik aH pri
ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPAMY
M Broadway	New York Ctty
Karašica \ Dunav, je plaval ter ua je udrt-i'a kap v srce. Učitelj (jjekit- je sko<*il v vodo, da bi ga i ešd. ali bilo je nemogoče, ker je na tem '.ne^tu vnda preveč der.-ča T»-r -e pri ten< skoraj sam vtofpil. da ga niso rešili prL<;«»tni. Trupi" p:>m-<j-ečene<^a .lanka je bilo najdeno še istega dne. Bil je jako d«;-ber tovariš in narodnjak. Vedno *a je jako bolela u*oda njegove nc-rerne d-f/n:ovine. V tem krat-k» ju ("asu. odkar je bil v BffltLni, .-»i je jirkb bil pri vseli velike simpa-lij". Najbclji dokaz /.a to je bil p< greb dne 15. julija, katerega sc je udeležilo vse občinstvo.
ALI VESTE, —
(1 tso v Jugoslaviji tri univerze, v T.jul>-Ijitni. Zatrelm in Belgratlu ter tin ima vsaka teh univerz jh> jiet fakultet? AH veste, ila razveseljujejo Helrnar turške cigarete ka*lil*-e že let in «la 1m>-rto Helmar <-itrarete vedno zadovoljevale ker so vedno l«=te?
Hretanje parnikov - Shipping News
23. avgusta :
Minnekafada, Cherbourg:. Hambnr*- — . Westphalia. Hamburg; President W11 Bon Trot.	* i
25. avgusta:
Homeric, Cherbourg; Orca, Cherbourg, Hamburg; Taormina. Genoa; Rotterdam. Boulogne; Pres. Arthur, Cherbourg, Bremen.
28.	avgusta:
Rousdillon, Havre; Mauretanla, Cher-bcurg; Pittsburgh. Cherbourg. Bremen.
29.	avgusta:
Prea. Polk. Cherbourg; SeldUta, Br»
men; Conte Rosso. Genoa.
30.	avgusta:
Kroonland, Cherbourg*
I.	septembra
La/fayette. Ha^Te; Oeorge Washington. Cht-rbourgr, Bremen; Majestic, Cherbourg Volendam, Boulogne.
4.	septembra
Berenjraria. Cherbourg; Resolute Cherbourg, Hamburg.
5.	septembra
President Garfield. Cherbourg; B^lgen-land, Cherbourg; York, Bremen.
fi- septembra
Albert Ballin, Hamburg; Manchuria.
Cherbourg. Hamburg.
8. septembra
La Savoie, Havre; Orduna. Cherbourg. Hamburg; Olympic. Cherbourg; Ryndam, Boulogne; Marta Washington, Trat.
II.septembra
Aquitanio. Cherbourg. Bremen; Ame-ri.-a, Cherbourg: Canopic. Cherbour*?, Bremen; Colombo, Genoa.
12. septembra
Tyrrhinia. Cherbourg, Hamburg; Tarl^ Havre; Sierra Ven tana, Bremen; President Adams. Cherbourg; Zeeland. Cherbourg.
HI T R A P 0 T N I § K A SLUŽBA
od NEW YORKA do TRSTA
<preko Genova)
I Naj bolj »a in najkrajša pot po Sredozem- | skem morju z našimi veličastnimi parni ki, TAORMINA .. 25. av^-J COLOMBO........11. sept.; 25. oktob.
AMERICA ............ 21. sept.; 31. okt.
GIULIO CESARE .. 26. sept.
(Najvt-Oji in najhitrejši italijanski parnik) Udobne kabine tretjega razreda z 2. 4 ln 6 posteljami za družine In ženske. Pri okusnih obedih Je vino brezplačno. Za podrobnosti vpraSajte nadega agenta v vafiem mestu alt pa naravnost pri
»TIUZiOSE GSNME HALIANA
Italia-America Shipping Corporation 1 State Street General. Agenti New York Nafil zastopniki v Jugoslaviji; Jadranska Banka, Belgrad tn njene podružnica.
tAZMAlflLO Df PftIFOBOCiLO
Ctnjanim naročnikom "Glas« Naroda" ▼ državi Ohio nasnanja mo, da jih bo obiakal naš p«toT&l oi aa«t«pxuk
Mr. AJTTOK lIMdld,
katar! Ja pooblal£«n nabirati na-ruinino i« naš list, Eat on j pred-mo rojake, da mu bodo koli^oi mogoče naklonjeni.
Bičanic Pnblithins Cc
NAZNANILO IN PKIP0K0ČIL0
Naročnikom "Glas Naroda" i državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik i	Mr. Joseph Smaleel,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Zato prosimo rojake, da mn bodo kolikor mogoče naklonjeni.	Upravništvc
NAZNANILO.
Naa stari zastopnik JANKO PLE&KO, ki je svoječaano poto val za nas list, se radi slabega zdravja zdaj stalno nahaja m 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O Pobira naročnino za Glas Naroda ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada v naš posel. Kajakom ga topio priporočamo.
Uprava Glasa Naroda
13.	septembra
. Thuringia. Hamburg; Finland. Cherbourg", Hamburg.
14.	septembra Muenchen. Bremen.
15.	septembra
Saxonfa. Cherbourg, Hamburg; Rocham-beau, Havre; President Roseevelt, Cherbourg, Bremen; Ohio, Cherbourg, Hamburg: Homeric, Cherbourg: Sew Amsterdam, Boulogne; Conte Verdi, Genoa.
18.	septembra
Mauretaniii. Cherbourg: Suffren Havre; ' President Fillmore. Cherbourg. Bremen; Reliance. Cherbourg, Hamburg.
19.	septembra
, France, Havre; President Monroe. Cherbourg. Lapland, Cherbourg.
20.	septembra
Hansa, Hamburg; Mongolia, Cherbourg, ( Hamburg; Bremen, Bremen. 21 septembra j America, Genoa™ 22. septembra
President Harding. Cherbourg, Bremen Oibita. Cherbourg. Hamburg; MnjeaUc, Cmprbourg; Veendam. Boulogne.
25.	septembra
Berengaria. Cherbourg.
26.	septembra
Laeonia, Cherbourg, Hamburg; Pr*s.
Van Buren. Cherbourg; St. I'aul, Cher, bourg: Giulio Cesare, Genoa.
27.	septembra
Minnekahda, Cherbourg. Hamburg.
29. septembra
Albania, Cherbourg; Laffayette, Ha\re
Olympic. Cherbourg: Rotterdam, Boulogne; Columbus, Bremen.
2.	oktobra
Pittsburgh, Cherbourg, Bremen.
3.	oktobra
rselgenland, Cherbourg.
msuura SINE
| •'•saravnostvJugoalaTijVV
> Edino direktno »pomladno odplutje
Otvnritv»»ns vuin'* craneya PRES. WILSON — 23. avg.; 11. okt. MARTHA WASH. — 8. sept.; 10. nov.
BELVEDERE ............ 31. oktobra
v Dubrovnik ali Trst. Železnina v notr«nj^»t zmerna. Nobenih v -re'»v. Vr»rnS*ite pri btižniem sirentu f li tri PHELPS BROS. & CO.. 2 West St.. N. Y.
LEPA PRILIKA!
lY«nl:i -r v<I"ti bolezni d<»bro kh \i RESTAVRACIJA s pr^-t-j. .šnj:!M z»'iiiljišr»Mii na postaji Avri' | pri < lorici na l*riinnrsk«-m. C V na 140 t:- •<*• !ir. Natain'-na pujn<aiU:i d('bitf pri: Marii- Ehi^ar. 1(140 East 2!Hh Ivorain. Ohio. (21-2:1—S)
'	NAPRODAJ
12 lot obstojiva (lol>ro vpeljana založna knjigarna najbolj priljubljenih slovenskih ljudskih knjig-.
Naslov: Anton Turk, Ljubljana,
-Tu<_r< - lavia.
OGLAS.
Podpisani sem j>retl kratkim prist'1 17. staiefja kra.ja t»*r bi rad • izvedel za našlo«" mojega l>r:it:i » KRAXKA ŠARC. kateri ji- .kLš.-I iz Xew Vorka pred 18 meseci i r i ' ni pustil nikakega naslova, da mu i 'pf r^'ini vaižne novice od doma. A ko kdo r jakov ve za nje«r«»v na-vb i v. prosim, naj mi ^a javi. — Donvnik Šare. 417 East fJth St., . NV-,v York City.	(21-2:5—8)
IŠČEM DO 10 MOŽ
! za delati drva. Dober gozd. Plača 1 $2.75 od korta. — Tony M«»bur, Box 131, Lewis Bun, Pa.
Pozor čitatelji.
*
v Opozorite trgovce In o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljili da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda"
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni.
Kako sem se jaz likaL Spisal Jakob Alešovec.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo.
1., 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60
ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,	.70
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slik4 v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teživami ter nam predočuje ljudstva resnično tako, kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 strani,	J§
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,	.00
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-aestavljen. Vsebuje 239 strani,	.65
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,	.15
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenja slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani,	M
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu	po-
vest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim.zločinom. Vsebuje 144 strani	.00
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz.
Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.45
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa.
Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gube«, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graščake in juna-
BŠko umirali mučeniške smrti
Vsebuje 378 strani,	,19
POŠTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 CortWdtSfc, New York
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
T7CLIKB važno«ti u potnika J«, V da je natanko poučen o potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh. Vi 80 v tvezi a potovanjem. V sled dolgoletne laknSnje nam je mogoče o t sem tem dati toCna pojasnila.
Priporočamo vedno tudi samo najbolj Se parnike, ki Imajo kabina v m. raaredn.
▲ko ste se namenili potovati v stari kraj, nam pliir« ker So to v VaSo korist.
^ Tudi oni, ki ie nlao amerlftkl tfriav-Ijanl, smejo potovati v stari kraj na obisk In tim Js dovoljeno vrniti m. Na ieljo dajemo vsakemu tozadevna pojasnla.
Kdor iell dobiti sorodnike ali manee Is starega kraja, naj nam pt-
Be.aa navodila. kaJU Število priseljencev je omejeno.
Za potne stroške Irplačnje po na-Sem naroČilo Jadranska bsnka tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Stres«	New ¥wk (
Glavne zastopstvo Jadranske banka, i
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v "Glas Naroda".
tOVEMTiai IN XQLAI NAHODA".
DR. LORENZ
642 Fenn Ave.f PITTSBURGH, PA. Ht F ■01 ni ujovnnm aovomii zoiuvnii
IflCUALIIT MlKIB MLUNI. Med« s»i ilia je ■diesijeiije akslslh In kron Mita beMnl. Ju
aam As Hiariw asi B 1st tsr Imam skušnje v vssh boleznih V.^T. Ui ker snaas elsvensiia^ sate vae aim am p spolnem« raxumetl In spsaiiaM 1 sale halaaan. 4s vsa ozdravim la vrnem mod In zdravje.	tt let mm
srMeaW poeeana okeSdJe pn eadravljenju neeSkKi b»Hart. Zato se mer««a pcpilnoiviA zaneett na »ena. moja ekrb m Ja. te vai pepelaama m vim. Ne edlaiajte, ampak pridite •impreje, , sam Mbnlw zastrupljena kri. 11 Hrt Jo In lise po Sekeeu. aeleanl « (Ha. In.
padanja isa, aeMlfia v kastah, swrsne; oslabelost) tivčns ln boissni v mebn-
pMMki lairah, blodcu, manlefl revmattasn«i kater; atatn IUa< iiMulu M.
Ors«ns m V naadaUak: srete ta »Mak o« k totoMas is I. popoMasj
Irti l»A ta^aebwea o« a SopoUne So a. aialsr; v —JTllit m