št. 3 (1086)
Leto XXII
NOVO MESTO, četrtek, ★★	21.	januarja	1971
Nova obleka nove težave
Tako: obljube se začenjajo uresničevati. V novi, malce večji obleki in obliki je stopU naš dolenjski glasnik med svoje naročnike, bralce, sodelavce in prijatelje doma in po svetu. Ta teden ga tiskamo že 31.900 izvodov, še vedno pa prihajajo naročilnice z imeni novih in novih naročnikov. Nekaj je vmes tudi nezadovoljnežev: odpovedali so se domačemu časniku, ko se je obrnilo leto. To se dogaja sicer vsako leto, a vedno znova nam je žal za slehernim človekom, ki je že postal naš znanec. Še vedno upamo, da bo nekoč spet naš.
S prvim presenečenjem smo stopili pred naročnike lani 28. decembra: s slikami v barvah, z malce drugačnim tehničnim prelomom in drugimi novostmi. 7. januarja smo vam predložili .Dolenjca' spet v barvah in večji obliki, prejšnji teden pa takega, kakršen naj bi poslej izhajal.
Zdaj pričakujemo tudi vaše pripombe: nasvete pomoč, oceno, grajo in morda tudi pohvalo. Nekaj pisem z dobronamernimi mnenji smo od bralcev že dobili, še več jih pričakujemo. Eip konca januarja 1971 bi radi zvedeli, kaj mislite o novi notranji in zunanji podobi domačega glasnika Socialistične zveze. Zadnjič smo vam predstavili tudi začetek 2. snopiča Dolenjskih razgledov, danes prinašamo prvo številko Skupščinskega Dolenjskega lista v novi obliki. Prihodnja številka bo „čista“, se pravi brez prilog; po njej boste lahko videli, kakšen bo zdaj poprečen obseg ,Dolenjca‘ v novi ofset tehniki.
In še beseda o neljubi zamudi v minulem tednu: kljub temu, da smo se v uredništvu in upravi lista vsestransko pripravili na prehod v novo tiskarno, je splet nesrečnih okoliščin ponagajal vodstvu tiskarne - in seveda nam, še bolj pa naročnikom, ki so 2. letošnjo številko dobili v petek, marsikje pa žal šele v soboto dopoldne. Vsem se opravičujemo zavoljo neljube in grde zamude - a krivi je nismo prav v ničemer. Najprej se je na novem rotacijskem stjro-]u nekaj zlomilo, pa je zamudil Nedeljski dnevnik in za njim seveda tudi mi. Nekaj nevšečnosti pri montaži posameznih strani oz. lista, pomanjkanje delavcev v tiskarni, nato še zastoj pri odpremi časnika iz Ljubljane!
V tiskarni so nam obljubili, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Verjamemo jim in danim besedam, ki se bodo že danes preverjale v praksi. Vsem naročnikom, bralcem in sodelavcem pa se ponovno opravičujemo, saj je bilo nam v uredništvu in upravi lista še huje kot njim: pretekli teden nismo izpolnili zaupanja, ki ga ljudje imajo v svoj domači časnik. Čeprav ,.brez. krivde krivi“, upamo na jasnejša vremena v novi tiskarniški hiši v Ljubljani.
Naročnike in bralce, našo najširšo javno tribuno in „solastnike lista“ pa prosimo, da nam dolgoletno zaupanje kljub neljubemu spodrsljaju tiskarne ohranijo.
TONE GOSNIK
KR0MPTOJE3VA TOVARNA POSfTAVLJA PRJEID DEJSTVA-ZADRUGO IN KMETA
Priložnost, ki jo daje ponuđena roka
Tovarno bodo na Mirni gradili; zdaj razgovori, kako zagotoviti surovino — 50 par je samo na prvi pogled malo — Skrite rezerve so v povečevanju pridelkov krompirja ~ Pogodba o dolgoročnem sodelovanju
Nekdanje ,4cmetijske“ želje postajajo resničnost. Predstavniki tovarne Kolinska iz Ljubljane so javno zagotovili: 15. septembra letos bo na Mimi začela obratovati tovarna za pr^elavo laompiija, ki bo v prvem letu predelala približno 6 milijonov kilogramov krompiija v kosmiče in moko. V naslednjih letih Domo proizvodnjo povečevali in uvajali še nove izdelke, ki se v modernem gospo-(^jstvu naglo uveljavljajo.
Tako torej pravi Kolinska, ki bo ob pomoči svetovne tvrdke Knorr in naše banke vložila v novo tovarno blizu 30 milijonov novih dinarjev. Kakšne pa so naloge Kmetijske zadruge Trebnje in zasebnih kmetov, ki bodo tovarno oskrbovali s surovino, o tem se te dni pogovarjajo na zelo dobro obiskanih sestankih po vaseh.
Zadruga namerava skleniti s Kolinsko tovarno pogodbo o dolgoročnem poslovnem in tehničnem sodelovanju, v okviru pogodbe se bo vsako leto sproti pogodila še o prodajni ceni krompiija, o količini, rokih dobave ipd. Vnaprej morajo kmetje vedeti, koliko bodo dobili za
(Nadaljevanje na 6. str.)
Marsikdo si še ne predstavlja, kakšen je pire krompir, ki ga pripravimo iz laompiijevih kosmičev. Preizkusili smo izdelek tvrdke Pfanni-Werk. 125 gramov krompirjevih lističev, kar zadostuje za pripravo krompirjevega pireja za 4 osebe, stane v Italiji 125 lir. Brez osnovnega znanja o kuhanju smo v petih minutah pripravili tak krompir, da so ga hvalile izkušene gospodinje.
Kot na prejšnjih sejmih so se tekstilci in konfekcionaiji našega območja tudi na sejmi MODA 71 postavili z lepo urejenimi paviljoni in prikazali najnovejše materiale in modele. (Foto: M. Vesel)
TRADICIONALNI LJUBLJANSKI SEJEM.:
Moderna je »Moda 71«
182 razstavljalcev na Gospodarskem razstavišču
■v% ^ :
15. januarja je novomeško amatersko gledališče uprizorilo ,JCrog s kredo“, igro nem^ega ekspresionističnega pii^telja Klabunda. To je bila prva domača premiera v sezoni 1970/71. Delo je režiral Marijan Kovač, pomagala pa mu je Kristina Piccolli-Barlova. V vlogi Hai Tang je odlično zaigrala Božena Žigante, dijakinja ESŠ (na levi), ki jo vidimo v tem prizoru s princem in novim cesarjem, ki ga je igral Mirko Nilič, grafični delavec iz Knjigotiska. (Foto: Slavko Dokl)	^
SEJA MEDOBČINSKEGA SVETA ZK NOVO MESTO
Kako naprej v kmetijstvu?
Na nadaljevanju seje, ki je bila prekinjena 7. januarja, je medobčinski svet ZK Novo mesto 15. januarja razpravljal še o preostalih dveh točkah dnevnega reda: o programu medobčinskega sveta za 1971. leto in o kmetijski politiki skozi stališča I. seje konference ZKJ. Glede programa dela so ugotovili, da ga bo treba v posameznih točkah dopol-
OD 1.
njevati z najnovejšimi ugotovitvami in vodili, ki so jih razni ćrgani sprejeli v zadnjem času. Svet si bo prizadeval predvsem, da bi spremembe v političnem sistemu, ki jih uveljavlja mo zdaj predvsem na ravni zveza-republike, prišle do izraza tudi v občinah in v nižjih samoupravnih oblikah, zlasti pa med združenimi proizvajalci.
Gov6reč o kmetiistvu, so na seji ugotovili, da je pri kmetijskih organizacijah veliko prizadevanj v smeri sprejetih stališč, da pa je z zadnjimi' stabilizacijdcimi ukrepi kmetijstvo tako prizadeto, da bo sprejeta stališča nemogoče uresničevati, če ne bomo za kmetijstvo poiskali posebnih rešitev.
M. J.
Pretekli petek so na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču slovesno odprli letošnji sejem „Moda 71“. Kar 182 jugo-' slovanskih proizvajalcev se bo v naslednjih dneh predstavilo obiskovalcem. Zaradi izrednega zanimanja razstavljalcev so morali pod plastičnimi kupolami poskrbeti še za 350 kv. m dodatnih dvoran za razstavljalce. Prvič v zgodovini sejma so prireditelji za posebne kvalitete podelili nagrado ,.Ljubljanski zmaj“: od 22 mogočih nagrad so jih razdelili 13, Dolenjcev pa ni med nagrajenimi.
Na letošnjem sejmu so poa-jetja iz Dolenjske dobro zastopana, s prepričljivimi novostmi pa vzbujajo tudi občudovanje obiskov^cev. Ker je ta sejem najbolj kakovostna prireditev te stroke, laliko Dolenjci pričakujejo še bolj ugodno poslovanje, saj so se kupcem in drugemu občinstvu res dostojno predsta-vilrl
J. S.
V soboto zjutraj se bo na Frati pri Brezovi rebri začel zimski vodniški tečaj Odreda gorjanskih tabornikov: iz Novega mesta je prijavljenih 17 tabornikov, iz Šentjerneja 4 in iz čete v Straži tudi 17 fantov in deklet. Razen seninarja za vodnike bodo mladi taborniki tudi tokrat poskusili, kako se živi v naravi v trdih pogojih zime. Kot lani bodo imeli tudi letos manjši tabor na snegu. Na sliki: Frenk Guštin, načelnik odreda, in Matjaž Kočevar, pomočnik odredoveea gospodiaija, pred šotorom na lanskem zimskein taboru na Frati. (Foto: prof. Maijan Dobovšek)
n
1906 novih!
13. TEDEN NAŠE AKCIJE nam je dal še 114 novih narbčnikov, tako da jih je zdaj že 1906. Po 12 novih naročnikov so poslale pošte iz občine Brežice, Krško in Trebnje, 22 pa iz občine Novo mesto. Stanje novih nžTročnikov v torek opoldne:
BREŽICE:............... 138
ČRNOMELJ: ..........<	•.	96
KOČEVJE:................ 68
,KRSK0:................. 277
METLIKA: ............... 34
NOVO MESTO:............ 575
'RIBNICA: ............... 20
SEVNICA:............... 294
TREBNJE:............... 126
Razne pošte: .......... 194
Inozemci:..............  84
Srečna ribiča, Domžalčana
Ribiča ~ sulčaija, Lado Mecilošek in Vinko Zakovšek iz Domžal, si bosta prav gotovo' zapomnila 19. januar^ ker sta v Novem mestu pod Seidlovim jezom v Krki oziroma pri novomeški žagi zapela dva velika sulca v presledku ene ure. Najprej je imel uspeh Lado Mecilošek, ki je ujel 10 kg težkega in 1 meter dolgega sulca, njegov prijatelj Vinko pa je uro kasneje pri žagi imel še večjo srečo, saj je^ ujel 121 cm dolgega ■ in 17,50 kg težkega jjulca. Vse kaže, da je ta del Krke med dvema novomeškima jezoma pravi sulčji raj, saj so v slabem mesecu dni ujeli kar pet sulcev velikanov.
S. DOKL
0
i
4
0
4
Mladina iz Crešnjic in Cerkelj ob Krki je navezala sodelovanje z mladinci iz garnizije. Za seboj imajo prvi skupni nastop na prireditvi ,J*okaži, kaj znaš'*, ki je bila lepo obisk^a in je doživela med občinstvom veliko priznanja. (Foto: Jaranović)
Do konca tedna bo še južno vreme. Prehodno so možne le manjše padavine.
tedenski mozaik
Strokovnjaki ameriške NASA trdijo, da je Luna velika strupena krogla. To presenetljivo odkritje je sporočil dr. G. Tay-lor na sestanku, na katerem so razpravljali o analizi kamenin, ki jih je prinesla vesoljska ladja „Apollo-12‘\ Raziskave so pokazale, trdijo, da vsebujejo kamenine z Lune doslej neznane strupene sestavine, ki so pomorile celo družino bakterij. Ni znano, če so te snovi nevarne tudi za človeka. V vsakem primeru pa: pozor pred kamni z Lune!
Po atentatu v Manili, glavnem mestu Filipinov, je papež Pavel VL privolil, da bo odslej na svojih potovanjih nosil oklepno srajco. Sprva se je upiral, potem pa so ga le prepričali. Papež bo nosil jeklen jopič, ki ga ne more predreti krogla ali nož. Iz Manile pa so sporočili, da je atentator, bolivijski slikar Benjamin Mendoza, duševno normalen. To so ugotovili psihiatri, ki so ga po naročilu sodišča dalj časa opazovali.
Prijatelji ameriškega senatorja Edwarda Kennedyja, brata pokojnega predsednika ZDA Johna Kennedyja, trdijo, da ženski člani družine zahtevajo, naj se Tedy nič več ne poganja za predsedniško mesto. To naj bi zahtevala njegova žena Joan, svakinja Ethel in celo njegova mati Rosa. Doslej je tuji tisk vedno poročal, da je prav ambiciozna mati, kljub temu, da so ji ubili že dva sina, nagovarjala tudi najmlajšega, naj kandidira za mesto predsednika ZDA.
Skupina znanstvenikov je v San Frar^iscu izdelala umetni rastni hormon. Pričakujejo, da bo to pdrhenilo napredek pri obravnavanju raka, srčnih obolenj, sladkorne bolezni in motenj v rasti.
Sovjetski inženirji so skonstruirali 'Avtomobil bodočnosti
-	avto ria električni pogon, namenjen theštnim vožnjam. Avto doseže 60 kilometrov na uro, eno polnjenje akomulatorja pa zadostuje za 100 kilometrov vožnje.
Norman Borlaug, Nobelov nagrajenec za leto 1970, je razvil novo vrsto žita, ki je zelo odporno, hkrati pa izjemno rodovitno.
Vsakdo sebi najbližji
Ali res »samo jalove besedeč? — Pomagaj si sam in ... — Zgoraj so uresničili več nalog kot spodaj
„Kmetje ne verjamejo več ne besedam, ne popisanemu papirju/* Tako je zapisal v lanski zadnji številki Dolenjskega lista v rubriki „To stran ste napisali sami!“ F. M. iz Krupe pri Semiču. Naštel je stvari, s katerimi kmetje niso zadovoljni. Žal pa ni navedel niti enega primera, ali so kmetje kaj storili ali vsaj poizkušali, da bi se obljube spreminjale v dejanja.
Podobno mislečih kmetov je veliko. Menijo, da bi vse stvari morala urediti družba. Vendar ne občina, a še manj kmetijska organizacija, temveč neka vi^a in širša dnižba, v kateri njim ne bi bilo treba sodelovati.
Republika pa je že uresničila ali pripravlja ureditev večine nalog, ki so ji bile dodeljene. Sprejela je zakon o regresiranju obresti pri posojilih kmetom, o ustanovitvi stabilizacijskega sklada za živinorejo in o označevanju kakovosti vina. Zakon o gozdovih je dopolnila tako, da bi lastniki gozdov imeli več samoupravnih pravic. Kmetijstvo je izdatno podprl^ tudi z denarjem. Lani mu je dodelila
iz proračuna skoraj za polovico več sredstev kot prejšnje leto, in sicer za regresiranje obresti, premiranje mleka, pospeševalno službo in kot prispevek k anuitetam kmetijsl^ organizacij za odplačevanje kreditov. Določila je tudi prispevek v stabilizacijski sklad.
Po mnenju mnogih kmetov so med najbolj perečimi še nerešenimi vprašanji carina na uvožene kmetijste stroje, cene kmetijskih pridelkov in živine ter starostno zavarovanje kmetov.
Republiški organi že pripravljajo vse potrebno za uvedbo starostnega zavarovanja. Iz republiškega proračuna bo dobivalo precejšnji prispevek, da kme^e ne bi bili preveč obremenjeni in da ne bi predolgo odlašali. Carine na uvožene stroje ne more določati republika, a zveznim organom je že predlagala spremembe. O odkupnih cenah kmetijskih pridelkov in živine pa bi se kmetje morali predvsem dogovarjati s svojimi kmetijskimi organizacijami ali še bolje v njih.
Bivši nacistični minister Albert Speer — na sliki prvi z desne — ki so ga v Nuerenbergu leta 1947 zaradi vojnih zločinov obsodili na 20 let ječe, je v Hannovru pričal na procesu proti nekaterim vojnim zločincem. Čeprav je minilo že toliko let po drugi svetovni vojni, se nekateri še vedno izmikajo roki pravice in Speer, ki je bil sam obsojen zaradi vojnih zločinov, pomaga sedaj, da prejmejo zasluženo kazen.
— Tovariš Pero se, kot kaže, spet pripravlja, da bo govoril o večni blaženosti po minljivih težavah .. .
(Karikatura 1. Franića v JEŽU)
Spodaj, v kmetijskih organizacijah, je bilo uresničenih najmanj priporočil. Marsikje je še vse po starem. Zato tudi take cene, pomanjkljiva kmetijska pospeševalna služba in premalo načrtna proizvodnja. S preusmerjanjem redkih kmetij ni moči zadovoljiti vseh kmetov. Taka organizacija je za zasebno kmetijstvo preozka.
-	Ko smo ugotovili, da s samo kritiko ni moči stvari spremeniti, se jih je treba lotiti po znanem reku-f^J*omagaj si sam in“ včasih' so rekli „bog ti bo pomagal! zdaj pa lahko rečemo - ,'družba ti bo pomagala! “ Družbeni organi so sprejeli dobre res&lucije in'predpise. Te pa je ‘treba uresničevati. Ne le na vrhu, tudi spodaj! O delu lanetij^kil|L orgaiii^cij pa lahko odločajo le njihovi kolektivi in kmetj^ i
« Ali imetje res že odločajo? Sedanji zadružniki — kolet^vi kmetijskih zadrug — skrbijo le ali predvsem za lastne koristi. Vsakdo je sebi najbližji. Zato tudi kmetje morajo bolj odločno uveljavljati svoje pravice na domačem „terenu“.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
XVIII. plenum CK ZKS je sicer prestavljen proti koncu meseca, toda v Sloveniji in Jugoslaviji se čedalje bolj zavzeto, zlasti pa strokovno razpravlja o predvidenih spremembah ekonomskega in političnega sistema, o programu stabilizacije in o predlogu resolucije o ekonomski politiki za letošnje leto. Dosedanje razprave so utrdile prepričanje, da je treba najbistvenejša vprašanja današnjega in jutrišnjega dne najprej strokovno ovrednotiti in šele potlej prenesti v takoimenovano politično sfero, če hočemo biti vsaj to pot dovolj učinkoviti. Vse razprave poskušajo odgovoriti zlasti na dve poglavitni vprašanji: kako razviti takšno socialistično ideologijo, perspektivo in gibanje, ki bo nenehno oplajalo prakso v najširšem pomenu besede in kako vpeljati takšen zgodovinsko voden in učirikovit ekonomski sistem, ki bo sprotno in avtonomno reševal poglavitna gospodarska vprašanja. Odgovor na ti dve odločilni vprašanji je pravzaprav tisto, kar danes imenujemo družbena in gospodarska reforma.
Analiza polpretekle dobe namreč kaže, da smo dosegli zadovoljive rezultate v gospodarski rasti, v spremenjeni produkcijski strukturi našega gospodarstva in da smo priča bistvenim spremembam socialno ekonomske strukture, toda nekatere stvari so postale tako zaskrbljujoče, da bi utegnile zavreti razvoj samoupravnega socializma. Ena od takih stvari je na primer zelo razvita potrošniška miselnost, ki bi bila upravičena
darstva na pojav, ki ga menda poznamo Se in še bi lahko naštevali, toda že te šte-samo mi. V Jugoslaviji poznamo nelikvid- vilke zgovorno pričajo, da nelikvidnosti še nost že deveto leto, medsebojna zadolženost reševati nismo začeli, kaj šele, da bi jo uspeš-podjetij pa se suče okoli nekaj bilijonov no omejili. Za tako stanje je kriv neizdelan S-dinaijev. Zrcali se tudi v slovenskem go- gospodarski sistem in neodločnost tistih, ki spodarstvu. Po zadnjih podatkih Službe bi morali pravočasno ukrepati.
družbenega knjigovodstva je trenutno v Sloveniji položaj takle: terjatve so konec septembra narasle na 16.554 milijona dinarjev, dolgovi pa na
14. oktobra 1969. leta je na primer o tem hudem problemu razpravljalo predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije. Zvezna skupščina je tedaj razmišljala o nekaterih ukrepih, da bi nelikvidnost, zlasti pa medsebojnia^ zadolženost jugoslovanskega gospodarstva odpravili. Toda takrat sta se oblikovali dve različni stališči. Eni so zahtevali, daje treba takoj presekati gordijski vozel jugoslovanske nelikvidnosti, saj bi vsako odlašanje ne pomenilo nič drugega, kot dovoljevati, da nesposobni žive na račun sposobnih, bila bi kazen za vse tiste, ki so se borili in si izborili reformo. Drugi so opozaijali, da samo z likvidacijami ^ prisilno upravo ne rešimo niti gospodarske, še manj pa politične in socialne plati problema. Zagotavljali so, da morajo imeti ukrepi tudi socialne in gospodarske prvine, da ne bi bilo treba kasneje popuščati ali odstopati. In ker ni prišlo do soglasja, smo sicer sprejeli nekaj ukrepov, ki pa zaradi neodločnosti in neizdelanosti niso niti omejiU, niti zaustavili nelikvidnosti jugoslovanskega gospodarstva.
NOV SOVJETSKI VELEPOSLANIK. Za 11.521 milijona; v začetku tega meseca je novega sovjetskega veleposlanika v Jugosla-Služba družbenega knjigovodstva morda viji je Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR ime-V naši državi morda pri 1000 dolarjih narod- blokirati žiro račun 101 delovni organizaciji; noval člana CK KP SZ Vladimirja Stjepa-nega dohodka na prebivdca in s tem v zvezi tekoče izgube slovenskega gospodarstva so kova. Novi veleposlanik je doktor zgodovin-privatizacija sredstev, ki jih drugje vlagajo za gg i^ni povzpele v devetih mesecih na 45 skih znanosti in kandidat ekonomskih ved. modernizacijo proizvodnje, za gotovost milijonov, izgube iz prejšnjih let pa lahko Dalj časa je delal v moskovski partijski orga-jutrišnjega dne.	zaokrožimo na 200 milijonov; zapadli nizaciji, bil urednik uradnega sovjetskega gla-
MEDSEBOJNA ZADOLZENOST GO- obroki investicijskih odplačil so konec sep- sila Izvestija in načelnik oddelka za propa-SPODARSTVA. Spor med jeseniško žele- tembra znašali 71 milijonov, odplačila, ki gando CK KP SZ. Imenovanje takega člo-žarno in Združenim železniškim transport- bodo zapadla naslednje mesece, pa se vrtijo veka kot je Stjepakov za novega ambasadoija nim podjetjem iz Ljubljane zaradi plačila okoli 307 milijonov in torej pomenijo hudo kaže, kako pomembna je za sovjetsko državo dolgov, je znova boleče opozoril na nelikvid- obremenitev dohodka v prihodnjem ob- in partijo Jugoslavija in njena socialistična nost slovenskega in jugoslovanskega gospo- dobju.	ureditev
DOLENJSKI LIST
tedenski zunanjepolitični pregled
U Tantu v slovo
Prvi mož svetovne diploma- Ijev Gamala Abdela Naseria. cije, generdni sekretar Združe- Naser je vendarle živel toluo nŽi narodov U Tant, je napo- časa, da je dočakal uresničitev vedal, da ne kani ostati na svo- svojega sna — jez so namreč v jem položaju, potem ko mu bo grobem dokončali še za njego-konec leta iztekel mandat. Z vega življenja. Asuan ne bo mednarodne ^litične scene se pomenil za Egipt samo ogrom- ' bo tako umaioiila osebnost, ki n|h količin električne energije"! je nemara bolj kod[ kdorkoli ter vodo na velikanskih, doslej drug spoznala, kakd težko je neplodnih površinah. To bo urejevati sporne zadeve v v da- spomenik moža, ki ga ni več, pa našnjem zapletenem svetu. To tudi več kot otipljivo znamenje še toliko bolj, ker so Združeni sovjetskih interesov in prizade-narodi ustanova, ki se ne more vanj velikega arabskega pokro-opirati na silo in ki se mora pro- vitelja. ti njej boriti zgolj s potrpežlji-	Kambodža} še vedno izgoreva
vpstjo, modrostjo, kompromisi v plamenu vojne in zadnja po^ in preiffičevanjem. Nedvomno ročila govore’ o ofenzivi vladnih je U Tant v svoji mandatni dobi sil, ki jih vodi polkovnik Chai^ nekajkrat spoznal, kako brez moči je organizacija, ki jo je vodil — čeprav tega javno ni hotel nikoli prižnati. In v trenutku,: ko odhaja, ali se vsaj pripravlja na odhod, je nemara na mestu vprašanje:	koliko so
Združeni narodi res to, kar ponazarja njihovo ime in koliko vpliva imajo na reševanje izredno zamotanih problemov današ- tarangsey, stric nekdanjega šefa njega sveta? Odgovor ne more države, princa Norodoma Sih^-biti čmo-bel; ni moč reči, da nuka. Ni verjetno; da bi sedanja ustanova ni nič drugega kot ofenziva strla uporniško moč samo paradna institucija. Toda Sihanuku zvestih gverilcev, čeprav tako ni moč trditi, da je prav je mogoče domnevati, da vselej učinkovita" in uporabna, bo vsaj začasno oslabila njihov Bliže resnici je trditev, .da je pritisk. Vlada v Phnom Penhu učii^ovita te^i, kadar se želje je v težavah in kako velike so, in stališča velitdh ujemajo in najbolje izpričuje dejstvo, da neučinkovita skorajda v vseh Američani razmišljajo o zrač ;^ ostalih primerih ... Žalostna nem mostu, po katerem naj bi v ugotovitev pa je, da je slednjih Kambodžo prihajalo orožje in še vedno vse preveč. Nemara bo oprema za vladno vojsko. Ce se U Tantov odhod znova obudil bo to uresničilo — in ni nobe-prizadevanja za izboljšanje de- nih izjemnih zadržkov — se lovanja Združenih narodov, bodo Američani, ki se počasi čeprav ni preveč verjetno, da bi vendarle umikajo iz Vietnama, taka prizadevMja kaj kmalu	bolj angažirali v Indokini. To
tudi rodila obilne sadove. Kaj- bi bila nespametna poteza za pak je tudi prezgodaj napove- Washington, toda ZDA zaradi dati, kdo bo njegov naslediuk — svojega prepričanja, da morajo ne zato, ker bi manjkalo more- biti „varuh“ tistih, ki jim preti bitnih kandidatov, marveč zato, ,4comunistična“ nevarnost, naj-ker bo težko najti takega, ki bi brž ne bodo pustile, da bi Siha-ustrezal zahtevam in željam nukove (ali katerekoli druge) vseh tistih, ki odločajo o nje- gete zasedle Phnom Penh. To govem ustoličenju. 624etni pg ne 4aje prevelikih obetov za Burmanec U Tant je prišel na skorajšnji mir v tem delu sveta, mesto generalnega sekretaija v
Združene narode leta 1961 po	|
smrti Daga Hamerskjoelda
od tedaj vodil svetovni parla- ‘tLEGRAMl
ment med njegovimi dobili in TEHERAN - V Perziji so ustrelili
slabimi časi — pri čemer je bilo §e dva tihotapca mamil. V enem me-
slednjih skorajda več.	so	jih	ustrelili	že	71.
Mcuiijui J	CARIGRAD - Eksplozija peklen-
Zdnižena arabska republika skega stroja je poškodovala stavbo je dočakala svoj veliki trenutek, nizozemske firme Phillips v Cari-
ko so v Asuanu svečano odprU f^du. PoUcuaje aretirala IGŠtuden-
,.i	|.	tov, članov ekstremnega gibanja,
vehkanski jez, gigantsko stvari- JOKIO - JaponsL' oblasti so tev, ki je teijala deset let izjem- zaprle tokijsko univerzfi, da bi prc-nih naporov in veljala okroglo pačile spopade med nasprotujočimi miUjardo dolariev. Jez je odpri si pudentskimi skupinami ob drugi J J •! r-i o J X 1	A'	obletnici ogorčenih spopadov lapon-
predsednik El Sadat, slovesnosti skih študentov s policijo.	^
pa se je udeležil tudi ugledni MOSKVA - Sovjetska avtomat-gost iz Sovjetske zveze Nikolaj ska postaja Lunohod-l je prevozila Podgomi. To je bilo tudi več P°	Površini 3593 m. zdaj
kot samo simbolično znamenje sovjetske prisotnosti v tem delu sveta — brez nje naposled Egipčani zelo veijetno tudi ne bi
pa so jo usmerili proti vesoljski postaji Luna-17.
RIM - Na sedež italijanske socialistične stranke v Rimu so vrgli vnetljivo steklenico, v Bariju pa so- pod-taknih ogenj na sedežu unije italijan-
mogli uresničiti projekta, ki je skih komunistov. Napadi se ponav-bil eden izmed življenjskih ci- ijajo že nekaj tednov.
Št. 3 (1086) — 21. januarja 1971
—	Med počitnicami pa v Kostanjevico — se dogovarjata mlada smučaija iz krške osnovne šole . Šolsko vodstvo bo priredilo tečaj, v katerega bodo lahko sprejeli blizu sto smučaijev. Na smučišča ob vlečnici se bodo vozili z avtobusom. (Foto: J. Teppey)
Kakšna bo usoda majhnih podjetij? V črnomaljskem Kovinaiju, ki zaposluje 35 delavcev, sodijo, da so taka podjetja prav primerna, če spretno prilagajajo svojo proizvodnjo željam kupcev in njihovim potrebam. Torej - možnosti so. (Foto: J. Splichal)
To je le majhen del živžava, ki ga je fotografski ap^at ujel prejšnjo nedeljo popoldne na prepolnem parkirnem prostoru pod smučiščem v Trebnjem. Niti največji optimisti najbrž niso pričakovali, da se bo glas o novi vlečnici tako naglo razširil po Dolenjski in drugod. Smučanje je mogoče tik avtomobilske ceste, škoda je le, da je proga za starejše in manj izkušene smučaije prestrma. Trebanjski smučarski klub čakajo nove naloge: podaljšati vleko, pripraviti bolj položno smučišče in še kaj. (Foto: M. Legan)
OBISK PRI MAJHNIH
Podatke znamo pri nas dostikrat tako znanstveno pripraviti, da zavedejo tudi najbolj spretne strokovnjake. Tako je znan primer ljubljanskega podjetja, ko je direktor novinarjem še tik pred polomom dajal take podatke, kot da podjetje prav dobro posluje. Hip pozneje se je vse skupaj podrlo kot hiša iz kart!
Frav gotovo tudi na Dolenjskem nismo brez teh, gre-hov - čeprav moramo na srečo priznati, da v tako hudi obliki doslej še ne poznamo nobenega primera.
Vendar pa poglejmo: zelo radi v statistikah prikazujemo, kako napredujemo, nihče pa nikjer ne zapiše, koliko je tak napredek resničen plod prizadevanj in uspehov posameznih kolektivov, koliko pa se celotni dohodki, finančni uspehi in podobne številke kažejo samo v obliki najrazličnejših podražitev in inflacije. Roko na srce: tudi takih primerov ni malo.
Prav tako so relativne tudi številke o izvozu, ko smo že pri številkah. Za novomeško Industrijo motornih vozil, ki se bori za prvo mesto med izvozniki v slovenski industriji, bo menda kar držalo, da v izvoznih uspehih zajame tudi nekatere artikle, ki jih proda za devize - pa ne gredo v izvoz. Konkretno: osebni avtomobili sicer prinašajo devize, a meje še povohali niso - potem, ko so jih v Novem mestu sestavili. Res je, da tako delajo tudi v drugih podjetjih - a to je lahko ki’ečjemu tolažba.
Takih primerov pa je seveda nešteto. Podatek lahko spreten človek pač vedno tako zasuka, kot je njemu najbolj prav. To velja za vsa področja človeškega dela -in to žal ni prav!
21-227
Majhno podjetje in večne možnosti
Novo v zadnjih
Kovinar v Črnomlju računa letos na nakup novih strojev in dograditev proizvodne dvorane — Lani so ustvarili 2,4 milijona dinarjev celotnega dohodka — Poprečni osebni dohodek je bil 1.580 dinarjev
Težko je pisati o podjetju s 35 delavci, ki v enem letu ustvari 2,4 milijona din celotnega dohodka, skoraj 200-krat manj kakor in(|u-strijski rekorder na Dolenjskem Industrija motornih vozil. Gre za čmomeljskega Kovinaija, podjetje, ki zaposluje izjdjučno kvalificirane delavce, katerih poprečni osebni dohodek je bil lani 1.580 din, razmeije med osebnimi dohodki in skladi pa 820 din
Podjede je v petih letih povečalo svojo proizvodnjo za 150 odstotkov, svoje izdelke pa brez težav prodaja in bi jih lahko prodalo še več, če bi jih le naredilo. Kljub tako ugodnim
delovnim pogojem pa jim težave ne prizanašajo. Ker so majhni, so mnogokrat odvisni od večjih podjetij, težave imajo tudi pri nabavi materiala. Letos želijo dograditi na pol zgrajeno
delovno dvorano in nakupiti nekatere nove stroje, predvsem strojne škarje in stiskalnico za različne profile železa. Vsega tega sami ne bodo zmogli, pač pa si bodo morali pomagati z bančnimi krediti.
Svoje izdelke prodaja Kovinar slovenskim grosistom, v glavnem Metalki. Nekaj imajo tudi stalne kooperacije za ko-
KJE JE IZVIR INFLACIJF
Mar je potrošnik res kriv?
Promet v trgovini je manjši, najbolj je zmanjšana prodaja avtomobilov
Stabilizacijski ukrepi, ki smo jih sprejeli konec lanskega leta, so bili neprijetni. To je razumljivo, saj se je bilo treba v želji po ustalitvi gospodarstva odreči nekaterim dobrotam, po katerih smo preveč posegdi, odrekanje pa ni nikoli prijetno. Potarnali smo, nato pa obmolknili in se vživeli v nove pogoje.
Potrošnika sprejeti ukrepi niso prizadeli neposredno, nekateri so mu bUi celo v prid. Edina izjema je omejitev potrošniških kreditov. Ta je povzročila precej hudovanja, ki se še do zdaj ni poleglo. Tako zelo
smo vajeni kupovati na kredit, da se je res težko pri tem kar na hitro omejiti.
V trgovini zdaj že ugotavljajo, da se je promet zmanjšal, še najbolj pa se je ustavila prodaja avtomobilov. Slišati je, da je bilo treba potrošniške kredite omejiti zato, ker smo npr. v Sloveniji 'od vseh nakupov opravljdi 20 odst. na kredit in ker so tudi potrošniški kreiditi povzročali inflacijo.
V ekonomiki velja načelo, da morajo biti potrošniški krediti uravnovešeni s hranilnimi vlogami tako, da predstavlja 5 odst. hranilnih vlog rezervo. To
42 URNI DELOVNI TEDNIK
Kako po osmem aprilu
Ali bodo občinske skupščine uvajale prisilne uprave? — Različni vzroki za odstopanja
Crnine JE ŽE ZMANJKALO
v nekaj mesecih je metliška vinska klet razprodala 7 vagonov metliške črnine v steklenicah. Čeprav so prodajo zadrževali, naročila še vedno dežujejo, toda strankam ne morejo ustreči. Vsak čas bo črnine v steklenicah povsem zmanjkalo. Do aprila bodo morali kupci počakati, potem bo že letnik 1970 zrel za prodajo.
OGLA&UJTE v DL!
Pri nas je 42-urni delovni teden uzakonjen: od 31. marca lani bi moraJi tako delati v vseh delovnih organizacijah. Zaradi različnih težav so potem ta rok premaknili na 8. april letos — zdaj manjka torej še dva meseca in pol. Po tem roku bodo občinske skupščine skladno z določili zakona lahko v tistih delovnih organizacijah ki nimajo 42-urnega delovnega tedna, uvedle prisilno upravo.
Republiški podatki kažejo, daob uvedbi 42-urnega tednika še 23,^ odstotka gospodarskih podjetij ni imelo t^ega tednika: 22,7 odstotka vseh delavcev v gospodarstvu je delalo drugače, kot določa zakon. V negospodarstvu je bilo takih organizacij 1,3 odstotka, zapo-
slujejo pa 1,6 odstotka delavcev.
Najmanj so se zakona držali v gostinstvu, obrti in industriji. Glavne težave, ki sojih navajali: ekonomska nerazvitost, sezonska narava dela, posebni obratovalni čas, zaostren položaj pri vključevanju v izvoz, nelikvidnost in podobno. Takih delovnih organizacij tudi na. Dolenjskem ni malo!
Kako torej po. 8. aprilu? Delo, ki je daljše od 42 ur na teden, se smatra kot delo v podaljšanem delovnem času: zato naj delovne organizacije storijo vse, da bodo uvedle 42-urni delovni teden.
Vsi v tem ne bodo uspeli, to je zanesljivo. Prisilnih uprav pa, po dosedanjih izkušnjah, tudi ne bodo uvajali. Ali pa?
načelo velja v svetu. Po naših predpisih mora biti rezerva v hranilnih vlogah še precej večja. Banke so ta predpis gotovo upoštevale, saj so ga morale. Če je tako, potrošniški krediti torej niso vir inflacije. Slišati pa je, da so pdnekod del denarja iz hranilnih vlog banke namenjale za gospodarske naložbe in tu je prišlo do proboja, tu pa je tudi treba iskati vzrok za inflacijo.
Ob tem se seveda poraja vprašanje: zakaj smo torej omejili potrošniške kredite? To je bil prav gotovo najlažji ukrep. Po krivici smo prizadeli potrošnika, pri tem pa smo uporabili palico z dvema koncema. Ome-' jitev se bo prej ali slej poznala v trgovini: blago bo lež^o. Naša kupna moč je še premajhna, da bi zmogli večje nakupe za gotqv denar. Udarec ni zadel pravega
M. JAKOPEC
Sejmišča
Precej prodanega
v soboto, 16. januarja, so pripeljali kmetovalci na brežiški sejem 562 pujskov, prodali pa so jih 467. Kupci so plačevali mlade pujske po 11 din kg, večje pa po 8 do 8,20 din kilogram žive teže.
Dražji prašički
v ponedeljek, 18, januarja, novomeški sejem ni bil posebno dobro obiskan. Kupcem je bilo na voljo samo 466 pujskov, pokupili pa so jih 448. Sejmaiji iz bližnje okolice so sklenili največ kupčij. Za mlajše pujske so zahtevali 170 do 230 din, za večje pa 240 do 530 din.
čevski Itas ter Litostroj in In-dos iz Ljubljane.
Majhnost podjetja predstavlja še dmgo težavo. Nimajo dovolj obratnega kapitala, da bi lahko nabavlj^ material za vse leto, ker se rado zgodi, da ga grosisti nimajo vedno na zalogi, še posebej, ker kupujejo manjše količine. Zlasti težko dobijo ulitke sive litine. Čeprav jim običajno priskoči na pomoč bližnji Belt, velja tudi v tem primeru pregovor, da je kovačeva kobila rada bosa. Lani so se v podjetju ubadali tudi z nelikvidnostjo, ker so velika podjetja dostikrat slabi plačniki, terjatev pa imajo za pol več od obveznosti. Prav zaradi tega so imeli nekajkrat blokiran tudi žiro račun.
Prav zato bi pričakovali, da podjetje išče možnosti za združitev z večjim kolektivom. Direktor Marjan Dagarin pa pravi:
„Prepričan sem, da tudi manjše podjetje lahko dobro uspeva: s primemo ceno je sposobno prevzemati manjša dela, ki niso zanimiva za velike tovarne, so pa prevelika za zasebnike. P.es pa je, da mora tako podjetje biti elastično, da se lahko hitro in spretno prilagaja potrebam trga. V takih primerih mu dela ne bo zmanjkalo.“ JOŽE SPLICHAL
Vlečnic je na Dolenjskem vse več, njihov obstoj pa običajno že po nekaj dneh utemeljen. Tako je v Trebnjem nočni slalom privabil 200 gledalcev: to je bila prva nočna smučarska tekma na Dolenjskem in tudi udeležba je bila nesporno kvalitetna, saj so smučali tudi taki, ki se borijo za mesto v državni reprezentanci. Smučarska vlečnica dela odslej tudi v Kostanjevici.
Letošnja zima je smučarjem tudi drugače dovolj naklonjena: snega je dovolj, in če bo šlo po sreči,’ bodo lahko spravili pod streho vsa predvidena tekmovanja, mimo tega pa bodo lahko organizirali še več tečajev.
Za tiste pa, ki niso ljubitelji smučanja, je dovolj prostora v bazenih: na prostem v Čateških Toplicah in pod streho v vseh treh Toplicah na Dolenjskem. Odprti bazen v Čateških Toplicah dela vse dni razen ponedeljka. Menda je odveč zapisati, da ob ukrepih, ki so v veljavi, cen niso nikjer spreminjali.
Stanovanjsko zadružništvo
Združenje* stanovanjskih zadrug Jugoslavije je konec lanskega leta začelo izdajati svoj časopis„Stanovanjsko zadružništvo". Cilj izdajanja tega č^opisa je obveščati vse, kijih zanima stanovanjsko gospodarstvo ali pa sc ukvarjajo z njim.
Kmetijski nasveti
Zimska pozeba
Pozebe naredijo kmetijstvu zelo veliko škodo, saj so poljedelci, sadjarji in vrtnaiji kljub mnogim poskusom in znanim načinom varstva marsikdaj še brez prave moči. Izmed treh vrst pozebe: zimske, zgodnje in pozne, je ob normalnih zimah prva še najmanj nevarna, vendar še vedno dovolj, da seje treba zavarovati, kolikor se pač da, tudi proti njej.
Proti koncu zime so hudi mrazi lahko zelo nevarni sadnemu drevju. Podnevi je sonce že toplo, sokovi se na južni strani začno že pretakati, ponoči pa pritisne mraz, da zmrzujejo. Priporočajo, da debla premažemo z apnenim beležem ali pa ovijemo s slamo ali koruznico.
Huda zima brez snega lahko močno prizadene žita, ker mlade rastlinice ne morejo zdržati nizke temperature. Tu se da pomagati le z gosto jesensko setvijo, ki lahko pripomore do boljše letine. Drugače je, če mraz dvigne mlade rastlinice ob večkratnem odtajanju in zmrzovanju. V takih primerih je nujno potrebno žita povaljati, da pridejo rastline spet v stik z vlago, predenjih izsušijo spomladanski vetrovi.
Mraz je lahko hud sovražnik krompirju, če kleti niso dovolj vame. Če traja toplota dalj časa med O in 6 stopinjami Celzija, krompir ne diha več tako močno, da bi se porabil ves sladkor, ki ga v gomoljih fermenti delajo iz škroba. Sladkor preostaja, gomolji pa dobijo zato značilen sladek okus. Ta krompir je še dober za seme, ni pa za človeško prehrano, razen če ga damo za nekaj časa v topel prostor, brž ko opazimo, da je postal sladak. Če pa je krompir dalj časa pod zmrziščem, so posledice mnogo hujše. Treba gaje čimprej pokrmiti, sicer bo začel gniti.
Bolj kot zimski mraz so nevarni pozni spomladanski mrazi — slane. Pri tem je zanimivo, daje mogoče slano zanesljivo vnaprej napovedati s posebno napravo, sestavljeno iz suhega in mokrega toplomera, delno pa jo lahko napovemo že po vremenu dan poprej. Za boj proti slani, pa naj gre za pokrivanje rastlin, za kuijenje s pečicami ali za enakomerno polivanje z vodo, je čas izredno dragocen.
Inž. M. L.
AMERIKA, KJE JE TVOJA CAST?
(Nadaljevanje)
VPRAŠANJE; Ranjencev, ki so bili ubiti?
DOW: O, da, ranjencev in civilistov, ki so bili ubiti brez pravega vzroka. Može, ženske, otroke, vse.
VPRASANJE; Ali ste bili priča pri zasliševanjih?
DOW; Da, pri nekaterih zasliševanjih ujetnikov, ki sem jih sam ujel ali pripeljal. Bil sem priča morda pri 25 do 35 zasliševanjih.
VPRAŠANJE: Ali bi lahko katero opisali?
DOW; Prav. Ujel sem nekega fanta, starega morda 17 let. Ustrelil sem ga v nogo. Padel je na tla. Bil je oborožen. Razorožil sem ga, potem sem mu nudil prvo pomoč, poklical hehkopter in odpeljal fanta v postojanko naše čete. Tam je zanj poskrbel zdravnik, potem pa so ga zasliševali.
VPRAŠANJE: Ste bili sami pri zasliševanju?
DOW: Da, bil sem zraven. Vietnamski zasliševalni specialist je začel spraševati. Fant je bil ranjen v gornjo golenico; zašili so mu rano in mu dali transfuzijo krvi. Med zasliševanjem sem videl, kako je Vietnamec strgal s fantove noge povoj in udaril po nogi s puško, da je rana začela spet krvaveti. Fant je izgubil precej krvi. Rekli so mu, naj nogo spet zaveže, če bo ujetnik govoril. Fant pa je molčal. Nato je Vietnamec potegnil svoj bajonet in rano še bolj razširil. Tudi to ni pomagalo; mučili so ga naprej in ga ubili.
Odrezali so mu prst za prstom
VPRAŠANJE; Kako?
DOW; Z mučenjem.
Napalm zažigalna bomba mu je iznakazila obraz, z rokami ne bo nikoli več mogel delati — prokletstvo vojne in zlo ameriškega nasilja je mlademu Vietnamcu uničilo življenje
VPRAŠANJE: Kako so ga mu-čih?
E>OW: Odrezali so mu prst za ) prstom, členek za čfenkom. Zbadali ' so ga z nožem, ravno toliko glo-I boko, da je začel krvaveti. .
VPRASANJE: Kako dolgo je trajalo vse to?
DOW; Približno tri ure. Končno je fant izgubil zavest. Niso ga mogli več spraviti k zavesti. Zasliševalec je potegnil pištolo in ga ustrelil v glavo. Ko je bil ujetnik mrtev, ^ mu odrezali moda, kastrirali so ga, in mu jih prišili na usta. Potem so položili fanta na sredo vasi, za opomin in svarilo - kdor bi se ga dotaknil, temu bi se zgodilo isto. Nihče se ga ni dotaknil. Z ženskami so ravnali na enak način.
VPRAŠANJE: Ste tudi kaj takega doživeli?
DOW; Da. Šli smo na pivo v Sai-gon. Eden izmed našili fantov je bil v sobi za barom pri neki prostitutki. Culi smo ga, kako je vpil. Dekle se ga je lotilo z britvijo. Poklicali smo vojaško policijo, ki ga je odpeljala v bolnišnico. Dekle smo odpeljali do bližnje vojašnice. Zvezali so jo in jo razklali od nožnice do grla. Bila je na mestu mrtva.
VPRAŠANJE; Ste to videli?
DOW; Da.
VPRAŠANJE: Ste videli še druge primere mučenja žensk?
DOW: ^Videl sem ujeto mlado Vietnamko. Rekli so, da simpatizira z Vietkongom. Ujeli so jo bili Korejci. Med zaslišanjem ni hotela nič govoriti. Slekli so jo do golega in trdno zvezali. Potem sojo posilili vsi vojaki tiste enote. Nato je rekla, da ne more več in da bo govorila. Potem so ji z navadno žico zašili spolovilo. Skozi usta so ji porinili medeninasto palico in jo obesili. Poveljnik enote, neki poročnik, ji je potem z dolgo sabljo odsekal glavo. Videl sem tudi, kako je bila neka ujetnica mučena z vročim bajonetom, katerega so ji zabadali v nožnico.
VPRAŠANJE: Kdo je delal take stvari?
DOW: Mi.
VPRAŠANJE: Ameriški vojaki?
DOW: Da.
VPRAŠANJE: Koliko ameriških vojakov je pri tem sodelovalo?
DOW: Sedem.
VPRAŠANJE: Kdo je bilo dekle?
DOW: Hčerka nekega vietnamskega vaškega starešine, ki je podpiral Vietkong. Slekli smo jo, trdno zvezali in razgreli nad ognjem bajonet. Najprej smo ji z njim vlekli čez prsi in ji ga zabad^i v nožnico.
VPRAŠANJE: Alije umrla?
DOW: Ne takoj. Eden izmed naših fantov je iz svojih škornjev potegnil usnjene vezalke, jih zmočil, nato pa zavezal okoli njenega vratu in jo pustil na soncu viseti. Usnje se krči, ko se suši. Tako se je dekle polagoma zadušilo ...
VPRAŠANJE: Ali ste dobili za svoje bojevanje v Vietnamu kakšna odlikovanja ali priznanja?
DOW:	„Bronasto	zvezdo“	. . .,
vojaško odlikovanje, medaljo za hrabrost od vietnamske vlade, predsednikovo pohvalno pismo, ki je bilo priznanje vsej moji enoti, več vietnamskih odlikovanj, vojaških značk in par „škrlatnih src“.
Jimmy Robersoir iz Wa-shingtona seka glave
ROBERSON: Mitchell je bil visok fant, čez 1,83, dober vojak, bil pa je docela prismuknjen. Ves čas je nosil s sabo sekiro, ki jo je naostril kot britev in s katero se je vedno priplazil do ljudi, ki so prihajali iz goščave. Namesto, da bi jih ujel žive, jim je odsekal glave, jih spravljal v torbo in prinašal s seboj. Spadal je k prvi diviziji. Ko so tam ubili določeno število sovražnikov, so dobili tri- dni dopusta - morali pa so prinesti ušesa ujetnikov s seboj. On je prinašal glave ...
VPRAŠANJE: Ali ste ga v resnici videli s torbo, polno odrezanih glav?
ROBERSON: Bil sem v svojem šotoru, v vojaškem taboru. Videl sem ga, ko je pravkar vstopil. Kar naprej se je čudno smejal in govoril nekaj takega kot; „Spet sem nekoga ujel. Spet sem si sklatil malega ški-leža.“ Imel je torbo iz vrečevine, sedel je poleg mene na postelj in torbo odprl: tri ali štiri glave so se skotalile po moji postelji. Začel sem vpiti, on pa se je smejal, medtem ko je razmeščal glave po postelji . ..
VPRAŠANJE: AU ste ... kdaj videli, kako so požgali kakšno vas?
ROBERSON: Da. Včasih, posebno pa še takrat, ko so kakšnega izmed naših fantov ranili ali ubili, so nam naredniki dejali; „Prav nič nas ne briga, kaj počenjate. Delajte, kar hočete, mi se za to ne bomo brigali. Lahko posiljujete ženske ali pa počnete karkoli hočete.“
VPRAŠANJE: Ali ste posiljevali ženske?
ROBERSON: Včasih. Ce smo bili v patroli in dalj časa brez žensk. Nekateri so bili potem kakor podivjani in če smo prišli v kakšno vas, kjer je bilo kaj mladih deklet, smo rekli; „Radi bi videli nekaj čebelic.
Strahotna so pustošenja, ki jih povzročajo Amerikanci v Vietnamu, ko zažigajo vasi in naselja z napalm bombami: otročiček v naročju matere ne bo nikoli več zdrav, fosfor mu je ožgal obraz in telo ...
Še vedno izvajajo Amerikanci v Južnem Vietnamu tudi svoj krvavi načrt; ,JPridi, poglej, uniči in zažgi!“ — S takimi fotografljami pa se, prav tako kot med zadnjo vojno nemški in italijanski okupatorji, seveda prav radi postavljajo. Nasilje je postalo ameriš^m vojakom v Vietnamu nekai vsakdanieca.
Smo prijazni fantje, če pa ne bo šlo drugače, smo lahko tudi nesramni.“ Ce je dejal vaški starešina ne, smo segnali nekaj ljudi z brcami skupaj in malo „pospravili naokoli" Nato je starešina rekel: „Okay, lahko si vzamete vsako dekle, ki jo hočete." Potem smo si vzeli nekaj deklet. Navadno so bile v kočah in zunaj smo postavili stražo. Nato je šlo nekaj fantov v kočo in se posladkalo z deklicami. To je bila ponavadi skupina ali dve, morda 15 mož. Dekleta so bila stara 15,16, 17 ali 18 let. Ce smo videli kakšno punco, ki se je zdela mlada, smo enostavno rekli; „Ti zdaj! Sicer .. .“
VPRAŠANJE; Ali ste dekleta tudi ubili?
ROBERSON; Bila je neka vas, v katero so nam prepovedali vstop. Nekdo izmed naših pa je šel vseeno tja, ker je bil enostavno zelo divji. Nikoli se ni vrnil, kasneje so ga našli s prerezanim grlom. Nekaj našili fantov se je zato odločilo, da so šli na lastno pest v to vas na obisk. Našli so neko malo, o kateri so domnevali, da je to dejanje storila. Ubili so jo. Drugič so vzeli svetlobno pištolo, jo vtaknili v dekle in sprožili. Dekle je povsem raztrgalo. Zgodilo se je še veliko prismojenih reči ... Nekaj mož je zgrabilo neko dekle, za katero so sumili, da je eden izmed njih staknil pri njej spolno bolezen. Da bi sc ji maščevali, so ji nalili v nožnico terpentina.
Alan Camden iz Indiane:	»Pohabljali smo
trupla«
VPRAŠANJE: Kaj ste vi doživeli?
CAMDEvN: Doživel sem, da so častniki in narednik ukazali vojakom, naj pohabijo trupla s'ovražni-kov. Rekli so nam, da naj jih sesekljamo.
VPRAŠANJE: Kako so trupla pohabili?
CAMDEN: Mnogi izmed nas so zbirali vietnamska ušesa. Rezali so s telesa tudi druge dele in jih razmetavali po okolici. Tudi oči so iztikali truplom. Videl sem, kako so ameriški vojaki nekega Vietnamca mučili do smrti. Pretepali so ga, ga brcali in mu nazadnje iztaknili oči. Pri tem je umrl.
VPRAŠANJE: Koliko je bil star?
CAMDEN: KakšnUi 16 let ...
VPRAŠANJE; Kdo ga je mučil?
CAMDEN; To so bili vojaki mojega voda, predvsem navadni vojaki. Neki poročnik je bil tudi zraven. On
je tudi začel ... V moji enoti je bila neke vrste moda, da so sovražnikova ušesa vlagaj v neki kozi^ec. Z . nožem so šli k mrtvemu ^vr^iku, odrezali ušesa, jih vložili v steklenico z alkoholom in jo v vojaškem prebivališču shranili. Kdor je imel največ sovražnikovih ušes, je bil najbolj cenjen. V moji koči je bilo 20 vojakov, od teh pa jili je 15 imelo posode, v katerih so shranjevali ušesa. Tudi zbiranje prstov je bilo zelo priljubljeno . ..
Še enkrat govori Ed Treratola iz New Yor-ka
TRERATOLA: V okolici kraja Quang Tri smo metali zaboje z irašo „železno rezervo hrane" na stare ženske na cesti. To jih je pometalo po tleh. Najbrž so bile nekatere tudi mrtve. Ce bi nas vprašali - to pa se ni nikoli zgodilo! -i bi odgovorili takole; razdeljevali -smo živila. Za male otroke smo imeli tiste modre tablete, s katerimi se pogreje obrok vojakove železne rezerve. Bile so podobne sladkarijam. Ce jili prižgemo, ne gorijo s plamenom, pač pa postanejo grozno vroče. Prižgali smo jili in metali malim otrokom. Ce so jih z rokami pobrali, so si zažgali dlani in opekli roke.
VPRAŠANJE: So to mnogi počenjali?
TRERATOLA; To smo delali vsi; ko smo se vrnili iz Khe Sanha (postojanka je bila 11 tednov oblegana), so bili mnogi naši prijatelji mrtvi. Bilo je pač tako - Vietnam-(XV enostavno nisem mogel več prenašati.
VPRAŠANJE: Dejali ste, da ste metali železne rezerve hrane na ljudi. Kaj to pomeni? Je bila to hrana v škatlah ali kaj drugega?
TRERATOLA: Ne, metali smo med ljudi a'le zaboje.
VPRAŠANJE:	Kako, cele za-
boje?
TRERATOLA: Da. . .
VPRAŠANJE: In če je bil kdo zadet, je padci na tla?
TRERATOLA: Da. Bili so že tako stari ljudje, da bi jih s takim zabojem lahko ubili. Drveli pa smo z brzino kakih .50 ali 70 skozi vas in se nismo nikoli ozirali. Samo po cesti je treskalo, mi pa smo sedeli in se smejali, kajti železne obroke hrane smo smeli metati Victnamcem, ker smo bili tam, da bi vzpostavili mir in da bi ljudem v vaseh pomagali.
Marija Papa
Ivan Žagar Matija Vlašič Martina Jakša Jože Madronič Nikolaj Rožman Anica Peteh Anton Grahek Veronika Zalta Vinko Babič Anton StaraSnič Mfla Kobetič
% ČRNOMALJSKI aBČINi SE ODLOČAJO ZA SAMOPRISPEVEK
ŠLO BO, ČE BOMO POPRIJELI VSI!
Vprašanje je le eno: ali hočemo na vas asfaltne ceste, vodovode in v mestu urejena naselja Ih ali zmoremo še pet let pomagati v občini riniti voz napredka? Temelj vsemu je samoprispevek!
»če so vsi, tudi jaz«
MARIJA PAPA, gospodinja iz Učakovcev: „Slišala sem, da mislijo na Vinico nabijati vodo. Pravim, da je pametno. Že s cesto je Vinica veliko pridobila. Ce bo še vodovod . .. Ljudje zdaj bolje živimo, kot smo včasih. Pri nas doma smo ostali samo starejši. Otroci so veliki, šli so po svetu. Naša hiša ni’toliko seznanjena s tem, kaj mislijo na občini, pa vendar, za napredek se zanima vsak. Jaz pravim, da bomo dali prispevek ali kakor se tistemu reče. Ce bodo vsi, bomo tudi mi.“
Če je suša ali ogenj
IVAN ŽAGAR, kmet iz Damlja; „Rad berem, zato mi je znano, da pripravljajo načrte za večja dela v vsej občini. Najbolj pametno je, da tnldijo 'napeljati Vodbvode. Videli smo prav zadnje mesece, kaj se pravi suša. Tudi če pride ogenj, ne moreš pomagati brez vode. Pa tudi za turizem bi bil vodovod na Vinici koristen. V naši vasi smo ostali sami starejši ljudje. Fanta in dekleta ni nobenega. Vsi so šli z doma. Nekateri v Nemčijo, drugi v domača mesta. Čeprav smo na vasi sami starejši, večinoma bolehni ljudje, nas napredek zanima in veseli. Samoprispevek pa bomo morali dati, če hočemo naprej."
»Sem najbolj navdušen«
MATIJA VLASiC, cestar iz Dolenjcev: „v našem koncu sem jaz najbolj navdušen za občinski program javnih del. Predlagano je, da bo asfaltirana prav cesta, na kateri delam sam. Zdaj je grozna! Asfalt do Adlešič ne bo koristen samo za naš predel, tudi tovarne bodo imele korist, ker se delavci vozijo v službo, pa turizem sc bo razvil. Popravili bomo še pot do Pobrežja, kjer je za turiste kot nalašč za kopanje in razgledovanje po lepi okolici. Po adle-šički cesti gre vsak dan v eno smer IS avtobusov, nič koliko osebnih avtomobilov, potem je menda utemeljeno, da bi cesto modernizirali. Glede samoprispevka pa tole: če hočeš na lepem spati, si moraš dobro postlati. Pregovor velja tudi za nas. Ce bomo delali, bomo cesto imeli.“
»Pri nas znamo ceniti«
MARTINA JAKSA, tajnica tovarne Iskra v Semiču: „Upam, da ni dosti ljudi, ki jim modernizacija cest in gradnja vodovodov ne bi bila ijnar.
Pri nas smo ccsto dobili, zato znamo ceniti asfalt. Tudi drugim krajem je tak napredek potreben. Važna je po mojem zlasti gradnja asfaltne ceste do Adlešič, da bi turizem prodrl ob Kolpo in zaradi ljudi, ki bi se še lahko zaposlili. Za naše semiško območje pa je najpomembnejši vodovod. Naša tovarna brez vode ne more delati. Ce samo en dan stojimo, je škoda ogromna. Jaz sem za samoprispevek. Več bomo dali, prej bomo imeli, kar želimo."
»Zmagala bo večina«
JOŽE MADRONIČ, kmet iz Drage pri Sinjem vrhu: „Vsak košček novega asfalta je napredek. Za vso občino pa je trenutno najbolj potrebna gradnja ceste proti. Adle-šičem. Na našem koncu bomo po 5-letnem programu dobili popravljeno cesto pri Razvajah. Gre samo za en kilometer slabe ceste, kjer strm klanec in hud ovinek pozimi onemogočata promet. S tem bo omogočen reden, potniški promet, pa tudi odkup mleka bi lahko spet vpeljali. Zdaj so samo zaradi slabe ceste nekatere vasi hudo prizadete. Ljudje ne vedo kam z mlekom. Dajejo ga prašičem, medtem ko v mestih mleka manjka. Kakor vem iz pogovorov s sovaščani, je večina za samoprispevek. Povsod se najde kakšen proti, toda večina bo zmagala.”
»Še več bi dal kot drugi«
NIKOLAJ ROŽMAN, zaposlen v Nemčiji, doma iz Jankovičev: „Menda ni treba dokazovati, da je gradnja sodobne ceste do Adlešič več kot nujna. Samo preštejmo promet in poglejmo zaledje. V Nemčiji delam že 7 meseccv in se n^mcr^-vam čez leto dni vrniti domov. Ostal ne bi na tujem za noben denslr. Prav zato sem zainteresiran, da bi se lahko vozU. po lepi cesti, ko pridem domov. Tudi jaz sem pripravljen prispevati. Se več bi dal kot drugi.“
»Ne bomo na slabšem«
DRAGICA SEVER, delavka iz Iskre v Semiču: „Cim več asfalta in vodovodov je isto kot čim več napredka. Cesta do Adlešič bo prinesla v vse kraje na obeh straneh asfalta novo življenje. Mi, Semičani, imamo svoje želje. Ker veliko družbi dajemo, tudi več predlagamo. Radi bi imeli enkrat za vselej urejen vodovod, cesto do Strekljevca in urejeno pot po naseljih nad tovarno, od koder hodi veliko ljudi v Iskro delat.
Prav gotovo sem pripravljena plačevati samoprispevek. Saj ne bom nič na slabšem, kot sem zdaj. Plačevanje bo samo podaljšano."
Moj kraj se mora razvijati
JANEZ STEGNE, trgovski pomočnik, Črnomelj: ,poma sem z Vinice, živim pa v Črnomlju. Ne vem dosti o načrtu javnih del, slišal pa sem, da ga brez pomoči prebivalstva ne bo možno uresničiti. Pri nas doma, se pravi na Vinici, je menda predviden vodovod. To lx) velika pridobitev, saj se kraj mora razvijati. Dal bom, kolikor bo predpisano, seveda pa bi morali biti vsi ,za‘.“
Tudi pri naših plačah
DUSAN KOSUTA, prcdmethi učitelj, Črnomelj: „Samoprispevek pri nas ni tuja stvar, navadili smo se ga, že. Potreben bo tudi za izvedbo javnih del v prihodnjem petletnem obdobju, o čemer pa smo že tako in tako veliko govorili, med seboj in na sestankih. Predvideni samoprispevek ni tako velik in ga bodo tudi učiteljske plače prenesle."
Vsi moramo pomagati
FRANCiSKA BAHOR, kuharica v osnovni šoli. Loka: „Občina ima premalo denarja, da bi zmogla vse, kar je pri nas potrebno urediti. Zato se mi zdi edino prav, da računa na pomoč prebivalstva, na naš samoprispevek. Moja plača ni velika, pa bom kljub temu dala del za vodovode, ceste in druga javna dela. V Črnomelj se od vsepovsod vozi veliko delavcev, pa jim gotovo ni vseeno, po kakšnih cestah. Zato mora biti naša skupna dolžnost pomagati pri teh delih, da bodo čimprej končana." ■»
Ne mimo zdomarjev
DRAGAN KOSOVIC, predmetni učitelj, Črnomelj: „Prav je, da občani pomagamo, saj res ni mogoče vsega pričakovati od občine. Mislim pa, da bi morala za to nerazvito območje republika kaj primakniti, ftedlagam, naj bi samoprispevek plačevali tudi tisti naši delavci, ki so zaposleni v tujini. Mnogi se bodo slej.ko prej vrnili in prav tako uživali te skupne sadove kot mi.“
Napredek prihaja
,J*odpiram samoprispevek!" je odločna OLGA LOVŠIN, tehnična
Prvič je bflo malo težje iz svojega obljubiti reden mesečni prispevek za več let vnaprej, da bi v občini gradili ceste in vodovode, dnigič bo šlo laže. Doslej je prav vsak lahko spoznal, da je skupna akcija neredka -V korist vsega prebivalstva. Sleherni predel občine potegne enkrat večji, drugič manjši delež.
Kakor je težko skromnega belokranjskega človeka nagovaijati, naj iz svojega primakne za skupne potrebe, tako je tudi res, da pomeni samoprispevek edino možnost za večje gradnje v naslednjih petih letih.
Samoprispevek delovnih ljudi in podjetij predstavlja temelj, na katerega zidajo v občini s
posojfli od drugod. Toda če temelja ne bo, tudi gradfli ne bodo.
Kratke izjave občanov iz različnih krajev dajejo sliko političnega vzdušja pred zbori volivcev, na katerih se bodo ljudje z glasovanjem odločali'za 5-letni program javnih del in za samoprispevek. Delavci, uslužbenci in upokojenci z nad 600 din mesečnih dohodkov naj bi plačevali 1 odstotek od zaslužka, obrtniki 3 odstotke od ustvaijenega dohodka, kmetje pa 1 odstotek od osnove katastrskega dohodka.
Vsak občan pa bo moral še na zboru volivcev reči svoj da, če hoče, da bosta petletni načrt javnih del in samoprispevek dobila veljavo.
risarka iz Beita, „ker gre za gradnjo cest, vodovodov .. Torej se odločamo za stvari, ki prinašajo napredek vsej občini in tudi vsakemu kraju posebej. Mislim, da je uvedba samoprispevka pravilna, najbolj pa so modernizacije potrebne ceste. Zdaj je makadam preozek, pa tudi asfaltne prevleke bi potrebovali!"
Komunala — ubožica
„Komunala je res uboga, samoprispevek pa nujno potreben: za ceste, za vodovod, sploh za komunalno opremljanje. Zato je prav, da občani tudi prispevajo, ker gre za splošen napredek kraja in občine. Še najbolj mi je pri srcu modernizacija ceste v Adlešiče, ker sem od tam doma. Samoprispevek je dobra odločitev, v občini so s to odločitviio zabili žebelj na glavo," pravi ANICA PE-TlEH, t^ovska pomočnica v mlekarni v Črnomlju.
Ljudje razumejo!
„Ljudje razumejo pomen samoprispevka," pravi vratar v Belsadu ANTON GRAHEK. „Nikjer še nisem slišal, da bi bil kdo proti. Samoprispevek pomeni napredek za našo občino. Tudi jaz sem odločno za. V časopisih smo lahko prebrali, kaj vse bomo tako pridobili. Občina bo s tem denarjem lahko hitreje napredovala. Zdi se mi prav, da prispevamo, ko gre za skupno korist -tako mislijo tudi drugi, s katerimi sem se pogovarjal o tej stvari."
Napredku prosto pot
VERONIKA ZALTA, Obrh: „Ničesar nimam niti premoženja niti pokojnine, zato si skupnost z mojim prispevkom ne bo kaj prida opomogla. Ce bi imela, bi da:la, za vodovod, asfalt, za vse. To mora biti, zlasti vodovod. Brez vode ni nič. Zdrava pitna voda, ki priteče iz pipe, pa je napredek in napredku je treba dati prosto pot."
Pomoči od drugod ni
„Samoprispevek je nujen!" trdi rudarski tehnik v rudniku Kanižarica VINKO BABIC. „Koliko komunalnega opremljanja Se manjka v čmomeljski občini! Denarja od drugod ne moremo pričakovati, to kaže zgodovina. Z obema rokama sem za samoprispevek, čeprav se mi ne zdi prav, da mora tisti, ki je bolj reven, pa ni za to nič kriv, prispevati Še iz svojega žepa. Tudi na obljube, dane v hudih dneh osvobodilnega boja, ko smo bili zibelka partizanstva, vse
preradi pozabljajo tisti, ki imajo škarje in platno v rokah . .."
Pripomb zoper samoprispevek ni
ANTON STARAŠINiC, mizar v tovarni opreme v Črnomlju: „V Beli krajini, še posebej okrog Črnomlja, so ceste zanič. Prav zato sem za uvedbo samoprispevka. V podjetju, kakor mi'je znano, so tudi vsi za to. Na sindikalnem občnem zboru tudi ni bilo pripomb o tem, kako naj bi denar razdelili. Program je torej dober, samo uresničiti ga bo treba. Samoprispevek je potreben, da bo občina hitreje napredovala, da bomo hitreje gradih!"
Pipa je vse kaj drugega
IVE FRANKOViC, kmet. Dolnji Suhor: „Pravijo, da za napredek ni škoda denarja. Se kako se strinjam! Slišal sem, da je veliko napisanega o tistem, kar naj bi dobili tukajšnji kraji. Vem, da samo od sebe nič ne pride, zato bom primaknil iz svojega žepa, čeprav težko. Sam sem na posestvu in sedemdeset let star. Ce bomo dobih vodovod, bo to velika stvar. Pipa v kuhinji ali hlevu je vse kaj drugega, kot nositi težka vedra, pa naj bo voda še tako zdrava in čista."
Pri nas ni vprašanja
VLADKA SuSTAR, upravnica pošte, Dragatuš: „fti prejšnjem samoprispevku ni bilo vprašanja, ali bo sprejet ali ne. Prepričana sem, da bomo tudi tokrat vsi ,za‘. To se mi zdi pravično in pošteno. Vem, da naš kraj ne more veliko pričakovati. Svoje smo dobili, zdaj pa moramo pomagati še drugim. Upravičeni so do enak^a deleža kot mi tu."
Nujnost, ne potreoa
Sekretar črnomeljske kmetijske zadruge FRANC KURE: „Samopri-wevek je nujnost, ne samo potreba. Ce hočemo kraj, v katerem živimo, zgraditi tako, kot bi radi, potem pač moramo žrtvovati tudi nekaj lastnega denarja. Iz pogovorov z občani vidim, da so pravzaprav vsi za uvedbo samoprispevka. Na drugo pomoč ne moremo čakati. Kar bomo sami naredili, to bomo imeli. Ce bi samoprispevek imeli že prej, ne le v zadnjih petih letih, bi nam bilo gotovo ^e bolje, kot nam je zdaj. 2^to je samoprispevek potre-^ ben!“
Kdo — če ne sami
I
MATIJA IVANIČ, upokojenec, Črnomelj: „Vsak bo moral nekaj primakniti, pa bo šlo. Večina mora pokazati voljo in drugi ji bodo sledili. Ali je to, kar je v načrtu, potrebno, je odveč govoriti. Smo pač v območju, ki ga je že sama narava udarila z nerazvitostjo. Ce hočemo napredovati, si moramo složno pomagati. Zavedati se moramo tudi, da živimo v času, koje naš kraj čedalje bolj odvisen od nas, ki v njem živimo."
Cisterne so drage
ANICA BALKOVEC, gostilničarka, Mali Nerajec: »petnajst do dvajset starih tisočakov odštejem za cisterno vode, ki jo iQiam za dva meseca. Saj -veste, gostiioa~mora čmeti vodo, ampak cisterne so predrage. Vodovod je v teh krajih potreben kot zemlja dežja, zato se mi zdi prav, da je priŠa občina na dan s tistim načrtom. Vodovod bo cenejši od cisterne in bo trajen, Naj stane, kolikor hoče, imeti ga moramo. Prispevati pa bomo morali vsi. Prepričana sem, da tudi drugi tako mislijo."
»Strinjam se!«
MILA KOBETIČ, računovodkinja v gostinskem podjetju Črnomelj: „Strinjam se. Samoprispevek je potreben; da bi ga le smotrno uporabili. Občina sama gotovo ne zmoie vsega bremena, ko gre pa za skupne koristi, je prav da vsi pomagamo. Za ceste, za vodovode, za komunalno opremljanje nasploh bo šel denar. Program je narejen tako, da bodo povsod, po vseh krajevnih skupnostih čutili, da res pomagamo sami sebi."
V	dveh letih, ne v petih!
Direktor Kovinarja v Črnomlju MARJAN DAGARIN: „Samc^ri-spevek je nujen. Tisto, kar obana računa narediti v petih letih, bi pravzaprav morali postoriti že v dveh, da bi kmalu ujeli druge, bolj razvite. To bi bilo zagotovilo, da bi sčasoma spravili občino na višjo raven. Samo tole cesto, po kateri ste X pripeljali, poglejte: takoj vam je Jasno, da je samoprispevek nujen. Takih cest pa je v naši občini Še ogromno. Tudi v podjetju smo že govorili o tem: čim hitreje, čim več narediti — tako je bilo geslo na občnem zboru našega sindikata!"
M
Vladka Šuštar Franc Kure Matija Ivanič Anica Balkovec Ive Frankovič Maijan Dagarin Dragica Sever Janez Stegne Dušan Košuta Frančiška Bahor Dragan Kosovič Olga Lovšin
Št. 3 (1086) - 21. januarja 1971
DOLENJSKI LIST
Priložnost ki jo daje ponuđena roka
(Nadaljevanje s 1. str.)
krompir, skleniti je treba pogodbe s pridelovalci, da tovarna ne bi ostala brez surovine.
Po dolgotrajnih pogajanjih je Kolinska pristala na to, da bo letos jeseni kmetu plačevala kilogram zdravega, neobjedenega, neželenega, nad 40 milimetrov debelega kiompiija po 50 par. V poštev pridejo sorte, primerne za industrijsko predelavo: dobrin, igor in desire, ki so se izkazale v poizkusih.
MNENJA
STROKOVNJAKOV
50 par je na prvi pogled malo, na to so opozarjali kmetje takorekoč na vseh shodih. Toda kdor pozna pomen zagotovljene cene in zagotovljenega odkupa, mora priznati, daje ob sedanjih sorazmerjih cen tolikšno plačilo sprejemljivo in da se pogodbenega sodelovanja kaže oprijeti.
Malokatera poljščina ima tolikšne „notranje rezerve", kot jih ima prav krompir. Ce je pridelek majhen, je cena visoka, saj je dela skorajda prav toliko, le gnojenja je manj, če pa se pridelek povečuje, se do neke mere sorazmerno zmanjšujejo pridelovalni stroški. To je znano, od tod tudi sorazmerno majhni pridelovalni stroški v kmetijsko razvitih deželah.
Inž. Viktor Repanšek, naš znani vzgojitelj novih sort, ki dobro pozna razmere, sodi, da je samo z redno menjavo semena mogoče povečati^ pridelek za 50 in več centov na hektar. 150 centov pridelka na hektar, kolikor dosegajo kmetje, je sorazmerno malo v primerjavi z možnostmi, ki še niso izkoriščene. Pridelke je mogoče še zelo povečati z boljšo obdelavo in z rednejšim škropljenjem proti boleznim in škodljivcem ter seveda - z gnojenjem.
Direktor zadruge inž. Slavko Nemanič meni, da površin krompirja skorajda ni treba povečevati (v občini sadijo 1.700 hektarjev), saj lahko z večjim intenziviranjem pridelovanja občina zadosti potrebam tovarne. Zadruga bo svoja prizadevanja usmerila v pridelovanje krompirja v sodelovanje s kmeti. Pomagala bo s posojili za nakup semena, gnojil in zaščitnih sredstev ter strojev. Za to bo, kot je predvideno, denar prispevala tudi tovarna. Pomagal bo tudi občinski kmetijski sklad, ki naj bi regresiral nakup semena itd.
Izkušnje iz drugih dežel so pokazale, kako pomembno je kmetijstvo povezovati s predelavo in trgovino, zato je tovarna za predelavo krompirja priložnost za kmete in kmetijstvo, za občino kot celoto. Hudo napak bi ravnali, če ne bi sprejeli ponuđene roke.
Inž. M. LEGAN
PO 13 TEDNIH NAŠE AKCIJE
Božo Kuzmički še nepremagljivi
Povej'te naprej*: kdor si naroči Doienj'ski list zdaj ali do 31. marca 1971, ga bo dobival 2 meseca brezplačno!
Tudi v 13. tednu naše akcije se vrstni red najboljših pismonoš ni kaj bistveno spremenil. Sevnica se ne da in ne da: njen Božo Kuzmički pridobiva naročnike „po tekočem traku“. Novomeščan Mustafa in šentjer-nejski Radešček se mu sicer pogumno približujeta, naskok
pa ostaja v dobro dosedanjega nosilca naše rumene majice ...
Seveda — rumena barva je tudi barva PTT in nič čudnega ni, da se Kuzmički tako pogumno „upira pritisku od spodaj “ in ni^kor -nikomur ne da do sebe ... Upamo, da bo nova
Leta 1920 dvakrat več ljudi
V 50 letih se je viniiko območje zelo spremenilo: manj ljudi in petkrat manj rojstev
Območje današnjega krajevnega urada Vinica je pred petdesetimi leti štelo okoli 6.000 prebivalcev, kar je razvidno iz knjig takratne viniške, preloške in sinjevrške župnije. V teh krajih je bilo leta 1920 skupno 93 rojstev, 50 porok in 104 smrti.
Leta 1970 je bilo na tem območju samo še 2.446 ljudi, od teh jih začasno dela v tujini okoh 300. Rojenih je bilo samo 17 otrok, porok je bilo 16, umrlo pa je 27 občanov. Med današnjimi prebivalci viniškega
Dva nasprotna primera
Pred kratkim so uslužbenci davčne uprave iz Črnomlja opravili rubež v gostilni Školnik na Vinici. GostUničar Malič je bil dolžan 530.000 din, od tega je precej dolga za tri leta nazaj. Gostilničar se izgovarja, da je okoli 800.000 din investiral v lokal, razen tega plačeval dolgove predhodnikov, vendar davčna uprava ni bila voljna še čakati. Gostilničar je nekaj dni prej tudi odjavil obrt.
Primer zglednega plačevanja gostinskih davkov pa v občini Črnomelj predstavlja Alojz Bukovec v Kotu pri Semiču. Je približno enako obremenjen z družbenimi dajatvami kot Ma-hč, a je doslej vse sproti plačal in ni dolžan dinarja.
OBVESTILO DOPISNIKOM!
športno uredništvo obvešča svoje dopisnike, da morajo zaradi spremembe umika v tiskarni biti vsi športni prispevki v Novem mestu vsak ponedeljek najkasneje do 9. ^ ure._______________
KRAJEVNA SKUPNOST 2U2EMBERK
objavlja
k razglasu prostih delovnih mest, ki so bila otojavljena v Dolenjskem listu St. 2 z dne 14. I. 1971, Se razširjene pogoje, ki Jih mora izpolnjevati kandidat za prosto delovno mesto
FINANČNEGA KNJIGOVODJE, ki se prijavi na razglas:
1. srednja Šolska izobrazba s 3-letno prakso knjigovodstvu;
2. nepopolna srednja šola knjigovod.'.tvu;
3. osnovnošolska izobrazba knjigovodstvu.
6-letno prakso 10-letno prakso
finančnem
finančnem
finančnem
svojem dosedanjem delu Poskusna doba za obe delovni n^esti Je 2 meseca.
Prednost imajo kandidati, ki so pokazali delovne uspehe.
TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA
razpisuje prosti delovni mesti za:
1. trgovskega poslovodjo
poslovalnice št. 4 v Sevnici
2. ekonomskega tehnika
za delo v računovodstvu
Za delovno me.sto poslovodje zahtevamo razen z zakonom določenih pogojev še na.slednje:
visoko kvalificiran trgov'ski delavec ali pa kvalificiran trgovski delavec s 5-letno prakso in odsluženo voja.^čino.
Zahteve pod 2: zaželena praksa.
Stanovanj ni na razprlago. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
konca jih je bilo 163 rojenih še v prejšnjem stoletju, ostalo prebivalstvo predstavljajo zvečine otroci in občani v starosti od 50 do 60 let. Starejših ljudi je danes na viniškem območju veliko. Z nad 85 leti starosti se ponaša 16 občanov, prav toliko jih je že praznovalo osemdesetletnico, kar 131 ljudi pa je starejših od 70 let.
V vrstah starostnikov je živih še 14 zakonskih parov, naj starejša pa sta Franc in Magdalena Grdun iz Balkovcev, ki sta sc poročila že pred 64. leti. V 26 naseljih krajevnega urada Vinica so trenutno najstarejši: Barbara Ivanušič s Preloke z nad 90 leti, sledita ji Peter Panjan s Hrasta in Marija Žalec iz Damlja, ki sta v 90. letu, Franc Grdun iz Balkovcev je dopolnil 88 let, Ani Barič s SiAje-ga vrha pa letos teče 88. leto.
FRANC PAVLAKOVIC
Ugodnost spodbudila vse naše sodelavce pismonoše:
za vse nove naročnike, ki si bodo naročili Dolenjski list v času od 14. januarja 1971 do 31. marca 1971, velja najnovejši popust: dva meseca bodo dobivali naš list brezplačno!
Pismonoše prosimo, da z najnovejšo ugodnostjo seznanijo predvsem vse tiste svoje pri-jatlje, znance in občane, ki jih doslej še niso mogli prepričati, da je najbolje, če dobivaš Dolenjski list na svoj domači naslov!
VRSTNI RED NAJBOLJŠIH PISMONOŠ: Božo Kuzmički iz Sevnice — 230 novih naročnikov. Sledijo: Mustafa Suljagič iz Novega mesta — 211 naročnikov, Jože Radešček iz Šentjerneja — 146, Martin Stopar iz Podbočja - 79, Franc Žnidaršič Iz Novega mesta — 57, Ivan Voljčanšek iz Sromelj — 44, Jože Erjavec iz Brusnic — 25, Franc Glogovšek Brežic — 21, Jože Jankovič s Senovega — 20, Peter Gabrič s Senovega — 19, Anton Bregar iz Velike Loke — 19 itd. Ivanka Zemljak iz sev-niške LISCE je pridobila že 33 novih naročnikov, Cveto Križ iz Kočevja 19 itd.
TOVARIŠE PISMONOŠE IN DRUGE SODELAVCE v delovnih organizacijah prosimo, da nam naročilnice novih naročnikov odpošljejo vsako soboto!
UPRAVA LISTA
WSSSSSS33SSSI^^3SSSS^
tsmntMU
NOVI STROJI — NOVO ZNANJE! - Tudi dolenjske kmetije se vedno bolj opremljajo s sodobnimi kmetijskimi stroji. Novi stroji pa zahtevajo vedno več znanja. Kmetijski izobraževalni center Grm-Novo mesto bo priredil dvomesečni traktorski tečaj za vse tiste, ki bi si radi pridobili znanje o traktorju in traktorskih priključkih ter o osnovah obdelave zemlje. Tečaj se bo pričel 3. februarja. Kme^e, ki bi želeli tečaj obiskovati, naj se prijavijo na Grmu do 1. februarja, kjer dobijo tudi vsa potrebna pojasnila.
OBVESTILO •
Oddelek za upravnopravne zadeve občinske skupščine Novo mesto kot pristojni organ za notranje zadeve
o l^v e š č a
vse lastnike oziroma upravitelje in najemnike nepremičnin ob javnih poteh, da so dolžni upoštevati določila 7. člena odloka o redu in miru občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 5 65).
Lastniki oziroma upravitelji in najemniki nepremičnin ob javnih poteh morajo ob svoji ali v najem vzeti nepremičnini:
1. očistiti pločnik oziroma hodnik,
2. odstranjevati s pločnikov oziroma hodnikov sneg In led,
3. posipati poledenele pločnike oziroma hodnike redno do 5.30 zjutraj, podnevi pa po potrebi tudi večkrat s peskom
Vsakega, ki no bo upošteval teh določil, bomo predlagali v JfceznovanJe sodniku za prekrške.
ODDELEK ZA UPRAVNOPRAVNE ZADEVE
Cenjene stranke,
obveščamo, da imamo na zalogi
iz Nemčije uvožene trajno žareče peči
»Kuppersbusch« in
peči domače izdelave »Kreka Weso«
Na zalogi imamo tudi gradbeni material, stavbno pohištvo, premog in di'va.
Zaradi hitrejše dobave premoga in drv prosimo interesente, da si kurjavo za prihodnjo zimo nabavijo že v pomladanskih mesecih 1971, kea* je v jesenskih in zimskih mesecih dobjiva zaradi pomanjkanja vagonov in premoga zelo otežena.
>^KURIVO-, LJUBUANA Poslovalnica NOVO MESTO
Na {X)dlagi 43. člena temeljnega zakona o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-82/65) in 13. in 14. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220 65)
razpisuje komisija za volitve in imenovanja OBČINSKE SKUPŠČINE KRŠKO
PROSTO MESTO SODNIKA OBČINSKEGA SODIŠČA V KRŠKEM
Kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje, naj se priglasijo v 30 dneh po objavi razpdsa komisiji za volitve in imenovanja občinske skupSčine Krško.
Komisija za volitve in imenovanja OBČINSKE SKUPŠČINE KRŠKO
Komisija za kadre in delovna razmerja tovarne perila
LABOD Novo mesto
\
vabi k sodelovanju
TEKSTILNE TEHNIKE
za delo v proizvodnih obratih v Novem mestu in Krškem
Interesenti, pošljite svoje prijave na naslov:
Tovai-na perila LABOD, Novo mesto, komisija za kadre in delovna razmerja.
Informacije o bodoči zaposlitvi lahko dobite vsak čas v splošnem sektorju podjetja.
NOVOTEHNA Novo mesto
objavlja prosto delovno mesto
BLAGAJNIČARKE
v prodajalni železninsko-tehnične s^ke v Novem mestu
Pogoj: popolna ali nepopolna srednja šola ali ^vlcvalif. KV trg. delavca. — Prednost imajo kan-^ Ndidati s prakso
■Pismene ponudbe sprejema splošni sektor 15 dni po objavi.
V delovno razmerje sprejmemo:	i	='‘’
— kvalificirane ali priučene peke
— delavce, ki bi imeli veselje delati v pekarni
Za vse je obvezna 2-mesečna poizkusna doba, osebrii dohodki po pravilniku. Interesenti morajo imeti odslužen vojaški rok. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje pošljite na naslov:
»ŽITO«, DE Pekarna in slaščičarna Novo mesto. Ločna
AVTOPROMET IN TUZEMSKA ŠPEDICIJA »GORJANCI«, Novo mesto — Straža
objavlja naslednji
RAZPIS
za vpis v tečaj za voznike motornih vozil C in E kategorije
Šolski center za kovinsko stroko v Novem mestu bo za potrebe podjetja Avtopromet ^Gorjanci« Novo mesto organiziral poseben tečaj za usposobitev v poklicu voznik motornih vozil C in E kategorije.
V navedeni tečaj bo spi'ejetih od 25 do 30 kandidatov pod pogoji;
L da imaj^ dokončano osnovno šolo ali p>oklicno (obrtno) šolo
2. da niso v delovnem razmerju
3. da so telesno ,in duševno zdravi in za opravljanje poklica’ voznik notornih vozil in
4. da bodo s podjetjem sklenili ustrezno pogodbo
Izbranim kandidatom bo podjetje nudilo:
— brezplačno stanovanje in hrano v času tečaja
— mesečno nagrado 300 din
— kritje stroškov sti'okovnega pouka s tem, da bo kandidat v enem letu povrnil le 40 */<’ teh stroškov
— po usp>ešno končanem tečaju takojšnjo zaposlitev na delovnem mestu voznika tovornega avtomobila na špediciji *
Prednost imajo kandidati s področja Dolenjske.
Tečaj bo trajal 3 do 4 mesece in bo organiziran po intematskem sistemu.
Prijave za vpis v tečaj z dokazili o .šolski izobrazbi jo treba dostaviti najpozneje do 29. januarja 1971 na naslov'^: Šolski center za kovinsko stroko, 68000 Novo nvesto. Ulica Talcev 3.
Vse ostalo informacije o tean tečaju pa interesenti lahko dobe vsiik dan pri navedenem centru ali v upravi podjetja Avtopromet ►►Gorjanci« v Vavti vasi.
DOLENJSKI LIST
    - *-
To stran ste napisali sami! "- To stran ste napisali sami! — Jo stran ste napisali sami!
Kratkotrajna sreča
France je dolgo sanjal o svojem krovu nad glavo. Sanjal je o majhni in topli hišici. Ko mu je umrla mati, mu je bilo dvanajst let. Odtlej seje moral sam preživljati.
Zdaj mu je bilo dvajset let. Ker ni imel šol, je moral kot črna živina garati pri bogatih kmetih. Stari gospodar ga je imel rad kot svojega, zato pa ga je mladi toliko bolj zaničeval.
France je vsak večer, ko je legel na kopico slame v hlevu, sanjaril o svojem domu in krpici zemlje okrog njega. Videl se je, kako orje, poleg njega pa je lepa ženica, ki mu pomaga.
Ljudje, ki so hodili v svet, so ga vabili s seboj, vendar ni mogel oditi iz kraja, kjer je bil rojen, čeprav tu ni imel ničesar in nikogar.
Bila je že tema, ko se je nekega dne vračal z dela. Pred •' seboj je zasliši korake in pohitel. Bila je sosedova Ivanka. Ko jo je ogovoril, se je na moč ustrašila. Srce mu je hitreje zaigralo, in če bi bil dan, bi deklica lahko videla rdečico, ki ga je oblila, kajti njegovo srce je že dolgo močneje bilo, kadar jo je srečd. Toda pribUžati se ji ni upal, saj je bila hči bogatih kmetov, on pa le reven hlapec.
Ivanka mu je prijazno odgovorila in se še zvonko nasmejala, da mu je srce kar poskočilo. Začel ji je pripovedovati, kaj čuti do nje. Povedal ji je, da je samo njen, ona pa se je nežno privila k njemu. Še vedela nista, kdaj sta prišla do vasi.
Kot da je dobil krila, je France stekel po stopnicah v kuhinjo, vendar tam ni bilo nikogar. Vsi so se gnetli v izbi okrog gospodarjeve postelje in si brisali oči., J)ober večer,“ ki jim ga je bil prej namenil, mu je zastal v grlu. Hipoma je pozabil na tisti „da“, ki mu ga je dala Ivanka, kajti stari Korle mu je bil kot oče. Marsikdaj ga je povabil v klet, kjer mu je ponudil cvička in šunke, česar France ni videl vsak dan.
Zdaj je ta dobri človek z zadnjimi močmi uprl vanj zaskrbljen pogled, potem pa je omahnil na zglavje in se ni več ganil.
France je odšel v hlev in, božajoč Liskino glavo dolgo v noč, jokal kot otrok. Ves čas je v mislih poslušal Korletove besede:
,J)elaj, sinko, in dober bodi z ljudmi! Tako bo prav tebi in njim.“
Ko je zjutraj ves omotičen kmiil živino, je mladi gospodar stal na pragu s skremženim obrazom, ki naj bi kazal žalost. Toda vse na njem je izdajalo njegovo misel: ,,Zdaj sem jaz gospodar in nihče drug!“
Kmalu potem ko so Korletovega očeta pokopali na vaškem pokopališču, so Franceta poklicali na sodišče. Tu je zvedel, da mu je stari gospodar zapustil laz in dve njivi. Mladega Korita je od zavisti skoraj zadela kap. Težko je opisati hvaležnost in spoštovanje, ki ga je France čutil do umrlega gospodarja. Zdaj bo imel svoj dom, oral bo svojo zemljo, zdaj bo imel kam pripeljati svojo ljubico. Le malo bo ' moral še potrpeti, dokler si ne naredi gnezda.
Še tisti večerje poiskal Ivanko in ji povedal veselo novico. Njunemu veselju ni bilo konca. France jo je s svojimi močnimi rokami držal v naročju in tako z njo tekel po travniku. Tu sta naredila kopico načrtov in čutila sta moč in željo do življenja kot še nikoli prej.
Ob prvi priložnosti je France odšel s sekači v laz podirat les za hišo, ki si jo je predstavljal med sadnim drevjem. Delal je s takšno vnemo, da ni niti opazil, kdaj se je hrast nagnil na njegovo stran in ga stisnil pod svoje debelo in kot sveča ravno steblo, da se ni nikoli več dvignil. Obležal je pod njim z zlomljenimi kostmi in zmečkano glavo ter zmrcvaijenimi žuljavimi rokami.
JANEZ MUHVIC
Polharska noč
Bližala se je' jesen in z njo vesele polharske noči. Sedeli smo pri peči in starejši vaščan je pripovedoval:
„Ves dan sem si pripravljal pasti, da bom zvečer odšel v gozd lovit polhe. Ko se je zmračilo, sem spil kozarec vina, liter spravil v nalirbtnik, oprtal pasti in se odpravil. Ko sem prišel v gozd, je bila že skoraj trdna tema. Hitro sem nastavil pasti in nekoliko stran na gozdni jasi zakuril ogenj. Med srkanjem vina sem zadremal.
Že dolgo sem smrčal, ko. me je nenadoma prebudilo pokanje. Ni se mi zdelo vredno vstati in pogledati in sklenil sem, da se za to ne bom menil. Toda'hrupen ropot me je zopet vzdramil. Planil sem pokonci in skoraj okamenel. Tolpa polhov je dirjala preko korenin, da so jim švigale iskre izpod nog. Za njimi pa sem zagledal strašnega peklenščka! Takoj sem razumel: hudič je pasel polhe in sedaj se s svojo čredo vrača domov.
Hudič je bil velik, imel je volovske noge in ogromne oči, iz gobca pa sta mu štrlela dva ogromna okla.
Vino, ki sem ga prej popil, me je še vedno grelo in me podžigalo. Pocukal sem hudiča za rokav in ga povabil, naj prisede. Rade volje se je zavalil poleg mene. Dal sem mu vina in začela sva se prijazno pogovarjati. Sloje že proti jutru, ko' sva se sprla in stepla zaradi polhov. On je trdil, da so njegovi, jaz pa, da so moji. Bil sem močnejši od njega in tudi danilo se je že in hudič jo je končno ucvrl proti svoji pečini. Polharske noči je bilo konec. Tedaj pa sem se spomnil, da me doma čaka prazen lonec.“
VERICA ZAKRAJŠEK
»Javnost naj zve za vso resnico«
(Odgovor Franja Bulca na članek z enakim naslovom, objavljen v Dolenjskem listu 17. decembra 1970)
Resnice ne more imeti nihče v zakupu, niti občinski predstavniki, niti ne za širšo javnost „anonimni" Poslovni odbor „Dane“ Mirna.
V	tern odgovoru se ne nameravam spustiti na raven poslovnega odbora „Dane“ ter uporabiti njiliov način pohresnice ter žolčnih in umazanih Klevet. Zadoščenje za njihove klfe-vete in podtikanja si bom poiskal drugje.
Prav gotovo so najbolj verodostojni uradni dokumenti. Žal pomanjkanje prostora ne dopušča objave fotokopij „zapisnika o uradnem zaslišanju" pri referentu za premoženjsko pravne zadeve SOb Trebnje z dne 14. 9. 1970. Te fotokopije so vsakomur dostopne pri meni. Ko sem bil zaslišan na SOb Trebnje, sem uradno pristal na zamenjavo 500 kvad. metrov zemljišča v razmerju 1:2, razliko zemljišča v površini pa sem bil voljan prodati .„Dani* po 12,50 din za kvad. meter.
Z drugimi besedami; za mojih 1000 kvad. metrov bi dobil 500 kvad. metrov zemljišča od „Dane“, to je, pristal sem na ponudbo „Dane“ in izjavil, da ne žeUm, da se spor nadaljuje.
Istega dne je Poslovni odbor „Dane“ dostavil SOb Trebnje sklep s to vsebino: „Na ponudbo oziroma predlog pooblaščenca Bulc Maruše (Bulc Franja, op. pisca) v zvezi z odkupom dela parcele št. 61/1 k. o. Mirna, ki ga je podal na prej navedeni zapisnik, poslovni odbor podjetja ne pristane in zahteva, da se ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
ZAKAJ TAKO?
Silvestrovanje razbijačev
Razbili so« kar so le mogli
—	Zgodilo se Je v Ribnici v domu TVD Partizan
Kdo se ne veseli silvestrskih zabav? To je večer, ko si človek zaželi vsaj malo sprostitve in oddiha v veselem razpoloženju in kulturni družbi. Po težkih, resnih dneh preteklega leta si to vsak tudi zasluži.
Pa ni vedno tako. Takrat, ko pričakujete, da sc .boste kar najbolje imeli, se vam navadno prilepi kaka mora ali razgrajač in vam pokvari ves večer. Tako seje zgodilo tudi na silvestrski zabavi v domu Partizana v Ribnici. Gostje so bili večinoma mladi in so se dokaj kulturno vedli. Med njimi je bilo le nekaj razbijačev. Ti so pač hoteli pokazati svojo moč in so načrtno razbijali in uničevali družbeno premoženje. Skratka: na oknih doma Partizan so ostale redke šipe cele, pa tudi steklenega inventaija je bilo precej razbitega.
Vsekakor velja zamera vsem, ki so to uničevanje mirno gledah, ne da bi ga preprečib in bolj ali manj razgrajače onemogočili. Zamera gre tudi prireditelju, ki ni poskrbel za red na prireditvi. Zamerili pa bomo tudi družbi v celoti, če bo sama popravila oziroma plačala škodo, čeprav so storilci znani. Družba se mora sama rešiti huliganov in nekultur-nike primerno prevzgojiti.
-k
Kdaj bo konec šoferske samovolje?
v ponedeljek zjutraj nas je precej čakalo na avtobus, ki vozi iz Stopič v Novo mesto. Pripeljala sta celo dva, ker je bilo pričakovati več potnikov kot navadno. Toda zaradi samovolje sprevodnikov obeh lokalnih novomeških avtobusov ni prišel nihče izmed potnikov v Gotni vasi na ti dve vozili! Izstopilo je 7 do 10 ljudi, kakih 20 pa nas je čakalo na cesti v snegu in mrazu. Vmes so bili tudi študentje, ki so hoteli nazaj v Ljubljano, pa so zaradi čakanja zamudili avtobuse na postaji pred pošto!
Avtobus iz Vinice je ustavil na mostu pri Gotni vasi; s tem se seveda „umakne" potnikom, ki ga čakajo pri gostilni. Verjamem, daje ta še bolj poln kot lokalni avtobus, pri katerem smo odvisni ^od dobre volje, jeze oz. nekulturnosti njegovega šofer'a!
V	imenu vseh: potnik M. Ž.
razlastitveni postopek nadaljuje." Podpisnika sklepa sta predsednik poslovnega odbora inž. Avgust Gregorčič in direktor Lojze Krhin. Komentar ni potreben.
Tovai'na rastlinskih specialitet in destilacija „Dana" v svojem članku tudi navaja, da sem si spomladi „prisvojil" približno 320 kvad. metrov njihove zemlje.
Resnica: Pančur Stanislav, direktor Gradbeno opekarskega podjetja Mirna, si je v soseščini moje parcele pričel graditi hišo. Želel si je preko moje parcele dostop do svojega gradbišča in kasneje do svoje hiše. Dostopna pot k njegovi parceli pa je bila vrisana tudi v takrat veljavnem urbanističnem načrtu in torej predvidena javna pot. Zagotovil mi je, da bo pri oddelku za gospodarstvo SOb Trebnje in pri KZ Trebnje izposloval, da bom dobil za izgubljeni del parcele, v kolikor mu odstopim dostopno pot, nadomestno zemljišče enake površine.
S takratnim načelnikom oddelka za gospodarstvo SOb Trebnje tov. Kastelcem smo se sporazumeli, da bo oddelek za gospodarstvo SOb Trebnje takoj uredil to zamenjavo. Oddelek za gospodarstvo je na zemljišče poslal geometra tov. Puclja, ki je nadomestno zemljišče v enaki izmeri kot zemljišče za javno pot v izmeri približno 110 kv. metrov za-
količil. Od takrat dalje sem odstopil svoje zemljišče za javno pot, smatral sem pa tudi, da nadomestno zemljišče, katerega sem takoj kultiviral, lahko tudi koristim.
Med tem časom je „Dana" postala interesent za zemljišča na tem okolišu predvsem zaradi predvidene individualne stanovanjske gradnje. 2^čele so se intrige predvsem iz osebnih interesov in tako navkljub mojim urgencam na SOb Trebnje z dne 29. maja in 8. junija 1970 do sedaj prepis še ni bil pravno veljavno urejen.
Med tem časom je ,,Dana" od. KZ Trebnje kupila to zemljišče. Tako izgleda „prilastitev".
Res je, žal sem verjel tovarišem na SOb Trebnje. Toda komu naj verjamem, če ne najodgovornejšim?
Tovariš predsednik SOb Trebnje pa naj mi dovoU, da ga korigiram glede cen zemljišč v sosednjih občinah. Imam zanesljive podatke, da so investitorji družbenega sektorja v letu 1969 v občini Novo mesto sami od sebe ali na osnovi sklepa sodišča plačevali zemljo po 8,00 din do
11,00	din za površinski meter in ne po 5,00 do 7,00 din. To je bilo v letu 1969!
Obenem prosim predsednika, da pove, kakšno ceno je SOb Trebnje postavila podjetju „Putnik" iz bratske republike, ki si je v Trebnjem postavilo motel.
S tem odgovorom s svoje strani zaključujem polemiko.
FRANJO BULC, Mirna na Dol.
NI NUJNO
da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki sp objavljeni na tej strani. - K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam.
UREDNIŠTVO DL
V rubriki „Gosje pero“, ki se je našim bralcem tako zelo priljubila, še nadalje objavljamo kratke ^vljenjske zgodbe, ki so nam jih posldi bralci. Ker je bil nagr^ni natečaj za „Gosje pero“ zaključen že lani, smo se odločili, da bomo vse prispevke, ki so ^Šli po roku za razpis in jih lahko uporabimo, objavljali še naprej in honorirali kot običajno.
UREDNIŠTVO
Pamagajnta Jfelhi I
VEDNO LEPŠI ODMEV NA AKCUO NAŠEGA USTA
Čedalje več prispevkov za Jelko
Do 18. januarja opoldne zbrano in vloženo na Jelkino novo hranilno knjižico pri Dolenjski banki in hranilnici: 22.136,65 din—S|>et nove zbirke med vaščani in v raznih delovnih organizacijah!
še lepše kot v prvem tednu je tekla človekoljubna akcija za zdravljenje Jelke iz Žabje vasi v ^gem tednu. Na blagajiii Dolenjskega lista se je zvrstilo še več ljudi, nekateri kolektivi in vaščani pa so na lastno pobudo začeli z novimi nabiralnimi akcijami, pri katerih kažejo ljudje v tovarnah, ustanovah, v mestnih naseljih in na vasi čudovito zavest in požrtvovalnost, ki jo je treba iz vsega srca javno pohvaliti.
Z denarnimi nakaznicami so poslali za Jelko: Ivanka Čuden, Dragomer 5, p. Brezovica, 40 din, Ana Klevišar, Kanižarica pri Črnomlju, 50 din, Frančiška Jankovič in Jožefa Ozanič iz Livolda, 20 din, Vida Zajc, Gor. Podboršt 3 pri Mirni peči, 50 din, Franc Meserko, Sp. Po-hanca pri Artičah, 20 din, vaščani iz vasi Blato pri Trebnjem, 135 din in Pavla ter Beti Jerman iz Ljubljane 50 din.
Pri blagajni DL vplačano: kolektiv blagovnice Mercator, Novo mesto: 380 din, kolektiv potrošniškega centra Mercator v Kandiji: 170 din, Justi Lavrič 100 din, Stanko Cimerman, Novo mesto, 100 din; zbirka Nataše Gregorič in Danice Kozlevčar na novomeških Mestnih njivah: 454 din.
Jožefa Kotar, Ždinja vas, 200 din, Ivanka Jordan iz Gor. Lakenc 50 din, neimenovana darovalka iz Cerkelj ob Krki 50 din, vozniki av-toparka IM V Novo mesto: 530 din, Gustica Markovič, Podturn, 50 din, Albina Zlobko, Gazice 14 pri Cerkljah, 50 din, neimenovani darovalec s Suhorja, 100 din, Franc Jamnik, Bršlin, 20 din, ZMS Straža 50 din, uslužbenci tovarne zdravil KRKA (mastni, ampulni, in antibiotični odd., splošni sektor in komerciala): 2.070 din, kolektiv občinskega sodišča Novo mesto 280 din.
Uslužbenci tovarne zdravil KRKA, oddelek INIS (zbirala Jana Klemenčič): 1.059 din, kolektiv tovarne NOVOLES, Straža (odd. drobne^ pohištva in kuhinja):
1.012 din, Jože Žibert, Novo mesto, 10 din, Jurij Pestner, Novo mesto, 100 din, Franc Arh, Dalce 2, Krško, 20 din, Leopoldina Kapš, Dol. Toplice, 50 din, Jelka Berdavs, Vavta vas, 50 din, Francka Berdavs, Vavta vaš, 20 din, Pepca Šporar, Vavta vas, 50 din, Milka Viršček, Novo mesto, 35 din, Kolektiv Agroservisa pri KZ KRKA, Novo mesto, 400 din, Kostanjevec, Dol. Nemška vas, 20 din, čistilke in pericc Zdravstvenega doma. Novo mesto, 120 din, Jože Kastelic, : Žabja vas, 100 din.
Franc Kren, Vavta vas, 50 din. Občinska konferenca SZDL Novo mesto 500 din, Štefka Jerman, Šmihel pri N. m., 50 din, Kristusova binkoS^tna cerkev, Novo mesto, 500 din, vaščani Dolnjega Suhadola, p. Brusnice: 200 din; Peter Košak, Marija Jerele in Milan Lipovec, IMV Novo mesto: 120 din, Martin Skof, Novo mesto, 60 din, Franc Mrvič, Osojnik pri Semiču, 10 din, Berta
Blatnik, Novo mesto, 30 din, zbirka v cplemenitilnici tovarne NOVO-TEKS, Novo mesto, 1.100 din, Hrovat, Uršna sela, 100 din;
zbirka Nade Bartolj in Nade Kralj, učenk 6. r. osn. šole Trebnje: pri vaščanih Grma pri Trebnjem 82 din, pri vaščanih Dolnjih Ponikev: 38 din; Jožica in Karlo Smid, Novo mesto, 100 din, Anica Luzar, Novo mesto, 50 din, Marija Pucelj, Novo mesto, 30 din, Marica Stepan, Novo mesto, 30 din, Jožefa Košele, Žabja vas, 10 din;
zbirka Marije Nose iz Vavte vasi: darovalci iz Vavte vasi 1.540 din, darovalci iz podjetja „Cjorjanci", Straža-Novo mesto: 975 din; neimenovana z Za^ebške ceste v Novem mestu 100 din, Ana Primc iz Koroške vasi IO din. Tone Polc iz Novega mesta 50 din. .
Na žiro račun Dolenjskega lista so poslali „Za Jelko": Pepca Smrke iz
Gomile pri Mirni (vaška zbirka v Brezovici): 183 din; Katica Strum-belj, Ljubljana, 50 din, Klub OZN osnovne šole na Vinici 200 din, Jel-kina nekdanja sošolka Elka Bukovec, roj. Kren, Vavta vas, 100 din, Tilka Senica, Dol. Toplice, 20 din, Alojz Kežman, Mali Obrež pri Dobovi, 50 din, kolektiv trgovine in PTT llime: 165 din, moški pevski zbor iz Žužemberka: 300 din; Vinko' Jelovčan, Ljubljana, 50 din, Fanika Radi, Stilles, Sevnica, 50 din, Pepca Kos, Globoko, 50 din, Marna Preskar, Brežina pri Brežicah, 30 din, Pavla Nagode, Sentlenart pri Brežicah, 50 din, delavci obrata Kremen na Mirni: 250,din.
Do ponedeljka, 18. jqnuaija dopoldne, zbrano in oddano na hranilno knjižico Jelke Lavrič pri Dolenjski banki in hranilnici: 22.136,65 din.
Zbirko nadaljujemo in se v Jelkinem imenu vsem dosedanjim ter bodočim darovalcem toplo zahvaljujemo za človekoljubje, pomoč in dragoceno naklonjenost.
DOLENJSKI LIST
Dekleti, ki sta prvi dali prostovoljno pobudo za zbiranje prispevkov za Jelko: Nat^ Gregorčič in Danica Kozlevčar, učenki osnovne šole Šmihel pri Novem mt stu. V treh zbirkah sta nam prinesli za Jelko 2.632,65 din, zbrano v raznih novomeških soseskah. Marljivi in zgledni učenki je uprava Dolenjskega lista posebej nagradila (Foto: J Splichd)
kultura
in
izobra-
ževanje
Dober »Krog s .kredo«
Prva premiera v Novem mestu v sezoni 1970/71
Prva gledališka premiera v Novem mestu je mimo. 15. januarja zvečer smo v Domu kulture videli „Krog s kredo“, igro nemškega ekspresionističnega dramatika Klabunda. Uprizoritev je bila gladka, če izvzamemo začetni spodrsljaj.
Ijici. Kot vse pravljice je tudi ta Inii
Skupnost do polletja
Občinska skupščina Kočevje je imenovala 9-članski odbor za ustanovitev kulturne skupnosti. Predsednik odbora je Ivan Bru-dar. Odbor ima nalogo, da pripravi ustanovno skupščino kulturne skupnosti, določi, kateri organi in organizacije imenujejo v skladu z zakonom člane v ustanovno skupščino, pripravi osnutek začasnega statuta ^up-nosti in druge ^te. Dolžan je tudi sklicati ustanovno skupščino kulturne skupnosti, ki bo v prvi polovici leta. Odbor in bodoča kulturna skupnost ne bodo imeli lahke naloge, saj bo potrebno storiti odločne ukrepe za poživitev kulture v občini.	-š
Umrl Je Ludvik Žepič
Minuli četrtek je umrl Ludvik Žepič, član glasbene matice in zaslužni glasbeni delavec, ki je med drugim pripomogel, da ima danes slovenska Narodna in univerzitetna knjižnica najbogatejšo glasbeno zbirko pri nas. Rodil se je 12. avgusta 1887 v Razboru nad I^ko v sevniški občini. Čeravno je študiral pravo, ga je nagnjenje h glasbi speljalo na umetnice poti. Kot silno prizadeven član Glasbene matice je vodil vokalni kvartet, zapisoval in prirejal narodne pesmi, Gallusove in druge skladbe, pisal razprave in sodeloval pri urejanju „Naših zborov", l.
„Krog s kredo“ je igra, napisana po stari kitajski prav-
»Novo mesto v davnini«
Tone Knez, kustos pri Dolenjskem muzeju v Novem mestu, je strnil svoje ugotovitve ob izkopavanjih na območju Novega mesta v daljši tekst in v njem poljudno spregovoril o tem, kakšno je bilo po vsej verjetnosti videti prastaro „Novo mesto“ in kako so ljudje v njem živeli. Knjiga z naslovom ,J^ovo mesto v davnini“ bo izšla letos pri Dolenjski založbi oziroma založbi Obzorja v Mariboru. To je prvo delo novomeškega arheologa Kneza v samostojni knjižni izdaji.
500 let Kočevja
18. januarja je bUa prva seja odbora za proslavo 500-letnice mesta Kočevje, ki ga vodi predsednik občinske skupščine Miro Hegler. Na seji so imenovali več pododborov oziroma komisij za posamezna delovna področja. Te komisije so poverjene, da v
14	dneh pripravijo svoje programe, predvidijo stroške svojega dela, razen tega pa tudi čimprej predlagajo datume posameznih prireditev. Prihodnjič bomo poročali več o pripravah na to proslavo.
prežeta z moralnimi nauki. Klabundu pa je okvir dogajanja služil za to, da je izpovedal svoj odnos do nasilja nad človekom. Igra se konča srečno, pravica zmaga nad krivico.
Igralci in režiser Marijan Kovač so v delo vložili velik napor. Navidezno preprosta igra zahteva nekaj več kot kakšna „Vdova Rošlinka“. Vsaka oseba ijna svoj značaj, svojo vlogo v dogajanju. Vse se dogaja na Kitajskem, toda tamkajšnje razmere, življenje, odnosi, vedenje, in če hočete, načini izražanja so našemu poprečnemu ^edalcu tuji. Režiser in sodelavci so se poleg igralcev potrudili, da dajo igri Idtajski slog.
Občinstvo je zadovoljno zapustilo dvorano po končani uprizoritvi. Bolj kot vse drugo 'je treba poudariti, da je bila to igra z domačimi ljudmi: režiserjem, igralci in drugimi sodelavci. Skratka, videli smo dobro amatersko predstavo. Kajpak bi bila igra potrebna še močne pile, saj je razlika med igralci le preočitna. To je predstavo tudi motilo. Z večjim številom vaj se bo dalo to odpraviti. Prav bi bilo tudi, da bi novomeško amatersko ^edaH-šče igro ponovilo in z njo gostovalo.
Dolenjski oktet je zrasel ob pevskem zboru DPD Dušan Jereb pred letom in pol in je do zdaj že nekajkrat nastopil s sporedom narodnih in umetnih zborovskih pesmi. Pel je v delovnih organizacijah,. Dolenjski galeriji in nazadnje v Karlovcu na proslavi slovenskega društva Triglav. Oktet vodi Peter Cigler (Foto: Miiko Vesel)
SPREIJOTA POBUDA NOVOMESKEiGA SBTOIKATA
Februarja zbor kulturnih delavcev
Prvi zbor kulturnih delavcev novomeške občine bo sklical sindikat za družbene dejavnosti — Zbor bo predvidoma že 6. februarja v šmarjeških Toplicah, vabila pa bodo poslali več kot 150 kulturnikom
AKADEMIJA. RAZSTAVA. ZBORNIK ZA 225-LBTNICO
it
Visok jubilej novomeške gimnazije
Pokrovitelj proslave bo podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. France Hočevar, nekdanji dijak in maturant novomeške gimnazije
V spomin na velikega Prešerna smo Slovenci proglasili 8. februar za kulturni praznik. Letos bi moral biti ta dan še posebej slovesen: praznovali ga bomo v letu, ko bo naposled začel veljati tako težko pričakovani zakon o kulturnih skupnostih. Postal naj bi priložnost, da bi začeli kulturo in ljudi, ki jo ustvarjajo ali organizirajo, vrednotiti z novimi, iz samoupravnosti izvirajočimi merili.
Novembra letos se bo izteklo 225 let, odkar so v Novem mestu ustanovili gimnazijo, ki je zdaj ena najstarejših v Sloveniji. Jubilej nameravajo proslaviti nadvse slovesno. Osrednja proslava bo v dneh pred občinskim praznikom. Podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. France Hočevar, nekdanji novomeški maturant, je že prevzel pokrovite^stvo.
Pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo redni in zunanji sodelavci gimnazije, je že naredil načrt proslavljanja visokega jubileja. V počastitev 225-letnice bo slavnostna akademija, ki bo prikazala razvoj in delovanje tega, na Dolenjskem nedvomno najstarejšega zavoda, v kulturnem delu pa bodo sodelovali nekateri nekdanji maturanti, vodilne osebnosti umetniškega življenja. Na tej slavnosti naj bi objavili tudi preimenovanje gimnazije: dobila bo ime po enem znanih kulturnih dc-lavcev, ki so delovali na gimnaziji.
Poleg tega bodo, predvidoma že septembra, na gimnazijskih hodnikih uredili slikovno-fotografsko razstavo o razvoju gimnazije ter delu in življenju na njej. Razstavili bodo tudi likovna in knjižna dela nekdanjih in sedanjih gimnazijskih dijakov
in profesoijevv .	'
Zelo pomemben dogodek bo izid obsežnejšega zbornika, ki ga namerava gimnazija izdati ob jubileju. Zbornik bo prinesel številne sestavke, ki bodo obravnavali razvoj in vlogo gimnazije od ustanovitve dalje in še posebej delovanje tega zavoda med NOB. Poseben sestavek bo prikazal gimnazijo kot kulturno žarišče skozi desetletja. Pri tem je izrednega pomena literarna tvornost ljudi, ki so bili na gimnaziji ali kot dijaki ali kot profesoiji. Ta tvornost je izpričana v vrsti šolskih oziroma dijašcih listov in kulturnih krožkov, ki so se pogosteje pojavljali in delovali zlasti od konca 19. stoletja. Časten primer takega delovanja pomeni Kettejeva „Zadruga**, če omenimo samo to. Zbornik bo nadalje pisal o vseh pomembnejšili ljudeh, ki so bili na
gimnaziji; dodan bo seznam imen vseh maturantov, profesorjev in drugega osebja, ki je delovalo na gimnaziji od ustanovitve dalje. Gradivo za zbornik bo uredil odbor, ki ga vodi prof. Jože Sever.
Na jubilej se bo gimanzija vsestransko pripravila. Med drugim bo dobila do proslave centralno kurjavo, uredili bodo stavbo in okolico.
l.Z.
Na Dolenjskem bodo Prešernov ^omin počastili s številnimi kulturnimi prireditvami: z recitali, gleda-liScimi predstavami, glasbenimi nastopi, likovnimi in knjižnimi razstavami. Prireditve bodo pred praznikom in po njem. V praznovanje se bodo s svojimi prireditvami vključile tudi šole. Vse bo kot druga leta, pa vendarle v povsem drugem ozračju: ^v pričakovanju, da^ bodo že skoraj zaživele kulturne skupnosti.
V	Novem mestu so se poleg tega odločili, da bodo v počastitev kulturnega praznika - prvič na Dolenjskem - priredili zbor kulturnih delavcev iz novomeške občine. Pobudo zanj je dal, podobno kot pred leti za zbor prosvetnih delavcev, sindikat družbenih dejavnosti, ki bo tudi sklicatelj. Zbor kulturnih delavcev bo predvidoma 6. februarja, vsekakor pa v prvi polovici februar-
ja, in sicer v Smarješkili Toplicah. To so sklenih 13. januarja na posvetu, ki ga je sklical občinski odbor sindikata družbenih dejavnosti, udeležili pa so se ga poleg družbe-no-političnih in drugih javnih delavcev tudi predstavniki kulturnih zavodov iz Novega mesta. Zamisel o zboru kulturnih delavcev je bila sprejeta z velikim odobravanjem.
Predstavniki sindikata družbenih dejavnosti so poudarili, da je sklic prvega zbora kulturnih delavcev narekovalo predvsem dejstvo, da pomeni leto 1971 prelomno obdobje za vrednotenje vsega, kar lahko v skupnem imenovalcu pojmujemo kot kulturno delo, kot kulturno poslanstvo, vendar pa ne glede na to, ali izhaja to poslanstvo iz poklicne kulturne ustanove ali iz kroga amaterskih kulturnih delavcev. Z^o bodo na ta zbor povabiU prve in
druge, skupaj več kot 150 ljudi, zla-► sti vse tiste, ki bodo nosilci dejavnosti tudi v kulturni skupnosti.
Zbor kulturnih delavcev bo hkrati mesto, kjer bodo lahko dali priznanje velikemu številu ljudi za njihovo delo na kulturnem področju. Prvo priznanje bo že vabilo na ta zbor: bo tudi dokaz, da tudi na kulturne delavce nekdo mish. Prav zato je zamisel novomeškega sindikata družbenih dejavnosti toliko več vredna, ohrabrujoča pa je tudi za druge občine, kjer še nisd iznašli oblike za tako množično manifestacijo kulturnih delavcev.
l.Z.
POSAVJE V SLtki ^
Novi turistični prospekt, ki bo na pomlad izšel na pobudo medobčinskega odbora za turizem, bo prikazal najzanimivejše značilnosti spod-njeposavske pokrajine v sliki in besedi. V vsaki občini nameravajo razen tega izdati Se občinski prospekt. Zanj jim bo medobčinski odbor odstopil klišeje, s katerimi bodo občine zastopane v skupnem pokrajinskem turističnem prospektu.
NAŠI ROJAKI ONSTRAN KOLPE NEKOČ IN DANES
»Triglav« kot trdnjava slovenstva
Nekaj sto Slovencev, združenih v KPD Slovenski dom »Triglav«, je danes majhen otok v življenju hrvaškega mesta Karlovca — Ob bežnem pogledu v mestno zgodovino pa spoznamo, da ni bilo vselej tako
rf
Mali kulturni barometer
RAZSTAVA DEL UMRLIH - V novomeški študijski knjižnici so te dni odprli razstavo del v letu 1970 umrlih javnih delavcev, pomembnih za slovensko znanost, umetnost in kulturo. Med imeni je vsekakor na prvem mestu ime pisatelja in velikega rodoljuba Franceta Bevka. S takimi tradicionalnimi razstavami sc knjižnica Mirana Jarca vsako leto oddolži spominu umrlih kulturnih in drugih delavcev, za katerimi je zazevala široka vrzel.
KONCERT V KOSTANJEVICI -Dolenjski kulturni festival in revija „Stop** sta priredila 16. januarja v kostanjcviškem kulturnem domu koncert zabavne glasbe. Nastopili so; Alenka Pinterič, Elda Viler, Bianca Telban, Nino Robič in ansambel Unioni, S'to prireditvijo je Dolenjski kulturni festival znatno popestril spored kulturnih prireditev.
JAVNI NASTOP MLADIH - V torek, 19. januarja zvečer, je priredila novomeška glasbena ^la tradicionalni javni nastop svojih gojencev. Javnosti so se predstavili solisti, harmonikarski zbor in zabavni orkester z vokalnimi solisti. Na prireditvi so sodelovali poleg gojencev matične šole tudi najboljši učenci iz podružnic.
PONOVITEV „KROGA S KREDO** - Novomeško amatersko gledališče je v ponedeljek zvečer ponovilo Klabundov „Krog s kredo**, ki ga jo režiral Marijan Kovač. Pred-
stava je bila za učence in dijake no-' vomeskih šol.
;^0V BILTEN Prireditelji tradicionalne „Slovenske popevke** so izdali prvo številko biltena, ki bo javnost obveščal o novostih in prireditvah s področja zabavne glasbe na Slovenskem. Tako zdaj beremo, da bo prireditev „Slovenska popevka 71** od 10. do 12. junija v mali tivolski dvorani v Ljubljani. Strokovna žirija je tudi že izbrala 20 skladb, ki jih bodo izvajali na festivalu. Na letošnjem festivalu bomo slišali po Ui skladbe Jožeta Privška, Atija Sossa in Mojmira Sepeta, dve skladbi Jureta Robežnika itd. Skupaj bodo na ,,Slovenski popevki 71‘* izvedli skladbe trinajstih avtorjev.
OBISKI V MUZEJU IN GALERIJI - Zbirke Dolenjskega muzeja so za ogled na voljo vsak dan od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 17. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 12. ure. Vstopnina za odrasle je 2 din, za mladino in vojake 1 din, člane šolskih ekskurzij 50 par, ogled med šolskimi učnimi urami pod vodstvom predmetnih učiteljev pa je brezplačen. V ta obisk je vštet ogled vseh stalnih muzejskih zbirk (zgodovina, kulturna zgodovina, arheologija in zbirka oddelka NOB). Za ogled razstav v Dolenjski galeriji velja enaka vstopnina. V veliki dvorani galerije je na ogledu razstava modernih slikarjev z motiviko „Novo mesto in Dolenjska**.
Leta 1579 je avstrijski nadvojvoda Karel ukazal v Vojni krajini zgraditi novo trdnjavo, ki naj bi zavarovala hrvaško ozemlje pred pogostimi turškimi vpadi. Na močvirnem območju med rekama Dobro in Mrežnico ter v sotočju Kolpe in Korane je začela še istega leta rasti močna trdnjava, ki je po svoji obliki (šesterokraka zvezda) takoj zaslovela kot edinstvena v Evropi. Na tem ozemlju se razprostira mesto, ki je dobilo ime po ustanovitelju (Karel, Karlovac).
Pravir ljudske duše
Na prva dela v tej zvezdasti trdnjavi je vezan tudi prihod prvih Slovencev k sotočju Kolpe in Korane. Delavci so bili sploh pretežno Slovenci. V Karlovac so najprej prišli delavci in obrtniki z družinami. Ko pa so se v tem kraju začeli zbirati vojaki, da bi branili meje Vojne krajine, so se vanj iz cvctočega sosednjega Novega mesta preselili tudi civilni in vojaški uradniki, pa tudi vojaSca skladišča z osebiem, stalni spremljevalci, gostilničarji in trgovci. Tako sta rasla trdnjava in samo mesto, slovenskega življa je bilo vedno več, Karlovac je začel cveteti, Novo mesto pa zaradi tega zamirati.
Po dograditvi Karlovca so se turški napadi in obleganja izmenjavali z naravnimi nesrečami. Požari, poplave in kuga so zdesetkali slovensko prebivalstvo in v mesto so se začeh naseljevati okoličani. Z rastjo mesta so se slovenske družine sicer še nadalje doseljevale v'Karlovac, vendar so ostali Slovenci za vselej v manjšini. Ostala pa je trdna vez slovenskega s hrvaškim prebivalstvom, ostala je slovenska kultura, slovenski običaji, slovenska pesem in slovenska beseda.
Slovenci so od nekdaj želeli, da bi se združili v društvu, kjer bi načrtno gojili slovensko besedo in lepoto svoje pesmi pokazali bratom Hrvatom. Tako so leta 1930 res ustanovili tako društvo in mu nadeli sim-
bolično ime „Triglav**. Dramska, pevska in godbena sekcija so uspešno delovale do druge svetovne vojne, ko so društvo razpustili. Znova so ga obnovili 1951. leta. V kratkem času je zbralo okro§ sebe več kot 500 Članov, med njimi tudi nekaj Hrvatov in Srbov. Zdaj je najbolj znana sekcija mladih harmonikaijev, ki je na koncertih doma, v Sloveniji pa tudi zunaj meja - pri goriških, tržaških in koroških Slovencih -dosegla velike uspehe. Društvo prireja v Karlovcu številne in najrazličnejše nastope in često povabi na gostovanje ansamble iz Slovenije.'S tem opravlja izredno pomembno poslanstvo v kulturnem zbliževanju ter bratstvu in enotnosti med jugoslovanskimi narodi.
Tudi minula proslava 40-letnicc ustanovitve društva „Triglav** je zazvenela v tem duhu, zlasti pa v željo, da bi bila dejavnost društvenih sekcij v naslednjem obdobju še bolj plodna in razvejana v kar največ novih kulturnih področij. Ne nazadnje je proslava spodbudila slehernega udeleženca k razmišljanju, ali ne bi kazalo prijateljskih vezi med Slovenci, ki kulturno delujejo rta obeh bregovili Kolpe, ne le ohraniti, ampak jih okrepiti. Naj to spoznanje Slovencem tu'in Slovencem tam narekuje načrt, kako vse to tudi doseči.
l.Z.
Ob koncu minulega leta je zavod Borec izdal knjigo s preprostim naslovom „Partizanska ljudska pesem“. V njej je 129 pesmi, ki so se iztrgale iz človekove notranjosti v stiski in hrepenenju med zadnjo svetovno uničevalno vihro. To, lahko bi rekli dokumentarno, zbirko je uredil in zanjo pesmi izbral Črtomir Šinkovec, opremil pa jo, je in likovne priloge dodal Ivan Seljak-Copič.
Zelo lepo je urednik zbirke Šinkovec napisal v uvodu, da ima partizanska ljudska pesem nedvomno dvojno vrednost: da je dragoceno zgodovinsko gradivo in hkrati prepričljiv izraz ljudske tvornosti. V njej zasledimo prabiten in prvobiten izraz človekovega čustvovanja, ki se je porodilo v izjemnih razmerah in prihajalo na dan kot tenkočuten pravir ljudske duše.
Največ pesmi, ki jih upošteva ta zbirka, je nastalo med partizani. Pisane so z okorno, peresa nevajeno roko, izrazi so včasih nerodni in besede neprave, toda napisane so iskreno. Izražajo občutke ob smrti tovarišev in
opevajo velik pogum ter neskončno vdanost boju na življenje in smrt.
Med ponižanimi in razžaljenimi zaporniki je nastala uporniška pesem, ki je v knjigi tudi zastopana. Zapisovala se je v koncentracijskih taboriščih in pogosto napovedovala boljši in srečnejši jutrišnji dan. Pretresljivo lirično sporočilo kosu papirja je bilo dostikrat tudi edino pismo iz uničevalnih taborišč mračne dobe pred ne celimi tremi desetletji. Tem izgnancem je bila pesem tolažnica in vez z bojujočim se ljudstvom.
Ko človek prebira to knjigo, se začudi, da se je ohranilo toliko neprecenljivega blaga, stkanega med vrstice in nečiste rime in prepojenega s solzami in krvjo. Pesniki in pesnice, kot je npr. z našega območja Anka Salmič, so vznikali malone v sleherni slovenski vasici. Za'^' imena nekaterih \>emo, drugi so zapustili samo pesmi. Črtomir Šinkovec se je lotil hvaležne, a težke naloge, ko je zbiral partizanske ljudske pesmi. Bržkone pa prva knjiga ni tudi zadnja.
1.^.
France Demšar - Jože Valentinčič
SKRIVNOST. KI NI SKRIVNOST
OGLE«
DALO
MLA
’^DIH
Že zelo majhni otroci se zanimajo za vprašanje, od kod in kako otroci. Komaj tri ali štiri leta ima pobič ali majhno punče, ko se prvikrat postavi pred mamo, češ: „Ti, mama, kje pa ste me pravzaprav dobili? Kje pa sem bila, ko me še ni bilo pri vas? “
Starši odgovore tem malim radovednežem, kakor vedo in znajo, kakor pač menijo, da jih otrok lahko razume. Tako nekateri rečejo, da jih je prinesla štorklja, drugi pravijo, da so priplavali po vodi, tretje so kupili v trgovini, četrte spet je prinesla teta v cekarju.
Čeprav nobeden od teh odgovorov ne ustreza resnici, pa starši z vsakim hočejo povedati otroku, da so ga radi in z veseljem sprejeli za svojega, naj so ga že jjobili tako ali drugače.
:
Iz dveh majcenih živfli kroglic, ki se srečata v materinem telesu, se razvije in zraste človek. Večja kroglica je jajčece, manjša s tankim repom pa semenčica
Mnogi starši pa melemu radovednežu kar koj povedo, da otrok zraste v materi in da ga mama rodi.
Vsak človek začenja namreč svoje življenje kot dve sihio majhni živi kroglici, ki sta se srečali v materinem telesu, se združili v eno in iz nje zrasli v otroka. Teh dni in mesecev nastajanja in r^sti v materinem telesu se ne spominja noben človek, nikomur ne seže spomin tako daleč nazaj. Nastajanje je skrito našim očem, še mati, ki v sebi nosi otroka, samo čuti njegovo rast.
Težko si je zamisliti, da bi človek nastal iz dveh majhnih živih kroglic, vem. In vendar je res! Pa ne samo človek, tudi dehteče rože na pisanem travniku in murnčck, ki gode svojo pesmico v poletno noč, pa mladi slonček v pragozdu in kitov mladiček, ki plava ob materi v brezmejnem oceanu, so nastali iz dVeh majcenih živih kroglic.
Pri rožah sta ti dve živi kroglici semenska osnova in cvetni prah, pri živalih in ljudeh pa jajčece in semenčica. Ko se ti dve živi kroglici srečata in združita v eno, ko semenčica oplodi jajčece, kot pravimo tej združitvi, je spočeto novo živo bitje.
Seveda pa oplojeno jajčece potrebuje poseben prostor, kamrico, v kateri bo lahko zraslo v otroka. Tak prostorček imajo žene, zato imajo otroke tudi samo žene.
Za mamo, ki v sebi nosi nastajajočega otroka, pravimo, da je noseča. Nosečnost je za vsako ženo prelepo doživetje, saj nosi v sebi otroka, ki sta ga z možem želela in v veliki ljubezni naročila.
Nosečnost traja devet mesecev. V tem času otrok raste, dobi lase in nohte, se premika in preteguje, spi, odpira očke, od časa do časa pa vtakne v usta svoj palček in ga krepko sesa. Trenira, da bo znal zagrabiti za bradavico, ko mu bo mama prvikrat ponudila svoje prsi, polne dobrega, sladkega mleka.
Po devetih mesecih pride otrok na svet skozi rodni kanal, devet mcsecev trajajoči čudež učlovečenja je končan.
Tako prihajajo otroci na svet. Mame jih devet mesecev nosijo pod svojim srcem, potem pa jim odpro vrata v življenje, rodijo jih, da bi v družbi dobrih in veselih ljudi našli svoj prostor pod sonccm.
Po vsem tem lahko presodiš, da je nastanek človeka zares čudovita stvar, tako čudovita, daje treba o njej vedeti resnico, začutiti vso njeno lepoto in veličino, govoriti o njej z vso spoštljivostjo.
Zato pozabi vse tisto, kar so ti
morda drugače povedali sošolci in sošolke. Brez zadrege poglej mami in očetu v oči, v njih boš našel razumevanje, toplino in ljubezen, ljubezen, ki je nastajala in rasla hkrati, ko je v materi raslo tvoje mlado življenje.
ON IN ONA
Prišla si k meni kakor v temo luč.
Prišel si k meni kakor k skrinji ključ.
(Alojz Gradnik)
Da bi laže razumeli, kako poteka čudež učlovečenja, se nekoliko pomudimo še ob nekem vprašanju.
Ko pride otrok na svet - najprej se skozi rodni kanal privrta njegova glavica - pogleda babica, ki vsaki mami pomaga pri porodu, otroku med nogici in takoj reče: „Punčko ste dobili", ali pa: „Fant je!“ Kako more to reči, zakaj je pogledala otroku prav med nožici, kaj neki je tam videla, po čem je vedela, da je otrok fantek oziroma deklica?
Odgovor je preprost: pogledala je otrokov spolni organ. Ta. je namreč tisti del našega telesa, po katerem najprej ločimo moške in ženske. Pozneje se ločimo tudi po postavi, po prsih, ki jih imajo ženske, in po bradi in brkih, ki jih nosijo moški, pa tudi po glasu, po vedenju in še po mnogih drugih posebnostih.
Dokler je otrok v plenicah, lahko določimo spol samo po spolnem organu. Zato pravimo, da so spolni organi prvotna ali primarna znamenja spola, za postavo, prsi in še druga pa, da so drugotna ali sekundarna znamenja.
Pomembnejše od tega pa je, da prav spolni organi omogočajo, da imamo sploh lahko otroke. V spolnih organih namreč nastajajo jajčeca in semenčice, tiste žive kroglice, iz katerih se razvije otrok. V ženinih spolnih organih pa se zraven tega odvija in dokonča tudi čudež učlovečenja.
Zato najprej nekaj besed o spolnih organih.
Pri spolnih organih ločimo zunanja spolovila in notranje spolne organe, ki jih pri ženah imenujemo tudi rodila. Zunanja spolovila so samo pripomoček, da se semenčice lahko srečajo z jajčecem, notranji spolni organi pa so spolne žleze, v katerih nastajajo spolne celice, ki smo jih imenovali jajčece ali semenčica.
Oglejmo si po vrsti spolne organe pri dečku in deklici.
Vsak deček ima spolne organe izoblikovane že ob rojstvu. Med nožicama mu visi majhna kožnata vrečica, nad njo pa mlahavo leži za droben prst majcen spolni ud. To je pravzaprav drobna cevka, po kateri odteka voda iz telesa, po njej pa se bodo pozneje izločale tudi semenčice.
V	kožni vrečki sta spravljeni dve spolni žlezi, še najbolj podobni drobnima golobjima jajčkoma, v katerih bodo nekega dne začele nastajati semenčice. Novorojenčkove spolne žleze namreč še ne izdelujpjo semenčic, deček bo moral poprej dozoreti, kar se zgodi šele, ko mu bo 12 do 15 let.
Se tole: spolnima žlezama bomo za naprej rekli semenč-nika ali testisa, kožni vrečki skrotum, spolnemu udu pa penis. To so latinske besede, ki gredo laže iz ust kot pa, da testisoma rečemo moda, skrotumu mošnja, penisu pa spolni ud.
Navadno visi penis mlahavo in mehko na skrotumu. Od časa do časa pa se napolni s krvjo in nabrekne, nakar kmalu spet splahni. To nabrekanje opazimo že pri dojenčkih, dečki v osnovni šoli pa ta pojav poznajo iz svojih izkušenj.
Tudi dekhce se rodijo z že oblikovanimi spolnimi organi, ki pa prav tako kot pri dečkih niso še do kraja dorasli. V nasprotju z moškimi spolnimi organi so ženski nameščeni v notranjosti telesa, v spodnjem delu trebuha. Od vsega lahko vidimo samo zunanji vhod, ustje rodnega kanala ali vrata v vežo življenja. Skozi ta vhod pridejo semenčice v ženina rodila, skoZen pa sc rodi tudi otrok.
■
I
■
8
l
Kako živi črnomaljski gimnazijec?
Stanko Štrajn: »Ne manjka nam zrelosti, temveč odločnosti.« — Stanislav Bahor: »V Plamenu Iščemo nov izraz. Objavljamo le najboljielc
Okrog 130 črnomaljskih gimnazijcev ne živi nič bistveno drugače od dijakov v drugih mestih. 2^vedajo se, da bodo po končani gimnaziji odšli študirat v Ljubljano ali kam dnigam in da so del bodoče belokranjske inteligence, na katero dnižba računa.
Predsednik mladinskem aktiva na gimnaziji Stanko Strajn je povedal: „Ce trdim, da vem, kako živijo moji sošolci, potem lahko rečem, ^ poteka poprečen gimnazijčev -dan tako: zjutraj hitimo v šolo, po končanem pouku pa nimamo veUke izbire. Šola zahteva precej učenja, zato ni malo dijakov, Id ob šolskih knjigah preživijo vse , popoldneve in še večere. Nekateri si privoščijo počitek ali branje lahkega čtiva, večere pa večina preživi pred televizorji, ne glede na to, kakšen je program. Naslednji dan se v šoli tudi največ pogovarjamo o tem.
Nedelj,a je navadno dan počitka in dopoldne le malokaterega gimnazijca srečate zunaj, posebno pozimi; Ob nedeljah popoldne se srečujemo v kinu, ker smemo le k popoldanskim predstavam (razen IV. letnika^, in včasih na plesih v gimnaziji, kadar jih organiziramo sami.
Seveda ima tudi skoraj vsak gimnazijec svojega izvenšolske-ga konjička, ki mu posveča večji del prostega časa. Ne morem reči, da smo ravnodušni do življenja okrog sebe, vendar pa ne pridemo dlje od razmišljanja. Velikokrat si niti ne upamo glasno povedati svojega mnenja
o določenerri vprašanju in vsak mesto prvega prepušča drugemu.“
Stanislav Bahor, dijak III. b, predsednik dijaške skupnosti in urednik gimnazijskega literarnega glasila ,J*lamen“:	,JSIaša
Ahilova peta je v tem, da v Plamenu sodeluje le peščica dijakov, ki znajo prenesti tudi kritiko, kajti truimo se, da bi objavljali čim boljše prispevke. Veliko dijakov pa užaljeno odneha že po prvem poskusu, če njihov sestavek ni objavljen.
Želimo si, da bi Plamen postal pravo gimnazijsko glasilo, to pa bo šele takrat, ko ga bo pomagala krojiti večina dijakov. O kvaliteti te številke pa naj presodijo dijaki sami.“
A.VITKOVIČ
¥
Gostinci so plesali
v soboto je bil v zdravilišču Cateške Toplice tradicionalni gostinski ples, ki so ga pripravili mladi gostinci v zdravkišču. Obiskovalci, med katerimi je bila večina mladih, so se zabavali ob zvokih zabavnoglasbenega ansambla Plave zvezde iz Zagreba in raznih družabnih igrah. Ples je lepo uspel, mladim iz Čateških Toplic gre vse priznanje. Pokrovitelj je bilo podjetje Dana z Mirne.
Urednik gimnazijskega literarnega gasila Stanislav Bahor in predsednik ginmazij^e Nadine Stanko Štrajn imata veliko skupnih pogovorov, ki zadevajo vse dijake
Kritika naj bo ustvarjalna
Na čem sloni ideološka vzgoja mladih? — Odnos mladih do stvarnosti — Kaj je namen te
vzgoje?
Povod za razgovor s predsednikom novomeške mladine Janezom Slapiukom je bil sestavek Zdravka Slaka v zadnji številki literamo-polemičnega glasila ,J^ilter 58“. V njem pisec med drugim piše: ,3mo edini šolski center v Sloveniji, Id je odbil ustanovitev oigana, ki bi skrbel za idejnopolitično izobraževanje srednješolcev! Pa vendar pri tem šolskih vodstev neposredno ne zadene nobena krivda. - Rezultat poslanstva v občinski hiši je bil porazen ...“
»Tistega lanskega dne...«
Vprašanje Janezu Slapniku: Kaj meniš na to?
J. S.: „Kritika mora biti ustvarjalna, torej usmerjena v reševanje problemov. Način, kako tovariš Slak obravr^ava posamezna vprašanja, kaže, da njegova kritika ni usmerjena v reševanje problemov, ampak išče v obravnavanju vprašanj zgolj vzroke za napadanje organizacije, za čemer se sl^ivajo nepoštene politične ambicije.
Rezultat naših razgovorov ni bil uspešen, ker nismo sprejeli ustanovitve koordinacijskega centra marksističnih krožkov kot organizacijske oblike. Po mojem mnenju to nima nobene zveze z idejnopolitičnim delom. Obisk tovariša^ Slaka ni imel namena pomagati reševati idejnopolitično izobraževanje, ampak le ustanovitev koordinacijskega centra, ki ga pa mi z ozirom na trenutno stanje ne potrebujemo.“
-	Ali to pomeni, da med mladimi ni zanimanja za marksistično misel?
J. S.: „2al si nekateri predstavljajo marksizem kot suhoparno predavatelj stvo in branje marksistične literature, vse drugo pa ocenjujejo kot nemarksistično in apolitično, pozabljajo na okolje, ki jih obkroža, in na to, da mnogi posamezniki s svojim delom prispevajo k oblikovanju boljših, naprednejših socialističnih odnosov. Tudi to delo je ideološko politično in marksistično. Mladi so, veliko bolj kot za branje literature in zapiranje v marksistične krožke dojemljivi za tako ideološko vzgojo, ki sloni na aktivnem odnosu do stvarnosti in odgovornosti pri reševanju protislovij. Marj^sizma se ni mogoče naučiti, ampak ga je potrebno psvajati, kar teqa od nas mladih, da 'razmi^jamo in samostojno razrešujemo današnja družbena vprašanja. Zato marksist ne pomeni biti član koordinacijskega centra marksistične^ krožka, ampak pomeni biti vključen v reševanje družbenih protislovij, ki se porajajo. Občinska konferenca ZM ima svoj program dela ideološke vzgoje. Izhajamo iz tega, naj bo popolna ideološka vzgoja rezultat prizadevanj mladinske organizacije vključno s
šolo, delovno organizacijo in okoljem. Ideološkega izobraževanja ne morejo zajemati le marksistični krožki, ampak vse oblike mladinske dejavnosti.**
(Nadaljevanje prihodnjič)
Razpis za naš nagradni nate-^ #čaj z naslovom „Tistega lanskega 4 ^dne .. .** je spodbudil velikoj 5 mladih bralcev, w so nam poslali J 5svoje sestavke o najbolj zanimi-^ ^vem dogodku iz lanskega leta ali ^ ^od dogodku, ki jim bo še dolgo J postal v spominu. Vabimo tudi^ Jdruge, da se nam oglasite s svo- ^ ^jimi prispevki. Napišite do 40^ Vtipkanih vrstic dolg sestavek (ali ^ J480 do 500 besed), opremite gaj Jz naslovom ter pripišite svoj ^ ^ točni naslov, starost in poklic ali ^ 4 šolo, ki jo obiskujete. Izn«d 4 Jvseh prispevkov, ki bodo v na- J J šem uredništvu do 31. januarja, ^ ^bomo izbrali 10 najboljših in jih ^ nasadili (3 denarne nagrade in 7 ^ J lepih knjižnih nagrad). Deset J Jnajbolj zanimivih zgodb bomo ^ ^tudi objavili in honorirali. Pohi-# Jtite s pisanjem, še je čas!	J
Priljubljeni Kićo Slabinac
65 bralcev Je glasovalo:
1. »Vlie nećeš biti moja«, Kićo Slabinac — 22 glasov
2. »Marijana«, Dubrovniški trubadurji — 13 glasov
3. »Visoko Jiad oblaki«, Slaki — 9 glasov
4. »Titanik«, Slaki — 8 glasov
Prvi zmagovalec naše lestvice najbolj poslušanili plošč v letošnjem letu je postal z 22 glasovi izmed (tokrat samo!) 65 in z veliko pripombami in željami Krunoslav Slabinac-Kićo s priljubljeno popevko „Više nećeš biti moja“. Veliko bralcev želi dobiti njegov naslov in nas prosi, naj ga objavimo v tej rubriki. Sporočamo vsem, da ga bomo objavili takoj, ko ga bomo izvedeli, dotlej pa ga boste morda zasledili v drugih časopisih in revijah, ki objavljajo naslove pevcev in pevk ter druge zanimivosti iz naše zabavne ^asbe.
Letošnjo lestvico ,J'lajpo-plot“ smo, kot ste videli, pričeli spet pri številki 1. Tokrat je prispelo le 65 izpohijenih kuponov, kar je doslej najmanj, vendar ste pripisali veliko lepih besed in želja, za kar se vam najlepše zahvaljujemo.
Današnji žreb je s ploščami nagradil naslednje bralce:
1.	Antona Kotarja, 68344 Vinica pri Črnomlju 54,
2. Francija Gotliba, Dol. Po nikve 21, Trebnje,
3. Mileno Pevec, Hrastulje 8 Škocjan.
Plošče so darilo Mladinske knjige iz Novega mesta.
KRŠKO
Zaradi velikega zanimanja za padalstvo med dijaki srednje tehnične šole v Krškem bodo v kratkem pričeli v Cerkljah z začetnim in nadaljevalnim padalskim tečajem, ki ga bo organiziral padalski klub iz Cerkelj. Tečaji bodo obsegali-teoretični in praktični del, ki ga bodo organizirali v poletnih mesecih na Bledu.
ROŽNO
Rekreativno popoldne na snegu so imenovali mladinci na Rožnem svoje smučarsko tekmovanje, ki so ga za člane aktiva in druge ljubitelje športa organizirali 10. januarja na pobočju v bližini Rožnega. Pokazalo se je, da je v tem kraju in okolici veliko zanimanje za ta zimski šport in da bi bilo potrebno organizirati več podobnih prireditev, kar naj bi bila naloga mladine.
BRESTANICA
27. januarja bodo v Brestanici priredili občinsko mladinsko šahovsko prvenstvo. Tekmovanje bo v dvorani sindikalnega doma. Občinska konferenca Zveze mladine Krško želi, da bi se tekmovanja udeležilo čimveč mladincev in da bi tekmovanje pripomoglo k razvoju igranja šaha med mladino v občini.
SENOVO
Mladi na Senovem sami skrbijo za sobotno zabavo. Ker nimajo denarja za ansamble niti primernih prostorov, organizirajo vsako soboto mladinske plese kar v mladinskem klubu. Mladi so kljub temu zadovoljni, saj imajo veliko izbiro dobrih plošč.
SEVNICA
Novi predsednik sevniške mladine je po telefonu povedal, da ima hude težave, ker mu zmanjkuje časa. Se vedno namreč nima administratorke, ki bi mu pomagala pri pisarniškem delu, in komaj spreti odgovarja na dopise, ki dežujejo z vseh strani. Upa, da mu bodo pri organizacijskem delu priskočili na pomoč tudi drugi mladinci.
Delo in zabava
Mladinski aktiv v Beti, ki je vključen v „Akcijo 75**, je organiziral že več predavanj, ki se jih je udfeležila večina mladink. Veliko zanimanja je bilo za predavanja o delitvi dohodka in o osebnih dohodkih v podjetju, o samoupravljanju v delovni organizaciji ter o vlo^ Zveze mladine in mladindcega aktiva v delovni organizaciji. Mladinke so se tudi dogovorile, da bodo v zimskih mesecih v prostorih jedilnice organizirale vsa-Ko soboto ples, na katerera bodo povabile tudi ^ugo metlico mladino. Igrali bodo „Abadoni**.
Iskre v »Pfamenu«
Kdor hodi v šolo, ne pije veliko, a če hodi v I. a, pije metliŽco črnino.
Za soncem greje najtopleje gimna-zij''ska centralna kurjava.
Med člani literarnega glasila gimnazije se je vnel spor med liberalci in konzervativci. Vprašanje pa je, kdo so liberalci in kdo konzervativci.
Vprašanje: Kakšna je razlika med gimnazijsko centralno kurjavo in drugošolkami?
Odgovor: Razlike ni. Pri obojem nikoli ne zveš, ali boš na mrzlem ali na toplem.
Ehoton v petnajstih barvnih odtenkih - gimnazijsko tekmovanje mladih matematikov: enačba s tremi neznankami, naloga
3.	a:
4 V + 5 p/ 6 R = 15 NM
Nagrada: 5 opravičil od zobozdravnika
LOT
NAJ
Ta teden sem najraje posluadi(a) melodijo:
priimek
januar
POTA li\ STII^
s
NASLI so mrtvo - 15. ja-
nuaija zvečer so v Novem mestu na stanovanju v Koštialovi ulici št. 24 našli mrtvo 27-letno Anico Kejžar, farmacevtskega tehnika v tovarni zdravil Krki. Kejžarjeva nekaj dni ni prišla na delo, zato so to iz ,.Krke“ sporočili njenim staršem v Virje pri Tržiču. Starši so prosili za pomoč tržiške, nato pa še novomeške miličnike, ki so'fcejžaijevo tudi našli.
TATOVI NA ZAGREBŠKI CESTI - 16. janu^a med 8. in 9. uro je bila Božidarju Luzaiju z Zagrebške ceste v Novem mestu ukradena denarnica s 1.100 din. Tatvine so osumili Cigane, ki so tedaj prosjačili po hišah na Zagrebški cesti.
OPIT RAZGRAJAL - 16. januarja zvečer so miličniki v Dolenjskih Toplicah pridržali do iztrez-nitve 20^1etnega Stanka Viranta iz Soteske. Virant se je v restavraciji opil in razgrajal. Zaradi tega dejanja bo moral na zagovor še pred sodnika za prekrške.
VLOM V SKLADIŠČE - 18. januarja približno ob 3. uri so novomeški miličniki zalotili -pri vlamljanju v skladišče Dolenjkine trgovine v Citalniški ulici v Novem mestu 16-letnera J. B. iz Mihovega. J. B. je razbil okno in se splazil v notranjost, ko pa je prišel ven s steklenicami žganih pijač, so ga prijeli.
„PREDSTAVNIK OZN“ PRED SODISCEM - Na mostarskem sodišču se bo moral zagovaijati 52-let-ni Metod Polajner iz Novega mesta zaradi goljufij in drugih kaznivih dejanj v primoiju. V Mostarju se je Polajner predstavljal za odposlanca Združenih narodov in sije v tej vlogi nabral precej denarja. Kot predstavnik OZN je nastopal tudi v Beogradu, Tivatu, Dubrovniku in drugih primorskih krajih. Polajner je svoje „stranke** laže naplahtal, ker govori več tujih jezikov. Polajneija so v Mostar pripeljali iz Skopja, kjer so mu sodniki že prisodili dve leti zapora zaradi prevar.
Smrt v megleni noči
13. januarja ponoči ob 3.30 seje pri Vihrah blizu Krškega pripetila huda prometna nesreča, kije terjala življenje 21-letnega Janeza Genusija iz Ljubljane.
Nad cesto je ležala gosta megla. Vozila so sc pomikala vsako v svojo smer veliko bolj počasi kot navadno. Varno vožnjo je omogočala le skrajno zmanjšana hitrost. Nočno tišino pri Vihrah je nenadoma pretrgalo zamolklo pokanje. Ceh Lju-dovit Barčak je vozil tovornjak s prikolico proti Ljubljani. Pri Vihrah jc ustavil, da bi se zamenjal s sovoznikom. Tedaj pa je za njim pripeljal tovornjak Viljem &liga iz Stogovcev pri Ptujski gori in siloVito trčil v prikolico Čehovega tovornjaka. Šeligov sopotnik Janez Genusi je bil na mestu mrtev, voznik Šeliga pa poškodovan in so ga odpeljali v* brežiško bolnišnico. Škodo na vozilih so ocenili na 25.000 din.
ZGODILO SE JE LANSKEGA MARCA V CIGANSKI BARAKI
»Zakaj pa ne?« sta rekla in vstopila
Med zabavo v družbi mladoletnic sta bila A« M. in M. J. okradena — Zx>per mladoletno M. je sodiiče izreklo ukrep strožjega nadzorstva, zoper njeno mlajšo ^stro A. pa nič, ker je ie premlada
Nekega marčevega popoldneva 1970 sta A. M. in M. J. odSa na sprehod iz Novega mesta. Pot ju je vodila v Gegelnico in morda bi odšla še kam, da ju ni pri bar^ J. B. ogovorila starejša ženska in povabila noter. Glas je bil prijazen, povabilo še bolj, pa sta rekla: Zakaj pa ne?
Minuto, dve zatem sta se znašla v polmračnem prostoru, obdanem z lesenimi stenami. Toda notri je bilo toplo in še zabava se je napovedala.
Nista bila dolgo sama. Družbo sta jima prišli delat dve mladi dekleti, sestri, Ciganki. Starejši M. je bilo petnajst let, mlajša A. še ni dopolnila dvanajst.
Uidi m cesti smo ljudje...
Na zamrznjeno področje je treba stopiti zelo previdno, če ne, se zelo hitro zgodi, da vam spodnese noge in padete, kolikor ste dolgi in široki.
Najbrž ste že sami uganili, da ne mislimo govoriti o zamrznjenih cenah, ampak o poledenelih cestah, ulicah, pločnikih, celo predpražnikih.
Prejšnji teden je rahli otoplitvi sledil mraz in marsikatero jutro je tega spodneslo tu in onega tam. Minuli četrtek, denimo, sem samo od avtobusne postaje do Glavnega trga v Novem mestu naštel sedem padcev. Med „padlimi** sem bil tudi jaz; pred arkadnim prehodom za pešce pri Astri sem stopil na ledeni greben. Na srečo ti padci niso zahtevali zlomljenih nog ali rok. Samo neka žena, ki se je prestregla z levico, je potožila, da si je najbrž zvila prst.
So	pa padci povzročili obilo smeha pri tistih, ki jim ni bilo treba preizkušati trdote tal. Ko sem se pobiral, mi je neki dolgolasi sedemnajstletnik zabrusil; „Prav ti je, pa si nabavi cveka-rice!‘* Ugotovil sem, daje najbrž mislil čevlje z dolgimi žeblji na podplatih. Sreča njegova, da z gladkimi podplati nisem mogel za njim!
Sam sem pomagal na noge šolarju, ki mu je spodletelo na pločniku pri tovarni zdravil v mestu. Aktovka mu je zletela na cesto, in ko sem mu jo prinesel, je s solzami v očeh dejal: „Najbrž se je črnilo razbilo.** Pogledala sva, vendar je bila steklenička še cela.
Se eden od teh „padlih** je doživel, da so mu pomagali na noge. Otepel je s sebe umazanijo, se zahvalil in šel svojo pot. Vsi drugi so se sami pobirali od tal, kakor so vedeli in znali. Na srečo so se lahko, kaj pa, če bi si kdo zlomil nogo, roko ali si kaj drugega poškodoval? Bi neprizadeti mimoidoči še raztegovali usta?
Na ledu rado spodrsne, mar zaradi tega ne bomo več ljudje?
I.	Z.
M. je šla sedet k A. M., A. pa seje pridružila M'. J.
Prižgali so radio, poslušali glasbo in celo plesali ob roman-■ tičnih zvokih.
Ker so bili sami v vsej baraki, so sklenili, da gresta A. in M. J. v sosednji prostor. Zabava se je nadaljev^a v parih ...
Ob določenem času je M. vstala in odšla ven, češ da gre po vodo in da se bo takoj vrnila. Enako je naredila tudi A. Nazaj ju ni bilo.
M. J. je ves razburjen prikorakal k A. M. „Vraga, uro mi je odnesla.“
„Meni uro in prstan,“ je pribil A. M.
„Kje sta? “ sta A. M. in M. J. spraševala Cigane, ki so se medtem že vrnili. VzeH so se kot iz megle.
„Jaz nisem njuna mati,“ je odvrnila ženska, ki ju je povar bila noter.
„Odnesli sta najini uri,“ sta fanta vrtala dalje.
.„Odtod!“ je ukazal starejši Cigan in pokazal nož.
HUMOR IZ SPISOV
Soočenje
Sodnik: Priča, dobro poglejte! Je tole možak, ki vas je sunil v zadnjo plat?
Priča: Ne vem. Tam namreč nimam oči. Ko pa sem bežal, se tudi nisem obračal.
Antialkoholik
Sodnik: Stefan, že spet ste pijani kot čep!
Obdolženec: Točno. Stopil sem v boj proti alkoholizmu in zdaj ga uničujem na vsakem koraku.
Razumljivo
Miličnik: Tovariš, vaš alkoskop je vendar v celoti pozelenel!
Voznik: Seveda. Pri kosilu sem pojedel nekoliko več špinače.
Motil ga Je
Sodnik: Obdolženec, zakaj ste se spravili nad miličnika?
Obdolženec: Motil me je sredi sladkega spanja. Pridrl je nadme in me zaciel buditi.
Sodnik: Saj ste ležali sredi ceste ....
A. M. in M. J. sta ugotovila, da z lepimi besedami ne bosta nič dosegla. Sla sta na novomeško postajo milice in povedala, kako je bilo.
Miličniki so jo mahnili v ci-, gansko naselje Žabjek, poiskali M. in A. ter fantoma uro in prstan vrnili.
Zadeva pa s tem še ni bila končana. Epilog je bil na sodišču.
M. je bila obtožena za kaznivo dejanje po čl. 254/1 KZ. Razsodba sodišča se je glasila med drugim:
„Glede na ugotovitve in upoštevaje okohiost, da mladoletna M. do zdaj še ni bila obravnavana na sodišču, senat meni, da je treba tej mladoletnici izreči vzgojni ukrep: strožje nadzorstvo skrbstvenega organa — Centra za socialno delo v Novem mestu.“
Zoper sestro A. sodišče ni moglo uvesti kazensko mladoletniškega postopka, ker A. v času dejanja še ni dopolnila 14 let.
POTOK: TRCENJE MED SREČANJEM - 17. januarja popoldne sta se na Potoku med srečanjem zaletela Branko Derganc iz Loke s fič-kom in Ciril Plut iz Lašč pri Dvoru s tovornjakom. Škodo so ocenili na
2.000	din.
IZLAKE: OŠKODOVANI UJEL POBEGLEGA - Ljubljančan Vinko Kožar je z osebnim avtom 16. januarja pri Izlakah med prehitevanjem zadel avtomobil Mirlca Žiga z Raba in^odpeljal dalje. 2ig je Kožarja ujel, nakar sta Ma skupaj prijavit nesrečo na trebanjsko milico. Škode je bilo za 1.500 din.
PRAPROCE:	s	tovornja-
kom ZADEL HISO - Ciril Maver, zasebni avto prevoznik iz Velike Reberce pri Za^adcu, je v Prapročah srečal osebni avtomobil, se mu umaknil v sneg, od tam pa ga je odneslo v hišo št. 14. Gmotne škode je bilo za okoli 1.500 din.
PODHOSTA: NI PRIČAKOVAL VOZILA - 17. januaija se je Stane Lapuh iz Kočevja s fičkom peljal skozi Podhosto. Izpred neke hiše se je na cesto nenadoma pripeljal z osebnim avtomobilom Jože Nedog. Vozili sta trčili. Na srečo ni bilo voznikoma nič, pa tudi gmotna škoda je majhna.
BRSLIN: FICKA ZANESLO NA SNEGU - Med srečanjem na zasneženi cesti v Bršlinu je 15. januarja Janeza Sobarja iz Laz, ki je vozil fička, zaneslo v fička, ki ga je vozil Tone Verček iz Potočne vasi. Gmotne acode je bilo za 400 din.
STRAŽA: S PRINCEM SE JE PREVRNIL - Ludvik Starič iz Straže se je peljal 14. januarja s princem
Grenke smeti
HUMORESKA i
0
0	Špičnikov Hugo je bil po-
^ šten človek in dobričina, ^ Vse življenje je pridno delal, ^ dokaj dobro zaslužil in 0 skrbel za srečno družinico. ^ Pa je naneslo, nekateri so že ^ take sreče, da se je zbralo ^ nekaj več denarja, da je zra-^ ven prišlo še posojilo to-J varne, kjer je Hugo delal, da ^ je nekaj primaknila še ^ banka, povrhu pa nekaj do-^ dala še tašča. Potlej pa pota ^ sem in pota tja, letanje po ^ uradih in organizacijah, zbi-^ ranje papirjev in dokumenta-^ cije in, končno, pri Spični-^ kovih so začeli graditi, zi-^ dati. Lastni domek, topel in ^ prijeten, kakršnega si pač
4	vsak normalen ''človek želi. ^	Hiška je rasla in rasla in
4	nekaj let je že, kar so se va-^ njo vselili zadovoljni Hugo ^ Špičnik in njegovi Živeli so ^ v slogi in miru, se veselili in ^ hvalili našo stvarnost, da jim
je omogočila dobiti to, kar
^ Ker pa na tem svetu sko-0 raj nič ne gre tako, kot si ^ človek želi, je tudi v Špični-
4	kovo zadovoljstvo kanila
^ grenka kaplja. Lepega dne,
menda je bilo prav za prvega aprila, ga je predse poklicala oblast. Obdolžen je bil, da onemogoča odvoz smeti...
„Smetnjaka nimate, tovariš Špičnik, Pa bi ga morali imeti Odlok je odlok."
„Zaboga, kaj mi bo smetnjak? Nihče v tem okolišu ga še nima, nihče ne pobira smeti Zakaj bi ga moral imeti prav jaz? “
„Odlok...
„Tudi če bi ga imel, ne bi imel ničesar, s čimer bi ga napolnil.. . Kar imamo papirja in smeti, skurimo in pepel potrosimo po vrtičku; konzerv ne jemo, ker imam čir na želodcu; steklenice zamenjamo v trgovini...“ „Smetnjak mora biti “
In tako je Špičnikov Hugo kupil smetnjak, tak pravi, na dve ročki Pravici je torej zadoščeno. Kljub temu pa do odvoza Špični-kovih smeti š£ hi prišlo. Smetnjak je namreč še vedno prazen. Pa tudi če bi kaj bilo notri, bi tam tudi ostalo, saj doslej v tisto ulico še nihče ni prišel po smeti...
JAKA PR A VICNIK
proti Soteski. Pri silosu je srečal tovornjak in se mu umaknil v sneg, , nakar je princa zasukalo in se je prevrnil na streho. Škode je bilo za pri-/ bližno 3.500 din.
RATEŽ:	S	VOLKSWAGNOM
ZADEL SANI - Alojz Brulc iz Gabrja se je 13. januarja zvečer peljal s volkswagnom nemške registra-cije proti Ratežu. Na cesti je ležala* gosta megla, zato Brulc ni videl sani, w jih je vodil Franc Šuštaršič iz Smolenje vasi, ne da bi imel s seboj predpisano luč, ampak je svetil le z žepno baterijo. Brulc je sani zadel tako močno, da jih je uniČD. Deska od sani je prebila vetrobransko steklo volkswagna in ranila Brulčevo sopotnico Milko Žibert iz Novega mesta. Poškodovan je bil tudi Angel ^ Lazar z Malega Slatnika, ki se je peljal na saneh. Gmotne škode je bilo za več kot 5.000 din.
TREBNJE: TAUNUS IN ZASTAVA 1300 TRČILA - Adolf Gričar iz Dolnjega Podboršta pri Trebnjem je 13. januarja s taunusom zavijal proti bencinski črpalki v Trebnjem, ko se je naproti pripeljal z zastavo 1300 Stefan Javševec iz Mokronoga. Vozili sta trčili, gmotne i škode pa je bilo za 3.000 din.
NOVO MESTO: ZADEL JO JE PRED GOSTILNCi- 13. januaija je Marijan Šinkovec s Potoka z osebnim avtomobilom zadel osebni avtomobil Marije Potočar iz Bučne vaši, ko se je peljala po Cesti komandanta Staneta v Novem mestu in se ustavila pred zoženim delom ceste pri ^ Perovi gostilni. Skoda je majhna.'
BROD:	POLTOVORNJAK	V
AVTOBUS - Na ovinku poledenele ceste na Brodu pri Novem mestu sta se 13. januaija zaletela poltovomjiak ljubljanske Elektrotehne, ki ga -je vozil Alojz Franko iz Vrbovcev pri Šentjerneju, in „Sapov“ avtobus, ki ga je naproti pripeljal Stane M ra-.nor. Škode je za okoli 1.500. din
KARTEUEVO:	NA PRI- *
KUUCKU ZADEL TOVORNJAK
-	Na poledenelem priključku za avtomobilsko cesto pri Karteljevem je Vlado Ribič iz Podhrastja pri Ljubljani z osebnim avtomobilom treščil v tovornjak, ki ga je naproti vozil Franc Slovenec, voznik pri novomeScem podjetju Hmeljnik. Škodo so ocenili na 3.000 din. •
POTOK: NESREČNO SREČANJE - Med srečanjem na Potoku je 12 januaija zaneslo osebni avtomobil Jožeta Gosence, da je udaril v fička, s'katerim se je peljal Primož Bobnar s Suhotja pn Dolenjskih Toplicah. Škodo so ocenili na 2.000 din.	^
SOTELSKO: HUDA NESREČA,
A BREZ ŽRTEV - 17. januarja sta se na tretjerazredni cesti v Sotel-skem zaletela Franc Dular iz Avž pri Brestanici z osebnim avtom in Stanko Ozim iz Srebovelj, ki je vozil tovornjak. Škode je bilo za 8000 din, na srečo pa trčenje ni zahtevalo človeških življenj niti poškodb.
POJASNILO
Prejšnji teden smo v vesti „Se je zadušil? ** v našem listu poročali o nesreči, ki je zadela 31-letnega Mihaela Udovča, šoferja v Novoteksu. Naknadno smo zvedeli, da se nesreča ni zgodila v Novoteksovi. ampak v pokojnikovi garaži. Ko so Udovča našli mrtvega, vrata garaže niso bila zaklenjena, ampak Ic zaprta.
2
„Morda bi bilo bolje, če povem najprej jaz nekaj besed,** je rekel vikar, „nato pa boste lahko sami presodili, ali hočete slišati potankosti iz ust gospoda Tregennisa aU pa boste mnenja, da je bolje, če takoj pohitimo na prizorišče te skrivnostne zadeve. Naj vam torej povem, daje tale naš prijatelj preživel sinočnji večer v družbi svojih dveh bratov, Owena in Georgesa, in svoje sestre Brende na njih domu v Tredannick Warthi, ki stoji blizu starega kamnitega križa na barju. Odšel jo-od njih kmalu po deseti in jih pustil izvrstno razpoložene čn popolnoma zdrave v jedilnici. Igrali so karte. Davi pa je še pred zajtrkom - vstaja namreč vedno zgodaj - krenil spet v tisto smer, pa ga je prehitel dr. Richards ter mu povedal, da so ga pravkar pokhcali na Tredannick Wartho, češ da je stvar izredno nujna. Gospod Mortimer Tregennis sc mu je seveda pridružil. Ko jc prispel na cilj, ga je tam čakalo skrajno presenečenje. Oba njegova brata in sestra so sedeli za mizo natanko tako kakor takrat, ko jc odšel, karte so še vedno ležale na mizi pred njimi, sveče pa so že pogorele prav do konca.
Sestra je ležala v svojem stolu mrtva, sredi obeh bratov, ki sta sedela poleg nje ter sc smejala, kričala in pela in bila očitno ob pamet. Vsi trije, mrtva ženska in oba blazna moška, pa so imeli na obrazu še vedno izraz skrajne groze - krč strahu, ki ga je bilo strašno gledati. Nič ni kazalo, da bi bil še kdo drug v hiši razen gospe Porteijčve, stare kuharice in gospodinje, ki je izjavila, da je trdno spala in da ponoči ni ničesar slišala. Ukradenega ali razmetanega ni bilo nič ter ni prav z ničimer mogoče razložiti, kakšna je bila strahota, ki je zaradi nje ženska umrla od strahu, dva krepka moška pa
zblaznela. Takšna je v kratkem ta stvar, gospod Holmes, in če nama lahko pomagate, da jo razjasnimo, boste storili zelo zaslužno delo.**
Upal sem, da bom svojega tovariša lahko spet zvabil nazaj v tisti mir, zaradi katerega sva šla na pot; a en sam pogled na njegov napeti obraz in stisnjene obrvi mi je povedal, kako jalovo je to pričakovanje. Nekaj časa je tiho sedel, čudna drama, kije porušila najin mir, ga je vsega prevzela.
„Pogledal bom, kako je s to zadevoje končno rekel. „Na prvi pogled se zdi, da je ta primer nekaj prav izrednega. Ali ste bili sami tam, gospod Roundhay? **
„Ne, gospod Holmes. Gospod Tregennis mi je sporočil to vest in sva takoj nato pohitela k vam.**
„Koliko daleč pa je do hiše, kjer se je pripetila ta nenavadna tragedija? ‘*
„Kako miljo daleč od morja je.**
,.Potem bomo šli skupaj tja. A še preden krenemo na pot, vam moram zastaviti nekaj vprašanj, gospod Mortimer Tregennis.** Nagovorjeni je ves ta čas molčal, opazil pa sem, da je bilo njegovo razburjenje -čeprav ga je bolje krotil - celo večje od vse preočitne razvnetosti duhovnika. Sedel je bled in prepaden in upiral zaskrbljene oči v Holmesa, njegove suhe roke pa so se krčevito stiskale. Njegove blede ustnice so drhtele, ko je poslušal strahoviti dogodek, ki se je pripetil njegovim domačim, in podoba je bila, ko da njegove temne oči odsevajo nekaj tiste strahote, ki jo je vzbujalo prizorišče dogodka.
„Vprašajte me, kar hočete,** je rekel vneto. „Hudo je govoriti o tem, a odgovarjal vam bom po pravici.**
„Povejte mi, kako je bilo sinoči.** „Večeijal sem tam, gospod Holmes, kakor je rekel vikar, in moj starejši brat Geor-
ge je nato predlagal, da bi odigrali partijo whista. Okoli devetih zvečer smo sedli h kartam. Okoli četrt na enajst sem pa krenil domov. Ko sem odšel, so še vsi veseli in dobre volje sedeli za mizo.**
„Kdo vam je odprl vrata? **
„Gospa Pcrterjeva je šla že spat, zato sem sam odprl vrata. Vežna vrata sem zaprl za seboj. Okno sobe, v kateri so sedeli, je
bilo zaprto, in tudi drugače ni bilo nobenega razloga za domnevo, da je prišel v hišo kak tujec. A vendar sta brata sedela za mizo, čisto blazna od strahu, Brenda pa je ležala mrtva, tako se je prestrašila, glava ji je visela čez naslonjalo stola. Do konca življenja bom imel tisto sobo pred očmi.** „Dejstva, kakor jih navajate, so zares nadvse zanimiva,** jc rekel Holmes. „Saj vi si ji!i sami menda nikakor ne morete razložiti, kaj? “
„To jc satanska' stvar, gospod Holmes, satanska,** je kriknil Mortimer Tregennis.
„Ni s tega sveta. Nekaj je prišlo v tisto sobo, zaradi česar jim jc ugasnila luč 'razuma. Kakšna človeška iznajdba bi to lahko bila? “
„Človeška morda res ni,“ je rekel Holmes, „vsekakor pa bržčas presega moje moči. Vendar moramo izčrpati vse naravne razlage, preden se oklenemo takšnega pojasnila. Domnevam, da .ste bili vi, gospod Tregennis, nekako ločeni od vaše družine, saj so drugi njeni člani živeli skupaj, vi pa ste stanovali posebej? “
„Tako je, gospod Holmes, čeprav je ta stvar že mimo in smo opravili z njo. Naša družina je pridobivala kositer v Redruthu, a smo prodali to podjetje neki trgovski družbi in dobili zanj dovolj, da smo se lahko umaknili v zasebno življenje in od tega živeli. Nič ne tajim, da smo se pri delitvi denarja nekoliko razburili in da je nekaj časa trajala zamera, a kasneje se je vse to pozabilo in odpustilo in smo bili spet najboljši prijatelji.**
„Ali sc spomnite, če zdaj pomislite na večer, ki ste ga prebili skupaj, česa, kar bi lahko osvetlilo to tragedijo? Dobro pomislite, gospod Tregennis, morda se boste spomnili na kak migljaj, ki bi mi lahko pomagal.“
„Prav ničesar takšnega ni, gospod.**
„Vaša brata in sestra so bili razpoloženi kakor ponavadi? **
„Bolje niso bili nikoli.**
„Ali so bili živčni? So pokazali kak strah pred grozečo nevarnostjo? "
„Nič takšnega.**
„Torej ne morete dodati ničesar svoji pripovedi, kar bi mi laliko pomagalo? ‘* Mortimer Tregennis se je za hip poglobil vase.
„Nečesa sem se spomnil,** jc končno rekel. ,JCo smo igrali karte, sem sedel s hrb-
tom proti oknu, moj brat George, s katerim sva igrala skupaj, pa je gledal tja. Videi sem, da se je enkrat ostro ozrl čez mojo ramo, zato sem sc obrnil in še sam pogledal. Oknice niso bile spuščene in okno je bilo zaprto, a vendar sem še razločil grme na trati, in za hip sc mi je zazdelo, da sem videl, kako se nekaj giblje med njimi. Ne bi mogel reči niti tega, ali jc bil človek ali žival, zazdelo pa se mi je, da jc nekaj tam.
Ko sem ga vprašal, kaj gleda, je rekel, da ima on isti občutek. To je vse, kar lahko rečem.“
„Pa niste dognali, kaj jc bilo? **
„Ne, stvar se nama ni zdela važna.**
„Ko ste zapustili svoje domače, torej niste imeli nobene zle slutnje? **
„Prav nobene.**
„Ni mi jasno, kako da ste že tako rano davi izvedeli za ta dogodek? **
„Vstajam zgodaj in grem navadno pred zajtrkom na sprehod. Davi sem komaj krenil na pot, ko meje že dohitela zdravnikova kočija. Zdravnik mi je povedal, da je stara f gospa Porter poslala k njemu nekega dečka > z nujnim sporočilom. Skočil sem v voz, sedel poleg njega in odpeljala sva se. Ko sva prispela na cilj, sva pogledala v tisto strašno sobo. Sveče in ogenj so gotovo pogoreli do konca že več ur prej, in so sedeli vsi trije v temi do zore. Zdravnik je rekel, da jc morala biti Brenda mrtva vsaj že šest ur. Zna-'V* kov nasilja ni bilo videti. Ležala jc prek naslonila stola s tistim izrazom na obrazu. George in Owen sta prepevala odlomke pesmi in sc spakovala kot dve opici. Oh, grozen pogled je bil to! Jaz ga nisem mogel prenesti in celo zdravnik jc bil bled kakor zid. Sesedel sc /e v stol, kakor da bi omedlel, in toliko da nismo imeli šc z njim dela.“
Doc. dr. MITJA BARTENJEV
Osebe, ki sc ne nagibajo preveč k zobni gnilobi, se lahko hranijo normalno, pač pa naj si po vsakem večjem obroku očistijo zobe. Kdor pa ima zobe, ki so zelo nagnjeni k zobni gnilobi, lahko nekaj časa uživa dietno hrano. Dietna hrana proti zobni gnilobi naj tri tedne ne vsebuje nobenih ogljikovih hidratov. Po treh tednih se lahko ponovno uživa mešana hrana, nato pa sc dieta šc enkrat ponovi. Taka dieta sama po sebi zelo zmanjša možnost za nastanek zobne gnilobe. Prednost preprečevanja zobne gnilobe z dieto je v tem, da to lahko storimo sami, brez sodelovanja zobozdravnika. Seveda pe je dietna hrana brez ogljikovih hidratov draga, ker moramo uživati pač več beljakovin.
Razen rcgulacijc ogljikovili hidratov v hrani je zelo priporočljivo sredstvo za preprečevanje zobne gnilobe redno čiščenje zob.
Naše ankete so pokazale, da si 80 odst. otrok ne čisti redno zob. Pod pojmom redno čiščenje zob razumemo vsaj dvakrat dnevno čiščenje. Ce upoštevamo dejstvo, da je čiščenje zob za njihovo zdravje izrednega pomena in da samo po sebi zmanjšuje zobno gnilobo ali karies, kakor to bolezen še imenujemo, kar za 18 odst., je čiščenje zelo pomembno.
Čistiti moramo zobe vsaj dvakrat na dan, še bolje pa po vsakem večjem obroku hrane in posebno, kadar smo uživali lepljive ogljikove hidrate (kokosove kekse, karamele itd.). Posebno važno je čistiti zobe zvečer pred spanjem. Očistiti jih je treba tudi zjutraj, kajti čez noč se v ustih nabere dokaj kislin, ki bi lahko ogrozile zobe. Čistiti moramo predvsem z zobno ščetko. To je glavno čistilno sredstvo, zobna pasta ima Ip postransko vlogo. Ščetka ne sme imeti najlonskih, ampak mora imeti svinjske ščetine. Čistimo tako, da vedno potegnemo s ščetko od 'dlesni na zob in ne narobe. Zobe js treba čistiti temeljito in tako, da res očistimo tudi najbolj odročne kotičke. Zobne paste topijo sluz, olajšajo drsenje zobne ščetke in izboljšujejo okus. Zapomnimo si, da je ščetka glavna in pa še to, da čiščenje zob zmanjšuje -zobno gnilobo ali karies samo po sebi in brez dodatnih sredstev kar za celih 18 odst.
Zato vztrajajmo, da si otroci čistijo zobe vsak dan, posebno pa zvečer in zjutraj. Ta metoda preprečevanja zobne gnilobe je najcenejša in dostopna vsakomur!
Za zdravje zob je zelo važna njihova zgradba oziroma čvrstost. Čvrstost je odvisna od dobre mineralizacije. Rečeno je bilo, da je ta često mimo drugih faktorjev odvisna tudi od dednosti. Kljuo temu lahko vplivamo na mineralizacijo in čvrstost ter karakter mineralizacije na medikamentozen način.
Že dalj časa poznamo kot odlično sredstvo za preprečevanje zobne gnilobe F L U O R in ga naši mladini priporočamo v obliki tablet fluorkalcija. Fluorkalcij preprečuje zobno gnilobo tako, da se v času razvoja zob vgrajuje v z.obno sklenino, ta pa zato postane odpornejša proti zobni gnilobi. Poleg tega pa tudi preprečuje v ustih delovanje tistih činiteljev, ki povzročajo sicer zobno gnilobo (bakterije, encimi).
Fluorkalcijeve tablete naj začno uživati že noseče žene, in sicer 4 tablete na dan. Ko se otrok rodi, naj še naprej uživajo matere po 4 tablete na dan, vse dokler otroka dojijo. Ko prenehajo dojiti, naj začno tablete fluorkalcija uživati otroci, in sicer do 2. leta starosti po 1 iableto na dan, od 2.-7. leta po 2 tableti in od 7.-14. leta 3-4 tablete, odvisno od telesne teže (ce je otrok bolj težak, lahko uživa 4 tablete na dan, siccr le tri). Fluorkalcij sam po sebi ne bo povsem preprečil zobne gnilobe, je pa odlično sredstvo, „za zraven".
To pomeni: če uživamo primerno hrano, čistimo zobe, poleg tega pa uživamo še fluorkalcij, je uspeh kar največji. To, kar smo opisali, lahko stori vsak roditelj. Možnosti za preprečevanje zobne gnilobe so velike tako pri otrocih kot pri odraslih.
Samo po sebi umevno pa je, da so pregledi vsakih šest mesecev pri zobozdravniku in seveda takojšnje popravilo vsake manjmanjše luknjice v zobu tudi odličen protitaktičen ukrep, ki ga moramo izvajati vsaj pri mladini. Zobozdravniki tuširajo zobe tudi s tluorovimi raztopinami. To odlično preprečuje zobno gnilobo.
Danes smo se omejili le na tiste možnosti preprečevanja zobne gnilobe, ki jih vsak lahko izvrši oziroma izvaja sam, druge načine borbe proti zobni gnilobi pa bomo opisali prihodnjič.
Malo prej smo razpravljali na splošno o zobni gnilobi in kaj proti temu zlu lahko storimo, da ga čimbolj zajezimo. Naj kratko ponovimo, da je zobna gniloba zamotan kemično zajedalski proces. Danes vemo, da so različni mikroorganizmi neposredni povzročitelji te bolezni, ki jih imenujemo tudi direktne dejavnike. Bakterije same pa zobne gnilobe le ne morejo povzročiti kar tako, ampak morajo biti prej izpolnjeni še drugi pogoji, da se lahko uspešno uveljavijo kot direktni povzročitelji. Najpomembnejši v tem pogleduje lactobacilus acidofiens. Ta bacil razkraja ogljikove hidrate in tvori iz njih kisline, te pa so najbolj škodljive za trdno zobno tkivo, ker jih topijo.
Kupimo
rabljen traktor IMT 555
Ponudbe pošljite pod »IMT 555«,
DOLENJSKI LETALSKI CENTER v Novem mestu proda rabljen KOMBI SUPER B
Kombi je registriran in v voznem stanju. Interesenti si ga lahko ogledajo na letališču v Prečni.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega moža, ata in starega
ata
J02ETA MARKLJA iz Šentjurja pri Mimi peči
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in prekrili njegov grob z venci. Posebna zahvala dobrim vaščanonrv, ki so nam v težkih urah stali ob strani, PGD Hmeljčič, častitemu gospodu župniku in vsem, ki so kakorkoli počastili njegov sfKjmin
Žalujoči: žena Marija, sin Jože, hčerlie Mi<ji, Štefka in Anica z družinami in drugo sorodstvo
»5
KRMliLJ - Smučarski tečaj v organizaciji Društva prijateljev mladine obiskuje 32 mladih tečajnikov. Vodita jih Anton Zgonc in Rozi Vidmar.	(B.	D.)
"Na nočnem sldomu v Trebnjem je največ pokazal državni reprezentant Marko Kavčič iz Ljubljane (na sliki). (Foto; S. Dokl)
PRVI NOČNI SLALOM NA DOLEINJSKEM
V Trebnjem smučanje pod zvezdami
Trebanj'ski smučarski delavci so na nočnem slalomu opravili Izpit — Nastopilo 47 smučarj*ev iz sedmih slovenskih klubov
v organizaciji smučarskih društev Olimpije iz Ljubljane in Trebnjega je bil 13. januarja prvi nočni slalom na Dolenjskem. Na progi, dolgi nekaj več kot 300 metrov, s 34 vratci se je po strmini dvakrat spustilo 47 smučarjev iz Ljubljane, Novega mesta, Trbovelj, Jesenic, Dobrepolj inTreb-njega. Največje zanimanje je vladalo
za vožnjo Ljubljančana Marka Kavčiča, ki sodi med najboljše jugoslovanske smučarje.
Organizatorji so se potrudili. Res, da jim je v drugem teku nagajala megla, vendar glede organizacije prireditve ne bi imeli nobenih pripomb. Prirediteljem kot gledalcem, ki se jih je ob progi nabralo blizu
NAJBOLJŠA ŠPORTNIKA DOLENJSKE
Spet: Jenkoletova in Čargo.
Naši bralci in iportni delavci so izbrali za najboljša športnika na CX>lenjskem Nevenko Jenko-le in Franca Čarga iz Krškega
Tudi letos sta naslov najboljših športnikov na Dolenjskem osvojila Krčana: plavalca Nevenka Jenkole in Franc Čargo. Lanska najboljša športnika sta imela resna kandidata v Tatjani Gazvoda oziroma Ivanu Molanu. Športni delavci kot naši bralci so obakrat odločili, da naslov najboljših športnikov gre spet v Krško.
Rezultat bralcev: moški -	1.
Franc Čargo (plavanje) 1373, 2. Ivan Molan (speed\vay) 1279, 3. Marjan Špilar (atletika) 716, 4. Veljko Kolenc (smučanje) 691, 5. Igor Turk (plavanje) 510, 6. Vojko Dra-gaš (atletika) 405, 7. Jože Šilc (rokomet) 205, 8. Igor Penko (šah in atletika) 204, 9. Rudi Osterman (šah) 150, 10. Krnc (namizni tenis)
127..
Ženske: 1. Nevenka Jenkole (plavanje) 1288, 2. Tatjana Gazvoda (atletika) 1179, 3. Anita Gajič (gimnastika) 866, 4. Tea Preskar (plavanje) 860, 5. Marina Fila (odbojka) 600, 6. Marjeta Pučko (atletika) 5.80, 7. Vladka Bužančič (rokomet) 501, 8. Stanka Molan (rokomet) 471, 9. Ivica Jakše (atletika) 470, 10. Nada Rački (namizni tenis) 396. Sodelovalo je 493 bralcev.
Športni delavci pa so določili naslednji vrstni red: moški - 1. Franc Carcq 90, 2. Ivan Molan 80, 3. Marjan Spilar 25, 4. Igor Turk 14, 5. in 6. Veljko Kolenc in Vojko Dragaš 13, 7. Jože Splichal 11, 8. in 9. Jože Sile in Franc Ponikvar 10 točk in 10. Rudi Osterman 8 točk itd.
Ženske: 1. Nevenka Jenkole 75,
2.	Tatjana Gazvoda 68^ 3. Anita Gajič 34, 4. Tea Preskar 25, 5. Marina Fila 12, 6. Stanka Molan 12, 7.,
8.	in 9. Marjeta Pučkp, Ivica Jakše in Vladka Bužančič 8, 10. Lučka Serini 7 točk itd.
Knjižne nagrade pa bodo prejeli naslednji sodelavci v anketi: Milena Sobar, Birčna vas 10, Emil Troha, Krško, Cesta 4. julija 50, Lojze Ra-
tajc, Kamna gorica ZU, Irebnje, Franc Kopič, Novo mesto, Trdinova 5/a, Živko Poljšak, Radna 6, Bo-štanj, Franc Mali, VP 2286/4, Var-dišče. Jože Salihar Kočevje, Roška 70, Hermina Simončič, Na Dobravo, Sevnica, Breda Pšeničnik, Ljubljana, Rimska 25/a, Metka Slana gimnazija Brežice.
Franc Čargo: naslov najboljšega športnika Dolenjske je ponovno osvojil za svoje velike uspehe, ki jih je požel v lanskem letu. Med drugimi je sodeloval tudi v državni plavalni reprezentanci v najtežji disciplini, plavalnem maratonu.
Ivan Molan: po težki poškodbi leta 1969 je presenetil z odlično uvrstitvijo na državnem prvenstvu. Z veliko premočjo je osvojil naslov državnega prvaka in se tako spustil v tekmo s popularnim Francem Babičem, ki je naslov osvojil kar štirikrat.
Marjan Spilar: najboljši metalec kopja v Sloveniji je še vedno v vrhu slovenskih atletov. Se zmeraj je tudi kandidat za državno reprezentanco.
Nevenka Jenkole: kljub nemogočim pogojem za delo, zlasti čez zimo, je Nevenka z vrsto republiških rekordov opozorila nase. Zato je zaslužila naslov najboljše športnice na Dolenjskem.
Tatjana Gazvoda - se je po dolgih letih požrtvovalnega dela uvrstila v žensko republiško atletsko reprezentanco, obenem pa je porušila vrsto dolenjskih rekordov, ki so bili stari 10 in več let.
Anita Gajič, republiška pionirska prvakinja v gimnastiki^ je malce presenetljivo, vendar zasluženo osvojila tretje .mesto v naši anketi. Simpatična Anita obeta, da se bo tudi drugo leto potegovala za visoko mesto med dekleti.
Svečana podelitev pokalov in priznanj športnikom bo v februarju v Brcžicali kjer bo poleg telovadcev sodeloval še harmonikar Henček Burkat s svojimi fanti. S. DOKL
im
An4^<u^^m
'---'	'	BREŽICE
Ste v zadreiji za darilo?
Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbližji cvetličarni
nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež!
# celodnevna	karta za sistem žičnic med tednom 25 din
0 popoldanska karta
15	din
# v soboto in nedeljo 40 din
# Nižje cene, obsežnejša smučišča, obi-
lo	snega!
IZLETNIK Celje
200, gre priznanje, da so zdržali do konca kljub precejšnjemu mrazu.
Najboljši čas* dneva je dosegel Kavčič, ki je brzel po strmini, daje bilo veselje. Od domačih smučarjev je bil najuspešnejši Rudi Kušer-(Rog); med člani se je uvrstil na solidno osmo mesto. Sledijo mu Novinec, Henčič, Sonc ml. in drugi.
Rezultati: pionirii - 1. Sonc (Rog) 98,06, 2. 1. (Dgrin 127,01, 3. R. Ogrin (oba' Trebnje) 127,10; mlajši mladinci -	1. Magušar
(Olim.) 78,09, 3. Jan (Trebnje) 100,14; mlajše mladinke - 1. Škulj (01.) 89,04; starejši mladinci - 1. Bukovec (Trebnje) 103,03; starejše mladinke - 1. Adamič (01.) 91,01; članice - 1. Bizjak (01.) 83,12; člani - 1. Kavčič (01.) 69,01, 8. Kušer 85,85,07, 12. Novinec 94,00, 13. Henčič 95,04, 14. Pelko 100,07 (vsi Rog), 15. Miklič (Dobrepolje) 105,09, 16. Avsec (Rog) 142,03.
S. DOKL
ŽIŽO SERINI NAJBOLJŠI GOZDAR
Letošnje prvenstvo gozdarjev v novomeški občini je osvojil Žižo Serini, ki je premagal svojega najhujšega konkurenta Janeza Rustjo.
Vrstni red: 1. Serini 41,6, 2. Rustje 42,6, 3. Pirc 43,5, 4. Legan 45,8,5. Žunič 45,9.
Ekipno; 1. obrat za gozdarsko načrtovanje (Serini-Žunič) 87,4, 2. GO Straža I (Pirc, Legan) 89,4, 3. direkcija (Rustje, Kure) 94,1,4. GO Straža 11, 5. GO Trebnje, 6. GO Črnomelj itd. Vsi udeleženci tekmovanja so prejeli darila.
METLIKA - Pred kratkim so imeli učenci na osnovni šoli športni dan. Zbrali so se na Štuparjevem travniku, kjer so se pomerili v smuku, sankanju in skokih. Najboljši so bili: sankanje - 1. Petrič, 2. Ivec. ^
Kerč; slalom - 1. Orlič, 2. Videi
3. Gerbec; skoki - 1. (>lič, 2. Ve got in 3. Tomc.	(B.	F.^
SEVNICA - Na pravkar končanih prvih sindikalnih športnih igrah v občini Sevnica za preteklo leto zaslužita največjo pohvalo LISCA in METALNA iz Krmelja. Člani teh dveh kolektivov so sodelovali z največjim številom tekmovalcev v raznih športnih panogah. Končni rezultati so bili naslednji: odbojka - l.. Lisca, 2. Jutranjka; vlečenje vrvi -1, Elektro (Sevnica); rokomet - I. Metalna, 2. Lisca; mali nogomet -1. Metalna, 2. Kopitarna; ke^janje
- 1. Jutranjka, 2. Kopitarna; š^ -1. Kopitarna, 2. Metalna. (J. B.)
NOVO MESTO - Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju za januar je med 16 udeleženci prepričljivo zmagal Ivica Milič, ki je samo eno partijo remiziral, vse ostale pa dobil. Vrstni red: 1. Milič 14,5, 2. Penko 13,5, 3. M. Picek 12, 4. Istenič 11,5, 5. M. Jerančič 10,5, 6. SčaplOitd.	(J.	U.)
METLIKA - Košarkarji KK BETI iz Metlike že dve leti tekmujejo v II. republiški ligi - center. Po reorganizaciji tekmovalnega sistema so kljub slabi lanski uvrstitvi še vedno ostali člani te lige. Metliški košarkarji se letos bolje pripravljajo na tekmovanje, pričakujejo, da bodo pridobili v svoje vrste še nekaj dobrih košarkarjev.	(M.	P.)
MOKRONOG - Hitropotezni dvoboj .med Mokronogom in Svobodo iz Krmelja se je končal neodločeno 9:9. Istočasno pa je bil tudi troboj ob sodelovanju še druge ekipe Mokronoga. Zmagal je Mokronog I 27 točk, sledijo: Svoboda 24,5 in Mokronog II 2,5.	(B.	D.)
CRMOSNJICE - Sindikalno športno društvo Gozdar, ki dela pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto, je te dni priredilo 4-dnevni tečaj za gozdarje, na katerem je sodelovalo 25 smučarjev. Tečaj sta vodila Janez Rustja in Žižo Serini. Namen tečaja je bil, da bi se gozdarji čimbolj izpopolnjevan v smučanju. (L. K.)
MOKRONOG - Lanski delovni program je bil skorajda v celoti uresničen, so ugotavljali mokrcnoški strelci na nedavnem letnem občnem zboru. V strelstvu se udejstvuje nad 30 ljudi, predvsem mladih. Člani družine so sodelovali lani na 10 tekmovanjih, na katerih so dosegali dobre uvrstitve. Tako je Mišo Horvat na medobčinskem dolenjskem tekmovanju zasedel celo prvo mesto, odlikujejo pa sc še Franci Lavrinšek, Mirko Horvat in drugi. Družina pa se ubada tudi s težavami, zlasti ker nima stalnega in registriranega strelišča. Upajmo, da bo pod vodstvom novega predsednika Iva Ostreliča družina najmanj tako uspešno delovala, kot je doslej.	(M.	L.)
LOKVE - Pred dnevi so v zimskem športnem središču na Lokvah pri Novi Gorici smučarji novomeškega Roga sodelovah na občinskem prvenstvu Nove Ck)rice v slalomu in veleslalomu. Na tekmovanju je nastopilo 12 Rogovcev, ki so se odlično odrezali. Rezultati; veleslalom
- cicibanke: l. Šebenik, 54,3, cicibani - 1. Serini 43,4, 3. Wachter
47,0,	6. Peric 50,4; mlajši pionirji -
4. V. Turk 40,8, 8. Marolt 45,6; starejše pionirke - 4. Serini 1:28,0; starejši pionirji - 2. Sonc 58,4, 15. Zupanc 1:13,5, 22. Modic 1:26,0; slalom - mlajši pionirji - 4. V. Turk 82,1, 11. Marolt 114,4; starejše pionirke - 5. Serini 103,0, 6.
' Adamčič 107,4; starejši pionirji —
4.	Šonc 78,4, 11. Zupanc 98,1 in 12. Modic 101,4.	(Ž.	S.)
METLIKA - Po lanskoletnem tekmovanju v namiznem tenisu so nekateri športniki izrazili željo, da ustanovijo namiznoteniški klub. Do uresničitve te zamisli bo v kratkem tudi prišlo. V Metliki je že nekaj dobrih igralcev, veliko zanimanje pa je zlasti pri pionirjih in mladincih.
(M. P.)
MOKRONOG - Na hitropoteznem šahovskem turnirju posameznikov je med 11 igralci zmagal Hočevar z 8 točkami, sledijo; Sribar, Sibilja, Markovič in Jurglič s 7 točkami itd.	(B.	D.)	.
LJUBLJANA - Nadaljevalo se je zimsko rokometno prvenstvo Slovenije. V A skupini igrajo tudi roko- \ metaši Brežic, ki so eno srečanje izgubili, v drugem pa so remizirali. Premagal jih je Tržič s 14:13, remizirali pa so s trboveljskim Rudarjem, srečanje se je končalo 15:15.
(M. H.)
CRMOSNJICE — To nedeljo bo v dolenjskem zimsko-smučarskem središču Crmošnjicah večja smučarska prireditev - občinsko prvenstvo šol prve in druge stopnje.	(S,	Kr.)
8
— Prej ko mu boš dal, poskusi, če ni prevroče!
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
:
— Dragi, ali si me res poročil iz ljubezni?
Zaradi teh las pa ničesar ne vidiš, sin moj! Imam pač svoj pogled na svet ...
Oče, zakaj se ta dva objemata? Še nista poročena, veš . ..
OKROGLE ^0 PARTIZANIH
Vid se mu je izboljšal
Mane je med NOB sabotiral. Ni hotel v partizane, češ da slabo vidi. Da bi ugotovili, če je to res, so ga poklicali v štab. Komandant se je umaknil od Maneta tri metre in dvignil tri prste. .
> ,Mone, koliko prstov vidiš? “
„Ce dobro pogledam, dva,“ je odgovoril Mane.
Komandant je vzel kos papirja, na katerem je bilo z majhnimi črkami napisano: Mane je četnik, treba ga je ustreliti!" Ko je Mane prebral, je zavpil: „O, vid se mi je že izboljšal! Nisem četnik, grem v partizane. “
ŽENSKA SKRIVNOST
Leta 1941 so partizani napadli Medak v Liki, razbili in razorožili sovražnike. Pri tem so zaplenili tudi radijski aparat in ga začasno shranili v hiši gospodinje Jele. Sedaj so se kajpak pri nji vsak večer zbirali vaščani in poslušali novice iz sveta.
Nekega dne je prišla k Jeli tudi botra Vača. Vendar ne zavoljo radijskih novic. Pocuknila je Jelo za rokav in ji pomignila, naj za trenutek stopi iz hiše. Jela se je začudila - saj bi Vača lahko povedala v hiši, kar bi rada, ko žive duše ni v nji.
„ Veš, Jela, prišla sem te prosit, da mi posodiš skledo moke. Pravijo, da tisti vrag v škatli vse ve, zato sem te raje poklicala^ ven, da ne bi slišal. Saj nočem, da bi vedel, kako sem te prišla prosit moke. “
Nerodno izražanje
Miloš je 1942 v neki liški vasi govoril zbranim ljudem. Grmel ‘ je proti četnikom in jih zmerjal na vse načine: „To so psi, svinje, govno, kurbe." Komisar Gojko, ki je stal zraven njega, mu je pošepetal, da ni primemo pred vaščani uporabljati nespodobne besede.
Miloš se je zmedel in da bi našel „pretrgano nit'\ je vprašal:
„Kje sem se že ustavil? “
,J^a kurbah, “ mu je prišepnil soborec Dane.
Partizanska akcija
Jeseni 1942 so liški partizani porušili most pri Padžanu. Po akciji jih je srečal stari kmet Tomo in veselo vprašal:
,A. ste pognali most v zrak, tovariši? “
,J^aa, oče, nismo ga pognali v zrak, ampak ga samo spustili v vodo."
Kaj so pred 80 I6tl pisal«
Dolenjske Novice.
SNEŽNI PLUG V VLAK
(Nesreča na železnici) se je pripetila v noči od petka na soboto med Polča-nami in Ponikvami na Štajerskem. Poštni vlak je vozil počasno zaradi snega; snežni plug gaje dohitel ter razdrobil/zadnja dva vozova. Eden potnik je bil močno, štirje pa lahko poškodovani.
(V Pragi) je umrl po daljšej bolezni previden s sv. zakramenti tu v Novem Mestu dobro znani vitez Edv. Pštros. Bil je pred kratkim posestnik Ruperške graščine ter vedno naš narodnjak - Slovan. Naj počiva v miru!
(Največji hotel na svetu.) Kakor se poroča iz Novega Joika, bode sozidal Val-dorf Astor hišo za sprejemanje popotnikov, ki bode največa na svetu. Imela bode 17 nadstropij in bode visoka 225 čevljev. Zgrajena bo iz opeke ter stala eden milijon dolarjev.
(Iz Kranja) se nam poroča; Te dni se je priklatila v vas Prebračevo divja mačka, ki je uničila mnogo kuretine. Prišla je v noči 6. t. ni. v poslopje Janeza Novaka, posestnika in mlinarja in je začela race metati in daviti. Prvič jo je hotela odpoditi dvajsetletna dekla^ ker se ji je v bran postavila, bila bi dekla v nevarnosti, ko ne bi prihitel oče v pomoč. Ko pa gladna žival svoje ropanje v drugič ponovi, ji Janez Novak s puško pokadi. Težka je bila 4 1/ 2 kilo. S tem se obeta huda in dolgotrajna zima, ker nas obiskuje divja zverina. Začetek je pač žc tu, ker imamo snega več kakor dosti.
v 'X
^ v. <	\
liHlilEi
ys.
V soboto, 16. januaija, so v Kostanjevici izročili namenu novo prenosno smučarsko vlečnico, ki v eni uri prepelje 700 smučaijev na razdaljo 300 metrov. Nedvomno je vlečnica spet lepa pridobitev za Dolenjsko. Na sliki — najbolj navdušeni so bili najmlajši (Foto: S. Dokl)
PRED LETOŠNJIM SPLOfeNIM POPISOM PREBIVALSTVA IN STANOVANJ
»Dolenjsko prebivalstvo po številkah«
»Najbolj gosto stanujejo v krškem glavarstvu, najbolj redko pa v kočevskem okraji« — Novo mesto je imelo 1880. leta kar 2.066 ljudi, a je bilo že s temi prebivalci »največji kraj na Dolenjskem«
31. marca bo po desetih letih ponovno popis prebivalstva in stanovanj v Jugoslaviji. Popisovanje bo trajalo 10 dni, prvič v naši državi pa bodo tokrat popisana tudi vsa stanovanja. Nekaj več bomo b tem zanimivem in za našo skupnost sila pomembnem dogodku poročali prihodnji četrtek, saj se bomo ob popisu vsi srečali s popisovalci in s podatki, ki jih potrebujemo za pregled, koliko nas je m kaj vse imamo. — Za uvod v letošnji popis pa poglejmo, kaj so o prebivalstvu širše Dolenjske 15. marca 1887 poročale DOLENJSKE NOVICE: Po 84. letih se je marsikaj spremenilo, to pa bomo lahko po letošnjem popisu tudi primerjali. Poročevalec je marca 1887 zapisal takole:
,.Sledeče vrstice sicer ne bodo icratlcočasne, tudi se ž njimi v loteriji ne bo dobilo niti vinara ne; ali podučljive bodo za Dolenjce, zlasti za tiste, katerim je na tem, da se prepričajo, kakošno je stanje na Dolenjskem.
K Dolenjski strani smerno prištevati okrajna glavarstva: črnomaljsko, novomeško, krško, kočevsko in litijsko. Kar je občin litijskega glavarstva nad Savo, spadajo sicer k gorenjski strani, zato pa od ljubljanske okolice ne bomo nič k dolenjski strani prištevali. Omenjena petera glavarstva ali dolenjska stran štejejo 205.068 stanovalcev, t.j. dobro 2/5
vseh ljudi na Kranjskem. Največ stanovalcev ima krško glavarstvo, namreč 51.023, najmanj črnomaljsko, namreč 29.888. Najbolj gosto stanu-jejo v krškem glavarstvu, kjer pride na kvadratni kilometer 58 ljudi, najbolj redko pa v kočevskem okraji,, kjer biva na enakem prostoru 35 ljudi. Pomnožilo so je bilo pa ljudstvo do 1. 1880 (v 10 letih) najbolj v kočevskem okraji, namreč pri 100 ljudeh se je bilo za 9 duš pomnožilo, najmanj pa se je bilo pomnožilo takrat v črnomaljskem okraji, pri 100 ljudeh je komaj 1 prirastel. (Selili so se tudi v Ameriko.)
\ Čebele, tehtnica v prirodi
(Umrl.) Zanimivo bode raorda zvedeti, da smo tu zgubili zadnje dni decembra imenitnega glavarja - ciganskega, čez 80 let starega Miho Brajdiča.
(Snega) je pri nas grozno veliko - a ravno tako tudi po druzih deželah. Promet na železnici po Notranjskem med Reko in Št. Petrom je bil dolgo pretrgan. Ravno tako je bila tudi drugod po mnozih krajih. Trst in Reka sta v snegu; ' pošta prihaja jako neredno.
(Vabilo k veselic i,) katero priredi gasilno društvo v Št. Vidu pri Zatičini v nedeljo dne 18. januaija t. l. v gor. prostorih gosp. Janeza F a c i n i - j a v korist dmštvu za napravo gasilnega orodja. Vspored: 1. Ples. 2. Tombola. 3. Prosta zabava. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 20. kr. za osebo. Blagodušnosti se ne stavijo meje. - Odbor.
(Metliška čitalnica) volila je v odbor te-le gg.: Navratil, predsednik; Križnar, tajnik; Wacha, blagajnik; Albin Smola, Fr. Dovgan, Fr. Guštin in Premar Ignacij, v odbornike. -Predpustne veselice priredi te-le: 18. januarja tombola in ples, 1. februarja Vodnikova svečanost, 10. februarja Finale.
(Odbor delavskega podpornega društva v Trstu) vabi na veliki ples, kateri bode v soboto dne 17. januarja 1891. v sijajno okinčanem gledališču Fenice.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. Januarja 1891)
Čebelarji slavijo tudi svoj praznik —13. december
Čebelarji imajo tudi svoj dan; 13. december je njihov praznik. Kakšnega pomena je čebelarstvo za življenje v prirodi, ni treba posebej poudarjati. Veliko ljubiteljev čebel m^a teh marljivih živalic zato, da bi imeli od njih materialne koristi, gojijo jih iz preprostega razloga, ker ljubijo vse lepo in živo v prirodi.
Čebelarjev je na Dolenjskem precej. Zato smo se ustavili pri enem teh marljivih ljudi, pri Jožetu Gazvodi v Gabrju pod Gorjanci, ki ima čebelje panje že od leta 1946 in je izkušen čebelar. Izkušenj si je največ nabral
tako sem uresničil svoje otroške sanje.“
— Kakšne koristi imate od čebel?
,JCer nimam veliko panjev, je razumljivo, da tudi medu ni veliko. Če ga ne dobim za kozarec, ne bi opustil tega konjička, ki me razveseljuje. Poleg vsega mi čebele nudijo lepo zabavo in čas hitreje mineva.“
— Kaj bi bilo, če vsi prenehajo čebelariti?
,Prišlo bi do naravne katastrofe, ki bi pustila nepopravljive posledice. No, vse kaže, da smo na pravi poti, ker dajemo našemu čebelar-
ob očetu, ki je bil med bolj- ' stvu pravo vrednost. Med res Simi "čebelarji.	> •
" Kako to, da ste postali čebelar?
,JKo sem obiskoval osnovno šolo, je bilo zame največ-je doživetje pomagati očetu pri čebeli. Marsikatera me je usekala, vendar se nisem nikoli naveli;?al opazovati njihovo urejeno in nenavadno življenje. Po vojni se mi je ponudila priložnost in
lahko umetno pridelujejo, vendar opraševanja brez čebel ni.“
~ Kaj pa zastrupljanje čebel?
„Nekaj časa je slabo kazalo, saj so kmetijci z raznimi kemikalijami uničili na tisoče ^ebel, zadnje čase pa je precej bolje, čebele ne umirajo več.
S. DOKL
Knjige za nove naročnike
Med 114 novih naročnikov zadnjega tedna je žreb v torek opoldne razdelil 10 knjižnih nagrad. Po pošti jih bodo dobili:
Mimica Zupančič, „Agroservis", Brežice; Amalija Jazbec, Gor. Leskovec 3, Blanca; Antonija Vene, Dobe 11, Kostanjevica na Krki; Mojca l-rancelj, Ljubljanska 31, Kočevje; 1'rancka Jesih, Dobliče 48, Črnomelj; Zali Kumer, Golobinjek 4, Mirna peč; Tinca Trlep, Bič 15, Veliki Gaber; 1'anika. Turk, Businja vas 38, Suhor pri Metliki; Cvetka Župan, Zavorovica 2, Šentjernej in Milan Smolič, (irčarice 20, Dolenja vas.
DOLENJSKA:
TAKRAT DVE PETINI KRANJSKE DEŽELE
Od okrajnili glavarstev na Dolenjskem obsega kočevsko največ pro-. štora, namreč 1184 kvadratnih kilometrov najmanj pa črnomaljsko, samo 547 kvadr. kilom. Vsa Dolenjska pa meri 4269 kv. kilom., t.j. dobro 2/5 od skupne kranjske de-^ žele.
Sodnijskih okrajev šteje naša stran 14. Največji sodnijski okraj je kočevski, ki meri 704 kv. kilom., najmanjši je metliški s 169. kv. kilom.; največ duš pa šteje novomeški sodnijski okraj, namreč 26.000 najmanj pa veliko laški, ki ima le 8.955 duš. Najgosteje je pa ljudstvo naseljeno v metliškem okraji, kjer pride na kv. kilom. 71 ljudi; v kočevskem pa so duše tako redko razpostavljene, da jih pride na kv. kilom. Ic 29; vendar se je bilo ravno v tem okraji pri zadnjem ljudskem štetji pokazalo, da je ondi ljudstvo za 10 odstotkov naraslo,' (ločim je bilo takrat v radeškem okraji najmanjši naraščaj, iUi bilo je pravzaprav še pomanjšanje - za 5 odstotkov.
^ KJE SE JE LJUDSTVO NAJBOLJ „POMNOŽILO"
Največ občin - 41 - ima litijsko glavarstvo, najmanj pa krško, samo 18. Popiek pa pride na eno občino v krškem glavarstvu največ ljudi, namreč 2.835, v litijskem pa najmanj, in sicer le 852. Od okrajnih sodnij ima pa zatiška največ občin, namreč 24, radeška pa najmanj, t.j. 4. Največja občina je na Dolenjskem (in na Kranjskem, razen Ljubljane)'Smi-hel-Stopeč s 7361 prebivalcev. Krajev ali vasi šteje novomeško glavarstvo največ na Kranjskem, namreč 508, na Dolenjskem jih ima pa črnomaljsko najmanj t.j. 207.
Pomnožilo se je bilo ljudstvo na Zgornjem Pijavškem, kraj blizo Krškega, za 560 odstotkov, zmanjšalo se je bilo do 1. 1880 ljudstvo najbolj v Lazah (občina Koprivnik na Kočevskem) za 90 odstotkov.
Največ vasi obsega občina Št. Mihel Stopeč, namreč 70. Največji kraj na Dolenjskem je Novomesto, ki je štelo 1. 1880 - 2 človeka manj, kakor l. 1869, ko jih je bilo 2.068. Od 1. 1869 je pa na Kranjskem na-rastlo najbolj kočevsko mesto, namreč za 27 %, Višnja gora pa je zgubila 10 %. Ribnica je največji trg na Dolenjskem; šteje 1003 ljudi, Kostel pa najmanjši, ima samo 68 ljudi. Litija se je pa med trgi naj bolj pomnožila, namreč za 23 %, Vače so r>a za 11 % opešale.“
(DOLENJSKE NOVICE, 15. marca 1887) ••••••••••
Medved napoveduje
Ribniški lovci skrbe za divjad. Na določene kraje v gozdovih Male in Velike gore dostavljajo na krmišča seno. Snega je veliko in divjad težko pride do hrane. Zanimivo je, da v Zadnjem času lovci ne opažajo volkov; iz ribniških gozdov so se umaknili. Vprašanje je le, za koliko časa. Volkovi običajno vsako zimo priza-dericj« divjadi precejšnjo škodo.
Medved je šel to zimo pozno počivat. Lovci vedo povedati, da so ob prvem snegu pred koncem starega leta opazili v snegu medvedove sledi. Tisti, ki se spoznajo na te reči, prerokujejo, da bo zaradi tega dolga zima.
i
r'
... Na letošnjem sejmu „Moda ?r‘ je 182 razstavIjal-cev: vsi izjavljajo, da so najboljši njihovi izdelki. Komisija, ki bi lahko za kvaliteto razdelila 22 nagrad, jih je podelila le 13 - Dolenjcem žal nič.. .
... Novoteksov predstavnik Drago Smolnikar je na sejmu vzkliknil: „Slikajte naše hlače!“ Kot da ljudje še niso videU hlač...
... Upravniku Dolenjskega lista Mirku Veselu se je kot vedno strašansko mudilo, ko je bilo treba na sejmu slikati razstavljene modele. Ce bi bilo treba slikati manekenke, bi imel bržkone dovolj časa. . .
. . . Kazimir Rupnik se je na Labodovi modni reviji izkazal z napovedovanjem v „jugoslovan-ščini“. Bil je pač v stilu kataloga svojega podjetja, ki je „upadljivo'' reklamiral tudi „pidjamo Sajonara"‘...
. . . Odslej bodo na Dolenjskem samo še nočne smučarske tekme: pomanjkljivo znanje se ponoči najmanj vidi...
... Inž. Jože Šetina, včasih košarkar, zdaj rokometaš, bo igral toliko časa, dokler mu ne bodo zlomih noge. Potem bo imel kompletno zbirko: prebito arkado, zlomljen nos, polomljene vse prste na rokah ...
. . . Ljudje, oglejte si Kla-bunda! Novo mesto noče zaostajati za kulturnimi središči -v „Krogu s kredo” boste videli sramežljiv začetek strip-teasa . . .
Krpanov kotiček
Divji loviBC
Zima je in debel sneg- leži krog in krog. Od vasi do vasi držijo samo ozke gazi, ker v dandanašnjih časih radi, seveda nalašč, kaj pokvarijo, da jim ni treba snega orati. I, kdo neki bo pa oral vsako pot do zelnikov in vasi, ki štejejo komaj toliko hiš, kolikor je prstov na eni roki, akoravno so kmečki ljudje ravno toliko vredni kot oni v mestu.
Ravno včeraj me je zanesla pot skozi Mišji dol in Brezje, kjer sem v davnih časih s kobilico tovoril sol Stopal sem po rebri med leskovimi grmadami in smrekami, kar vidim fanta, ki je nekaj onegavil.
„Kdo pa si ti? “ ga vprašam.
,,France mi pravijo. Doma sem pa iz onele hiše. “
„Kaj pa nosiš v tovoru? “ . ga dalje vprašam in pokažem na večo, ki jo je poveznil pod zasneženo smreko.
,J, kaj? Malo slame in korenja sem prinesel za zajčke, go spod. “
Na to se začudim in pravim: Ako je slama, pokaj jo pa nosiš v vreči? “
France ne umišlja dolgo, ampak urno odgovori kakor vsak človek, ki ve, kaj pravi: „Beži, beži, Krpan, saj te poznam! Zajčka sem ujel v zanko, pa sem ga v slamo za-
vil in v vrečo potisnil. Veš kaj, oče je hudo bolan, pa bi rad malo divjega mesa, preden se poslovi s tega sveta. Boš prigriznil? “
Ravno sem hotel usta odpreti, da bi ga zavrnil, pa mi besedo prekine:
„Zato ne bodi v skrbeh; vzemi, kar ti dajem! “
,J^o, ako tako prosiš, domov te spremim in tvojega starega pogledam. Že dolgo ga nis'em srečal. “
Hiša je bila slaba in kakor nalašč za tako rabo. Nekoliko je umaknjena od vasi, pa ob robu gozda, kjer je obilo divjadi. Kar milo se mi je storilo, ko sem stopil v siromašno kočo, in še bolj me je užalilo, ko sem tam v kotu v slami videl ubogega starca. S krotkim glasom sem mu rekel: „Ubožec, kaj te spet tare? “
„Glej, Krpan,“ mi pravi, „že dolgo se nisva videla, pa bi ti rad kaj razložil. Veš, bil sem divji lovec, saj veš, to je že v krvi. Ti boš razumel, ki si bil včasih na krivih potih. Rad bi ti govoril o sebi in revščini, ki jo otepam.“ Govorila sva dolgo v noč, potlej sem pa moral na pot. Danes sem se vračal tam mimo in že se je po vsej vasi raznesla govorica, da je umrl.
MARTIN KRPAN
DANAŠNJA KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. na hranilni knjižici vložen denar, 6. podoba, risba, 11. risalni pribor, 13. gozdni čuvaj, 14. lesen tolkač, 15. enočle-nik v matematiki, 17. avtomobilska oznaka Nove Gradiške, 18. Anton Nalis, 19. debelokljuni ptič, 20. moško ime, 21. tovarna v Anhovem, 23. prestol, 24. samostanski pred-
»Raj« za tatove?
Na novomeškem okrožnem sodišču se je začela 19. januarja tridnevna obravnava zoper sedmerico, ki je obtožena, da je pred dvema letoma ukradla iz skladišča in drugih prostorov IMV za več milijonov starih dinarjev tovarniškega materiala - od gum do akumulatorjev. Prvi dan je senat peterice pod predsed-■ o;vom sodnika Janeza Pirnata zaslišal obtožence; Bogomira Radija, Alojza Antončiča, Alojza Globev-nika, Slavka Spajiča in druge. Obtoženi so dejanje skoraj v celoti priznali tako, kot jim ga očita obtožnica, ki jo zastopa Niko Bricelj. Antončič je med drugim povedal, da je tedaj „kradel vsakdo, kot je pač mogcl“.
stojnik, 25. sestavina čaja, 26. grešno dejanje, 27. barva kart, 28. duhovniški stan, 29. prebivalka Kube, 32. japonski drobiž, 33. neploden petelin, 34. površinska mera, 35. pripis (post scriptum), 36. umrli egiptovski predsednik, 37. časovna enota, 38. zemljevid, 40. oskrbnik ceste, 42. ljubljanska kozmetična tovarna, 43. travnik, zelenica.
NAVPICNO: 1. bosanska reka, ki teče ob Banjaluki, 2. tropska ovi-jalk^a, 3. konica, 4. kemijski simbol za galij, 5. koledar, zbornik, 6. največja kopenska žival, 7. učinek lomljenja, 8. kraj pri Ljubljani, 9. švicarski okraj, 10. žlahtni plin, 12. vrsta peščenca (zrna apnenca, zlepljena z drugimi rudninami), 16. sukanec, 19. naš obmorski kraj, 20. ozvezdje, 22. ital. filmska igralka (Sofia), 23. kraško vino, 25. stolček brez naslona, 26. črevesni zajedalec, 27. kdor kupuje, 28. Levstikov ju-' nak (Martin), 29. ptica pevka, 30. utežna enota dragih kovin in kamnov, 31. tropska papiga, 33. blagajna, 36. pevec King-Cole, 37. vrtna hišica, 39. ljudska republika, 41. kemijski siinbol za stroncij.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. strast, 7. azij-ka, 8. lom, 9. os, 10. ol, 11. akt, 12. nart, 14. med, 16. salva, 18. kanjon, 19. LR, 20. era, 21. ide, 23. Al, 24. Cigani, 26. Anita, 27. Ade, 28. ikra, 31. boj, 33. ar, 34. rt, 35. Ada, 36. skalar, 38. Tamara
na Srnetn kontinentu
7 'i
.' ! ■ J. .	^	^	■■	■■
12.
Da, res je bilo: fata morgana! irrakeljčkova gostilna je izginila v nič, še preden sta žejna popotnika utegnila omočiti svoje suhe ustnice v „pristnem** cvičku.
Bridko razočaranje je do kraja potrlo naša prijatelja.
Žalostno je drdral kabriolet v dalj. A vsemu navkljub: pozno popoldne je pridrdral do kraja, odkoder sta obupana turista uzrla na obzorju belo mestece .. .
S poslednjimi močmi sta Paradižnikova zavila v mettto, s poslednjimi močmi poiskala pivnico in se tu utaborila in očedila. Ko sta prišla do sape, sta se ozrla
po mestecu. Bilo je kaj prijetno. Živahen vrvež je polnil ozke uličice in pestre trgovinice.
Klara se je spomnila tetinih dolarjev v žepu, pustila je možička ob vrčku in izginila v pisan lokal, natlačen z vabljivimi izdelki domače obrti. Klara je pomerila čudovito vezeno narodno nošo.
POSLANSTVO GROFA VON STAUFFENBERGA
Bil je to nenavadno nadarjen pehotni častnik. Rodil se je leta 1907 v stari,^ odlični južnonemški družini. Po materi, grofici von Uxkull-Gyllenbrand, je bil prapravnuk Gneisenaua, enega junaških bojevnikov iz osvobodilne vojne proti Napoleonu in skupaj s Scharnhorstom soustanovitelja pruskega generalnega štaba, prav t&ko po njej pa je bil tudi potomec Yorcka von Wartenburga, še enega slavnega generala iz Bonapartejevih časov. Klausov oče je bil državni komornik 'zadnjega \vuerttember.škega kralja. Vsa njegova družina je bila izredno nadarjena, zelo rimskokatoliška in nenavadno izobražena.
V takšnem okolju in ob takšni tradiciji je odraščal Klaus von Stauffenberg. Telesno je bil zelo krepak in po besedah osebnih znancev izredno čeden. V njem seje razraščal bleščeč, zvedav, sijajno uravnovešen duh. Navdušen je bil za konje in šport, a tudi za likovno umetnost in književnost. Mnogo je bral. Že v mladih letih je nanj močno vplival romantični misticizem genialnega pesnika Stefana Georgea. Mladenič sc je nekaj časa nameraval ^svetiti glasbi, pozneje arhitekturi, a pri devetnajstih letih se je kot častniški kadet vpisal v 17. bamberški konjeniški polk - med slovite Bamberger Reiter.
Leta 1936 so ga poslali na vojno akademijo v Berlin. Tam je z vsestransko odličnostjo vzbudil pozornost pri učiteljih in pri glavnem poveljstvu. Dve leti pozneje je prišel iz vojaške akademije v generalni štab. Kot večina pripadnikov njegovega razreda je bil tudi sam v srcu monarhist, vendar pa tedaj ni nasprotoval nacionalnemu socializmu. Očitno so vzbudili v njem prve dvome o Hitlerju protižidovski pogromi 1938. Ti dvomi so se okrepili 1939, ko je videl, kako fuehrer vodi Nemčijo v vojno, ki utegne dolgo trajati, stati grozljivo mnogo človeških življenj in sc naposled izteči v poraz.,
Navzlic vsemu sc je potem, ko je vojna izbruhnila, pognal vanjo z značilno energijo in zaslovel kot štabni častnik šeste tankovske divizije generala Hoepnerja. Odlikoval se je med boji na Poljskem in v Franciji. Kaže, da so se Stauffenbergu razblinile zadnje utvare o tretjem rajhu v Rusiji. V prvi polovici junija 1940 so ga premestili k glavnemu poveljstvu kopenskih sil (OKH). To se je zgodilo tik pred Dunkerqueom. Prvih osemnajst mesecev, ko so divjali boji v Rusiji, je preživel povečini na sovjetskem ozemlju, kjer je med drugim pomagal. sestavljati ruske „prostovoljske enote“ iz vojnih ujetnikov. Stauffenbergovi prijatelji so trdili, da je takrat upal, da bo mogoče potem, ko se bodo Nemci znebili Hitlerjevega trinoštva, te čete uporabiti za strmoglavljenje Stalinovega trinoštva v Rusiji. Morda.^ bil to zgled za vpliv meglenih idej Stefana Georgea.
Stauffenberg je spoznal, kakšnemu gospodarju služi, ob esesovskih grozodejstvih v Rusiji, da ne omenjamo Hitlerjevega ukaza o ustrelitvi boljševiških komisarjev. Po naključju je v Rusiji spoznal dva glavna zarotnika, ki sta bila sklenila tega gospodarja pokončati: generala von Tresckovva in Schlabjrendorffa. Slednji pravi, daje bilo treba le nekaj srečanj, pa je že ugotovil, daje Stauffenberg njihov.
Toda bil je še vedno le mlajši častnik in je kmalu sprevidel, da so feldmaršali preveč zmedeni - ali strahopetni - da bi odstranili Hitlerja ali presekali strašni pokol Židov, Rusov in vojnih ujetnikov za bojnimi črtami. Hudo mu je bilo tudi ob nepotrebni katastrofi pri Stalingradu. Takoj ko je bilo tamkajšnje bitke konec, je zaprosil, naj ga pošljejo na fronto. Kot operacijskega častnika so ga poslali v deseto tankovsko divizijo v Tunizijo. Pridružil se ji je v zadnjih dneh bitke pri prelazu Kasserine, v kateri je njegova enota pognala Američane iz prodora.
7. aprila je z avtom zapeljal na mino — nekateri pravijo, da ga je napadlo nizko leteče zavezniško letalo - in Stauffenberg je bil hudo ranjen. Izgubil je levo oko, desno roko in dva prsta na levici. Ranjen je bil tudi v levo uho in koleno."Nekaj tednov je bilo videti, da bo ostal popolnoma slep, če bo sploh ubežal smrti. Toda v muenchenski bolnišnici ga je strokovnjaško zdravil profesor Sauerbruch in tako sc je vrnil v življenje. V takšnih okoliščinah bi se skoraj vsakdo odpovedal vojaški službi in tudi zaroti. On pa je že sredi poletja pisal generalu Olbrichtu - prej sc je dolgo uril držati pero s preostalimi tremi prsti levice - da pričakuje, da se bo čez kake tri mesece lahko vrnil v službo. Med dolgim okrevanjem je premišljeval in razglabljal, potem pa sklenil, da je telesno sicer prizadet, a da ga čaka sveta naloga.
„Čutim, da moram za rešitev Nemčije nekaj storiti,** je rekel ženi, grofici Nini, materi njunih štirih otrok, ko ga je nekega dne obiskala v bolnišnici. „Mi, general,štabni častniki, moramo prevzeti svoj dtflež odgovornosti.**
Konec septembra 1943 je bil spet v Berlinu. Kot podpolkovnik je postal načelnik štaba pri generalu Olbrichtu v splošnem odseku kopenskih sil. Kmalu je vadil, kako s tremi prsti ene roke in s pinceto sprožiti angleško bombo iz zaloge Abwehra.	'
A ne le to. Njegova razgibana osebnost, jasnost njegovih misli, katoliško navdahnjeni ideali in nadaijenost za organizacijo so zarotnikom vbrizgali nov življenjski sok. Pa tudii nekaj novih nesporazumov, saj se Stauffenberg ni zadovoljeval s postanim, konservativnim, brezbarvnim režimom, kakršnega so hoteli postaviti na noge stari, zarjaveli voditelji zarote Beck, Goerdeler in Hassell po padcu nacionalnega socializma. Bil je veliko bolj stvaren kot njegovi prijatelji iz kreisauskega kroga. Uresničiti je hotel novo, dinamično socialno demokracijo. Vztrajno je zahteval, da bi v novo vlado vključili njegovega novega prijatelja Juliusa Lebeija, sijajnega socialista, in' Wilhelma Leuschneija, nekdanjega sindikalnega voditelja, ki sta bila člana zarotniške organizacije. Stari zarotniški voditelji so temu ostro ugovarjali, a Stauffenberg je prav kmalu uveljavil svoje.
Enako uspešno je obdelal večino vojaških voditeljev. Kot voditelja le-teh je priznaval generala Becka. Prejšnjega načelnika generalnega štaba je iskreno občudoval, toda po vrnitvi v Berlin je ugotovil, da je Beck, ki je okreval po preccj hudi operaciji raka, le še senca samega sebe, da je utrujen in nekam malodušen ter da razen vsega tega nima nikakršnfli trdnejših zamisli in docela sledi Goerdelerju. Odlično Beckovo ime bodo pri pridobivanju vojaScih krogov za udar in potem seveda potrebovali. Toda pri pridobivanju čet in pri poveljevanju nad njimi bo treba mlajših, ^tivnih častnikov. Stauffenberg je kmalu zbral večino ljudi na odločilnih položajih, kijih je potreboval.
Razen Olbrichta, njegovega nadrejenega, so to bili: general Stieff, načelnik organizacijskega odseka OKH; general Eduard Wagner, prvi intendant kopenskih sil; general Erich FcUgiebel, načelnik OKW za zvezo; general Fritz Lindemann, načelnik urada za vojaške dobave; general Paul von Hase, načelnik berlinske komandanture (ki bi poskrbel za vojsko, s katero bi prevzeli Berlin); ter polkovnik Freiherr von Roenne, načelnik odseka za tuje vojske, z načelnikom štaba, kapetanom grofom von Matuschko.
Bilo je še nekaj pomembnih generalov, med njimi dejanski poveljnik nadomestne vojske Frjtz Fromm. Toda ti so se podobno kot Kluge zdaj navduševali in zdaj bali, pa nanje ni bilo mogoče trdno računati.
Razen tega zarotniki niso imeli na svoji .strani nobenega aktivnega feldmaršala. Feldmaršala von Witzlebna, enega prvih zarotnikov, so hoteli postaviti za vrhovnega poveljnika oboroženih sil, a ta ni bil aktiven in ni imel pod seboj nobenih čet. Približali so se feldmaršalu von Rundstcdtu, ki je zdaj poveljeval vsem četam na zahodu, toda ta ni maral prelomiti prisege fuclucrju - tako je vsaj pojasnjeval. Podobno se je postavil sijajni, toda koristolovski feldmaršal von Manstein.
Veselje na snegu
v sredo, 20. januarja, bo zadnji dan pouka v prvem polletju tekočega šolskega leta za učence osnovne šole Katja Rupena. Veliko učencev se bo med zimskimi počitnicami, ki bodo trajale do 4. februarja, udeležilo smučarskih tečajev na pobočjih v bližini mesta in v Crmošnjicah. Smučarski tečaji bodo pod vodstvom strokovnjakov.
Drsališče — v vodi
Po sestanku predstavnikov Občinske zveze za telesno kulturo in Hokejske zveze Slovenije je jasno, da v Novem mestu to sezono ne bo drsališča. Hokejska zveza namreč želi ustanoviti hokejski klub — za drsališče bodo morali poskrbeti drugi. Za zdaj ostaja edino upanje, da bo na Loki do prihodnje zime betonska ploščad, na kateri bi ob primerni temperaturi lahko pripravili ledeno ploskev.
Previdno upanje
Nominalni družbeni proizvod bo letos, kot načrtujejo, v Sloveniji za 16 odstotkov večji od lanskega, v državi za dobrih 15, v novomeški občini pa za 14. Glede na naglo rast gospodarstva v novomeški občini je številka nekoliko nepričakovana. Upanja so previdna predvsem zato, ker pričakujejo tudi uresničitev napovedanih ostrejših ukrepov za ustahtev gospodarstva.
Dohodke prijavljajo
Na upravi za dohodke občinske skupščine Novo mesto sprejemajo do konca januarja prijave o osebnem dohodku občanov v preteklem letu. Približno teden dni imajo že formularje, ki jih je mogoče dobiti na upravi: doslej je že veliko občanov prijavilo svoj osebni dohodek. Letos roka za prijave ne nameravajo podaljšati!
veCja članarina
Novomeško Planinsko društvo je določilo v letu 1971 novo članarino. Člani bodo morali poslej plačati 20 din na leto, mladinci 5 din m pionirji 2 din. Članarino je tudi letos možno vplačati v kiosku Državne loterije nasproti lekarne ob Cesti komandanta Staneta v Novem mestu.
V Torinu: bron za Alija Trenza
Novembra lani je sodeloval na 11. filatelistični razstavi v Torinu z naslovom „Odporniška gibanja", ob 25-letnici zaključka druge svetovne vojne, 16-letni Ali Trcnz iz Šentjerneja. Te dni smo zvedeli, da je Ali v konkurenci 40 razstavljalcev iz 13 držav s svojo zbirko „Tito, komandant jugoslovanskih partizanov** zasedel tretje mesto. Za svoj uspeh je e dni prejel bronasto medaljo in plaketo. Ali Trenz je to zbirko zbral še kot član filatelističnega krožka na osnovni šoli „Martina Rotarja** v Šentjerneju.
Je kupna moč premajhna?
Pn NOVOTEHNI so lani planirali za 30 odst. večjo prodajo osebnih avtomobilov, kot je bila 1969. Pokazalo se je, da so se ušteli, saj so prodali komaj toliko avtomobilov kot leto prej. Kot menijo, je za to več vzrokov: lani je bila kupcem na ponudbo večja izbira vozil, precej pa so prispevale k zmanjšanju prodaje tudi omejitve kreditov. Računajo, da bodo letos prodali manj avtomobilov, kot so jUi lani. Caka nas torej prelomno leto: prvič, odkar trgovina prodaja avtomobile, bo prodaja manjša, kot jc bila v prejšnjem letu.
M. J.
Vzgoja družine
Občinska zveza DPM in Pedagoško društvo v Novem mestu bosta priredila jutri, 22. januarja, ob 18. uri v Zavodu za izobraževanje kadrov prvo od vrste zanimivih predavanj za starše v novomeškem šolskem okolišu. O vzgojnih vprašanjih v današnji družini bo govoril diplomirani pedagog in psiholog prof. Veljko Troha, ravnatelj novomeške gimnazije. Zveza DPM in Pedagoško društvo imata v načrtu še več drugih predavanj, na katerih bodo strokovnjaki govorih o vzgojnih in izobraževalnih vprašanjih v družini.
TURIZMA 1970:
j Kadar zapade veliko snega j TuristlČlli dinaf V6Č Velja
I
I
I
I
I
I
I
I
Zimska služba pri Komunalnem podjetju Je nenehno na nogah — Prednost imajo glavne ulice
Letošnja zima nas je obdarila z obilico snega. Največ ga je zapadlo med novoletnimi prazniki, česp so se najmanj razveselili delavci Komunalnega podjetja, za katere je to pomenilo dodatno čezumo utrudljivo delo.
mo ne zmorejo opraviti vsega hkrati. Prav tako je z odvažanjem snega.
Na območju Novega mesta je okrog 100 km cest 4. reda, za katere skrbi 18 cestarjev s cestnim nadzornikom, razen tega pa Komunalno podjetje sklene pogodbe za oranje z zasebnimi vozniki s konjsko vprego, na področju Šentjerneja pa s Kmetijsko zadrugo, ki orje sneg s traktorji, ter s Cestnim podjetjem, ki orje glavne vpadnice in ulice skozi mesto.
Poškodbe na cestah, ki bodo nastale v zimskih mesecih zaradi snega in oranja, bodo pri Komunalnem podjetju začeli popravljati takoj, ko bo za to primemo vreme.
A. V.
Redna zimska služba pri Komunalnem podjetju šteje 16 rednih delavcev in 10 iz zidarske skupine in kamnoloma, ki pridejo na pomoč, če je potrebno. Na razpolago imajo 4 traktorje za pluženje snega, puhalnik za čiščenje snega s pločnikov, nakladalnik za odvažanje snega ter avtomobil za posipavanje cest ob poledicah, kar v normalnih razmerah zadostuje za potrebe Novega mesta, ker so delavci nenehno na delu.
Za čiščenje pridejo najprej na vrsto glavne prometne ulice in parkirni prostori ter pločniki ob javnih ustanovah (bolnišnica, pošta), potem pa vse stranske ulice, kajti s tako opre-
I
I
I
I
I
I
I
I
Napredek v gostinstvu: več prometa (z inflacijo) in več prenočitev — Ža lostno stanje v planinskih postojankah!
številke o turističnem prometu zgovorno dokazujejo znano dejstvo: v turističnih središčih gre razvoj hitro pot, na obrobju pa zaostaja. Kako si drugače razlagati porazno ugotovitev: na Frati in v Domu Vinka Paderšiča pri Gospodični na Goijancih je vsak teden prespal poprečno en sam gost!
Sicer pa je bolj veselo, če začnemo z lepšimi številkami: prometa je bilo v najpomembnejših gostinskih objektih za 3,1 milijona dinarjev, za 700.000 din več kot v 1969. letu. Res pa je, da je pomagala tudi inflacija!
Tudi število prenočitev se je v glavnem povsod povečalo. V Novem mestu Metropol z 11.500 nočitvami še prehiteva Kandijo, oba pa sta številke povečala: Metropol zgolj malenkostno, Kandija pa za 3000. Na Otočcu so našteli 12.000 prenočitev več, vsega skupaj pa so jih imeli več kot 40.000 in še 3850 v kampu — za nameček. Novomeški kamp jih je zabeležil 1487. Otočec ostaja še naprej značilnost: več prenočitev tujcev kot domačih turistov je
gotovo redkost, ki ji na Dolenjskem ni para.
V Dolenjskih Toplicah so imeli blizu 40.000 prenočitev, za 6000 več kot predlanskim. Turistično društvo pa je z zasebnimi posteljami pripomo^o še z 11.774 nočitvami. Tudi v Šmarjeških TopUcah so imeli za 3400 prenočitev več - vsega skupaj nekaj manj kot 27.000.
Zato pa so planinske postojanke črne točke: Frata 40 prenočitev, Gospodična 64. K^or smo lahko s središči zadovoljni - obljubljajo še nova povečanja, ker bodo tudi gradili -tako so te številke opozorilo, da bo potrebno ukrepati. Iznajdljivost, reklama, propaganda, skrb za razvedrilo in dobro počutje gosta — to bi morali biti poslej aduti, če nočemo ob koncu leta videti podobnih žalostnih številk v planinskih postojankah!
J. S.
Vztrajno, korak za korakom
Vedno manj otrok v varstvu babic in dobrih sosed — število vrtcev raste iz leta v leto
Konec maja letos bodo predvidoma končana dela pri urejanju novega otroškega vrtca ob Ragovski cesti, Id bo lahko sprejel v varstvo do 180 otrok. Računajo, da bodo s tem pokrite najnujnejše potrebe po varstvu predšolskih otrok v mestu.
USPEH POSLDVt^TEmn.ČNEGA SOD-ELOVAiNJA
NOVOTEHNA prebija zvočni zid?
Lani za 42 odstotkov večji promet, kot so pričakovali, v veliki meri po zaslugi novosti: sodelovanja med trgovino in obrtjo
NOVOTEHNA je ustvarila lani okoli 150 milijonov din prometa in s tem za približno 42 odstotkov presegla to, kar so imeli v načrtu za lansko poslovno leto. K tako nepričakovanemu porastu je pripomoglo več vzrokov, za najpomembnejše pa štejejo: večjo izbiro blaga, večji krog odjemalcev, veliko konjunkturo, ki tudi lani ni popustila, in končno: poslovno-tehnično sodelovanje z manjšimi in srednje velikimi obrtnimi organizacijami, ki je že lani pokazalo izredne rezultate.
Okoli 70 odstotkov prometa so ustvarili s prodajo na debelo, kakšnih 30 odstotkov pa s prodajo na drobno. Predlani sta si obe vrsti dejavnosti delili v podjetju ustvarjeni
Rromet približno na dva enaka dela. larobe bi bilo mishti, da se je promet na drobno lani v NOVOTEHNI zmanjšal: dosegel je predvideni porast za 50 odstotkov in se povečal od predlanskih 32 milijonov na lanskih 45 milijonov din. Zaradi novega načina poslovanja pa je precej hiy treje, kot so predvidevah, rasel lani promet na debelo.
K temu je največ pripomoglo poslovno-tehnično sodelovanje s proizvodnjo. Že pred tremi leti so začeli razvijati takšno sodelovanje z obrtnim podjetjem ELA v Novem mestu. NOVOTEHNA je prevzela dobavo vseh surovin za ELA in tudi prodajo njenih izdelkov. Takrat je bilo slišati glasove, da ima NOVOTEHNA pri tem svoj račun. Resnica je, da vsaj v, začetku takšnega poslovanja NOVOTEHNA ni imela od tega nobene koristi. S takšnim sodelovanjem so začeli zato, ker so vedeli, da je treba pomagati kolektivu ELA, ki je bil voljan delati, pa mu je zelo primanjkovalo obratnih sredstev. Svoja obratna sredstva bi bila NOVOTEHNA lahko že takrat, saj jih ni bilo na pretek, z lahkoto porabila za kaj drugega.
Po dveh letih in pol sodelovanja, se že kažejo uspehi. ELA je svojo proizvodnjo povečala od 3 milijonov in pol na 15 milijonov din, skoraj 90 odstotkov svojega prometa pa ustvarja v sodelovanju z NOVOTEHNO. Tolikšna vrednost pa tudi za NOVOTEHNO ni malen-
kost, saj je v trgovini, zlasti na Dolenjskem, težko najti kupca, s katerim boš v letu dni ustvaril skoraj poldrugo milijardo.
Prav zato so se pri NOVOTEHNI odločili, da bodo poslovanje v letu 1971 gradili predvsem na takšnih osnovah: kar najbolj bodo razvijali poslovno-tehnično sodelovanje z manjšimi in srednje velikimi obrtnimi in drugimi podjetji, ki bodo pripravljena z njimi sodelovati na takšen način. Ugotovitev, da trgovina ne potrebuje samo kupce v prodaji na drobno in na debelo, pač pa tudi potrošnike v proizvodnji, je gotovo pravšna. Primer uspešnega sodelovanja z ELA je zadosten dokaz tega, kaj lahko dosežeta trgovina in obrt, pe delata z roko v roki.
M. JAKOPEC
V GABRJU - LUZAR
Društvo upokojencev je letos ustanovilo poverjeništva za svoje člane v manjših krajili. Za poverjenika v Gabrju so izvolili L ranca Luzarja iz Gabrja.
Po podatkih Zavoda za šolstvo je bilo lani vključenih v otroško varstvo 252 otrok v II oddelkih v Novem mestu in 99 otrok v 4 oddelkih v Šentjerneju in Žužemberku, kar je zelo malo v primerjavi s številom otrok, ki bi nujno potrebovali urejeno varstvo. Tu gre zlasti za otroke zaposlenih mater.
Po načrtih se bo mreža otroškega varstva v naslednjih letih razširila tako, da bi predvidoma do leta 1975 možnosti za varstvo zadoščale potrebam.
Strokovno varstvo otrok bo nujno zahtevalo pedagoško usposobljene ljudi. Trenutno so vse vzgojiteljice v vrtcih pedagoško kvalificirane, vendar se bodo z novimi oddelki povečale tudi potrebe po stro-
kovnih kadrih. Po načrtih bo v naslednjih letih potrebnih še okrog 20 vzgojiteljic in okrog 15 otroških sester. Sedaj prejema štipendijo TIS na srednji vzgojiteljski šoli le 6 dijakinj, kljub temu da vsako leto razpisujejo ^ipendije. Povečale se bodo tudi sedanje potrebe po šolanih negovalkah. Pri tem lahko računamo na strokovno usposobljene moči, ki se šolajo na otroScem oddelku zdravstvene srednje šole v Novem mestu.
Ni dovolj samo varstvo in vzgajanje v zaprtih prostorih, otroci nujno potrebujejo tudi urejena in opremljena igrišča ob vrtcih, česar sedaj nimajo še nikjer. V razvoju otroškega varstva bo treba misliti tudi na rešitev tega vprašanja. y.
Novi prostori - nov program
Podgorje iz Šentjerneja se bo konec maja preselilo v nove prostore — Ko^ lektiv bo pridobil 3.700 m^ proizvodnih prostorov
Delovni kolektiv mizarstva Podgorje v Šentjerneju se stiska že vrsto let v neprimernih proizvodnih prostorih. Že dalj časa
IZ NOVOMEŠKE PORODNlSNiCE$]w
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Rakar iz Gradca - Tonija, Alijzija Ščuka iz Zagrada - Matejo, Jožica Hrovat iz Drganjega sela - Sandija, Marija Go-leš iz Malega Lešča - Dejano, Marija Kralj iz Dolnjih Kamene - Nado, Gabrijela Cesar iz Jablana Heleno, Anica Plut iz Gradnika - Božidarja, Slavka Vidmar iz Straže - Natašo, Marija Ratajc iz Kamne gore - Bojana, Hedvika Drstvenšek s Senovega
- Marijo, Amalija Kocjan iz Šmihela
- Damjanco, Stanka Pavlovič iz Drašičev - Anico in Jožeta, Anica Strle iz Dmovega — Brigito, Ana llnikar iz Breze - Marijo, Martina Sterk iz Loke - Brigito, Nataša Pre-dovič iz Gradca - Majo, Angela Breznikar iz Drage - Martina, Darinka Salehar iz Cviblja - dekUco, JožicaliSbkar iz Krškega - 2 deklici, Milena Jakofčič iz Gribe^ - 2 dečka, Julijana Marolt iz Ravnika -deklico in Danica Vrbinc iz Gotne vasi — dečka. - Čestitamo!
NOVOMEŠKA TRIBUNA
so imeli resen namen zgraditi nove prostore, kjer bi nemoteno delali, vendar se kljub dobri volji ni nikamor premaknilo. Vedno se je kje zataknilo.
Končno se je pa le premaknilo. Lansko jesen so pričeli z gradbenimi deli. Zdaj stojijo že temelji, čakajo samo na ugodno vreme, da jim trebanjska Ke-mooprema postavi železno konstrukcijo. Kolektiv bo dobil 3700 kvadr. metrov proizvodnih prostorov, število zaposlenih pa bo naraslo na 120. Ob novi dvorani bo tudi delavska menza, kajti mizarji se sedaj za malico potikajo po vsem Šentjerneju.
Istočasno z novo dvorano računajo tudi na nove kadre in proizvodni program. Povedali so, da pripravljajo strokovnjake in da bodo v novem programu, ki bo tekel serijsko, naslednji proizvodi: kombinirana stilna omara Podgorka, stilna spalnica Viktorija, vetrina Dana in še marsikaj.
Poslovna partnerja Novoles iz Straže in ljubljanska Lesnina bosta torej sredi letošnjega leta imela v novem Podgorju resnega proizvajalca. Njihov bruto dohodek bo namreč z novimi zmogljivostmi narasel že na blizu 40 milijonov dinarjev.
Skrite želje šentjernejskih mizarjev bodo torej konec letošnjega maja postale stvarnost.
S. DOKL
0
4
✓ 4 4 4 ,
4
5
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4.
%
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji; Slavka Cujnik in Anica Župevc, članici Novoteksa, Novo mesto; Anton Saje, krojač iz Irče vasi; Janez Mislej, Martin Rukše, Savo Bogovec in Franc Pavlenič, člani IMV Novo mesto; Ivan Šiška, Marjan Kum, Jože Klobučar, Peter KasteUc, Jože Rus in Jože Šimenc, člani Novolesa, Straža; Slavko Mrak, član Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Ivanka Pirnat in Ciril Hudoklin, člana Splošne bolnice, Novo mesto; Jože Sere, član Iskre, Novo mesto; Cveto Cebrun, Emilija Hegler, Alojz Bobnar, Franc Murn, Metod Rom, Jože Avguštin, Viktor Avguštin, Jože Berus, Franc Repar, Jože Avguštin, Rudi Zamida, Božo Miklič, Ivan Fink, AmaUja Gorše, Domine Hrovat, Alojz Jarc, Franc Markovič, Boris Markovič, Jože Nose, Avgust Gril, Jože Murn, Ignac Koncilja, Avgust Murn in Ivan Turk, člani Gozdnega obrata Podturn; Franc Avguštin in Dominik Avguštin, člana Gozdnega obrata Straža; Franc Kastehc, član Zavarovalnice, Novo mesto; Alojz Paternost, Janez Bučar in Ivan Smolič, člani OMP Inštalaterja, Novo mesto; Terezija Novak, gospodinja iz Dolenje vasi; Janez Kuplen in Branko Fink, člana Keramike, Novo mesto; Marija Mrgole, gospodinja iz Novega mesta; Ana Bartolj, gospodinja s Težke vode; Franc Božič, član GG Novo mesto; Jože Zagorc in Stanko Klobučar, člana IMV Novo mesto; Jože Lukšič, Ivan Ambrožič, kmeta iz Šentjošta; Marija Povše, gospodinja iz Stopič; Marija Kafol, gospodinja z Verduna; Fani Bučar, članica vzcojnovarstvenega zavoda Novo mesto; Jožefa Mavsar, članica Novoteksa, Novo mesto, Ana Janko, gospodinja iz Šentjošta; Frančiška Modic, gospodinja z Verduna; Frančiča Cimermančič, gospodinja s Hriba; Franc Cimer-mančič, upokojenec iz Stopič; Ana Gorše, Štefka Repar, Marija Fink, gospodinje iz Podturna; Alojz Bradač, kmet iz Podhoste; Angelca Rom in Danica Peciga, gospodinji iz Obrha; Jože Gorše in Martin Furlan, člana Gozdnega obrata Podturn.
4
4
P
4
4
#
J
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
5
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
^4
NOVO iMl]SrO v FOnOHI
NOVO MESTO MED OBEMA VOJNAMA: pogled na severozahodni del mesta. Nad nekdanjo usnjamo oz. lončarijo niz nizkih hiš ob nekdanjem mestnem obzidju. Enonadstropna hiša v sredini fotografije je nekdanji obrambni stolp.
ČETRTKEIV INTERVĆJU
I Zvezni nož reže ves kruh I
. MORDA DA, MORJ>A NE:
Menda le—gradnja klavnice!
Mesno prehrambno podjetje je najresnejši kandidat za gradnjo — Občinska skupščina tudi finančno pomaga — Gradnja: več l^ot 4 milijone
4
0
#
4
P
0
0
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
J
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
Podpredsednik občinske skupičine Avgust Avbar o denarju za družbeno dejavnost v tem letu
Robert Romih se je prejšnji teden pozanimal, kako bo s financiranjem družbenih dejavnosti v tem letu in kdaj bo Novo mesto dobilo športno dvorano. Tokrat je podpredsednik občinske skupščine A vgust A vbar namesto z odgovorom začel z vprašanjem.
„Na zboru delegatov v republiški skupščini sem vprašal, ko smo obravnavali izhodišča za financiranje družbenih dejavnosti, kako bomo rezali kruh. Dobil sem odgovor, da gre pač za zvezni ukrep, ki se mu morajo vsi podrediti skladno z možnostmi. Poznamo namreč zvezni ukrep, ki pravi, da se smejo temeljni viri dohodkov povečati za 9,8 odstotka. Naš občinski proračun se torej lahko poveča za 4 milijone. Če pa upoštevamo, da mora občinska skupščina dodeliti temeljni izobraževalni skupnosti lani dopolnjevana sredstva republiške^ ,akuptiosti v znesku 1,92 milijona dinarjev, nam ostane dejansko še dva milijona. Izobraževalna skupnost potrebuje in pričakuje vsaj 20 milijonov dinarjev ali tri milijone več kot lani. To
pa pomeni, da je že samo za te nujne potrebe premalo denarja. Drugi iz proračuna torej ne morejo pričakovati kaj več kot lani. “
- Torej lahko družbene dejavnosti pričakujejo toliko denarja kot lani?
„Gre za prelomno leto, ko smo se osamosvojili: občina ne bo dobila nobene pomoči od nikogar. S tem je treba računati. Mislim, da bo za ta denar, ki ga imamo, možen odgovor, da ne bomo med tistimi, katerih fmančni jx)ložaj smo lani s pomočjo gospodarstva popravili, ničesar rezali. Moje mnenje je torej, da bodo družbene dejavnosti dobite toliko kot lani. “
- Ali bo ta sklep tudi v resnici obveljal?
„O tem bo sklepala občinska skupščina na svoji seji, zdi pa se mi, da tistim, ki jim je lani pomagalo tudi gospodarstvo, letos ne bi smeli nameniti manj denarja. “
- In kako je s športno dvorano?
„Kaj konkretnega je težko reči Iz delovnega programa je ni nihče črtal, čeprav bo najbrž res, da ob stabilizacijskih ukrepih letos ne bo možnosti, da bi jo začeli graditi Mislim pa, da bomo dvorano morali zgraditi do Zleta bratsva in enotnosti, ki bo v Novem mestu junija 1973.“
- In kakšno vprašanje boste vi zastavili?
„Zanima me odgovor Jožeta Gosence, direktorja Komunalnega podjetja, na vprašanje, kdaj bo podjetje uresničilo program kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav v Novem mestu. “
JOZESTLiaiAL
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
5
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
i
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
5
4
4
4
4
5
4
J
0
4
*
t
Dobro leto je minilo od tedaj, ko so v Sloveniji „zaklali“ več kot 100 klavnic, ker niso ustrezale vsaj minimalnim higienskim pogojem. Tudi Novo mesto ni bilo izjema - klavnica je šla rakom žvižgat. Odtlej je bilo slišati dostr obljub o zares moderni klavnici, imena graditeljev, ki naj bi klavnico postavili, so se menjala: problem je ostal in danes o klavnici še vedno ni nič jasnega.
Zadnji pogovor je bil 7. januarja. Direktor Mesnega prehrambnega podjetja, ki želi graditi klavnico, je predlagal lokacijo ob Krki; če pa naj bi ostala v veljavi tisia na Bajnofu, je predlagal, naj bi družba prispevala del denarja za odvajanje odplak. Kanalizacija bo veljala več kot 500 tisoč dinarjev (s čistilno napravo), stroške pa bodo delili štirje investitorji. Predstavniki družbeno-politič-nih organizacij sodijo, da občina ne more biti ovira pri gradnji, zato so pristali, da tudi občinska skupščina z ustreznim zneskom, pomaga do klavnice.
Tako naj bi nova klavnica stala na območju Trške, gore, . kjer je predviden tudi prostor za učne prostore in druge objekte Kmetijskega šolskega centra, klavnico piščancev, veterinarsko postajo in mlekarno.
Ta prostor je že delno komunalno opremljen: cesta je asfaltirana, postavljen je 20 kV daljnovod, na katerega se bo mogoče priključiti, zgrajena je povezava z vodovodom. Glavni cevovod bodočega vodovoda, katerega zajetje bo pri Družinski vasi, bo šel prav po ozemlju med tem predvidenim prostorom in avtomobilsko cesto, tako da v bodoče tudi črpališče ne bo več potrebno. Vse to to-
TURIST HOTEL BREŽICE GLASBA vsako soboto ivečer
rej kaže, da bi Novo mesto zares lahko dobilo klavnico. Direktor Jože Zalokar pa je izjavil, da zaradi denarja ni posebnih težav, torej tudi ta skrb odpade.	*
Komunalna klavnica bo gotovo veljala več kot 4 milijone dinarjev. Novomeščani po dosedanjih izkušnjah še niso čisto
prepričani, da jo bodo kmalu dobili.
Ostaja pa jamstvo občinske skupščine: tisti, ki bo gradil klavnico, bo imel na voljo ustrezen delež občine za gradnjo glavnega odvodnega kanala. Sklep velja za vsakogar, ne samo za Mestno prehrambno podjetje!	J.	S.
r'
eiI^otIhnaInp^
V prodajalnah ELEKTROTEHNA v Novem mestu. Krškem in Sevnici si oglejte izbiro raznovrstnih peči za ogrevanje vašega stanovanja. Pri Elektrotehni lahko dobite peč na olje, plinsko peč, trajno žarečo in termoakumulacijsko peč, razne dodatne štedilnike, električne radiatoije, kaloriferje, električ-| ne peči in še druga grelna te- i lesa.	I
Poleg domačih, imajo pri | Elektrotehni tudi izbiro uvoženih peči.
Obiščite prodajalne ELEKTROTEHNA in se prepričajte!
(PO-E)
Trdna vez upokojencev
Novi poverjeniki društva v manjših krajih
Društvo upokojencev je pred kratkim ustanovilo v manjših krajih v občini svoja nova poverjeništva, ki bodo vmesna vez med upokojenci v teh krajih in upravo društva v Novem mestu. Poverjeništva so ustanovili v krajih: Brusnice-Gabrje, Mirna peč, Šmarjeta, Škocjan in Uršna sela.
Poverjeniki v teh krajih bodo v bodoče skrbeli, da bo na njihovem območju pravočasno pobrana članarina in naročnina za upokojenski Dnevnik ter izplačana posmrtnina. Razen tega bodo tudi pošiljali dru-
TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA TEDNA
lndustrijsl(i obračun s preteldim letom
štvu podatke o novih članih in o umrlih. Prav tako bodo skrbeli za spremstva pri pogrebih. Na željo upokojencev bodo organizirali izlete, ki jih prireja društvo v poletnih mesecih. Za vse nasvete se bodo upokojenci obračali lahko na poverjenika, s čimer se bo še izboljšalo delo društva.
Društvo je imenovalp naslednje nove poverjenike: Alojzija Božiča, Brusnice 12, za območje Brusnice-Gabrje; Antona Kozoglava za Mirno p^eč in okolico; Angelo Grahut, Šmarjeta 3, za Šmarjeto' Marijo Merčnik, Škocjan 39, za'Škocjan; Valentina Dolinarja, Laze 4, za Uršna sela in okolico.
MINI ANKETA:
Ujete plače
Menda ni v zadnjem času noben ukrep med ljudmi vzbudil toliko zanimanja in toliko razprav kot prav odločitev Ribičičeve vlade, da zamrzne osebne dohodke. Po burnih nasprotovanjih sindikatov so to odločitev vseeno sprejeli, razprave pa zaradi tega niso ponehale - prenesli smo jih pač na ulice . . .
In kaj mislijo v Novem mestu o zamrznitvi? Pet kratkih telefonskih odgovorov na vprašanje; „Vaše mnenje o zamrznitvi osebnih dohodkov? “ je hkrati tudi prava razgledanica mešanih mnenj in čustev.
Franci Šah, občinski sindikalni svet: Prav. bi bilo, da bi čimprej uveljavili zakon o delitvi dohodka in da bi na tej osnovi sindikati in delovne organizacije prava razglednica mešanih mnenj in čustev, birokratsko, ne kot samoupravno. Zdi se mi, da je to lahko samo začasen ukrep . ..
Janez Makše iz Novolesa: Ja, do 11 odstotkov je osebne dohodke dovoljeno šli v resnično družbeno dogovarjanje o delitvi dohodka. Zamrznitev bi prej označil kot večati osebne dohodke. Bo kar pameten ukrep, če bomo sposobni obdržati na vajetih tudi cene!
Niko Hrnjak iz Laboda: Naša industrija je čisto na repu osebnih dohodkov. Mislim, da-je za tiste, ki so zdaj na vrhu lestvice, tak ukrep utemeljen. Prepričan sem, da tržne razmere in trenutni položaj podjetij ne bi smeli vplivati na osebne dohodke: za enako delo, za enako znanje in za enako izobrazbo bi morali imeli enake dohodke. Zakaj bi bil, recimo, tehnik v enem podjetju prikrajšan v primerjavi s tehnikom v drugem podjetju, ki je trenutno konjunkturno?
Marko švetina iz Pionirja: Moje mnenje je, da ta ukrep ni prav posebno ekonomski. Sodim, da s tem nismo zajezili vira inllacije. Še prav posebno slabo pa bo, če bomo v Sloveniji ta ukrep začeli izpolnjevati prvi, drugje pa nas bodo opazovali. To se je v prejšnjih letih in ob različnih priložnostih rado dogajalo.
Dušan Jarc iz Novoteksa:. Smatram, da je ukrep v redu. Ldino to ni prav, da so o tem vedeli že prej, predenje bil sprejet. V nekaterih podjetjih so zato na hitro povečali osebne dohodke, zdaj pa, ko so predpis na lahko obšli, se prisrčno smehljajo .. .
Tako torej; Mitja Ribičič oziroma zvezni izvršni svet sta vsaj v tem pogledu razdelila Novo-meščane v dva tabora. Eni ukrep pozdravljajo, drugi mu nasprotujejo. Tako pa je v življenju pravzaprav v navadi...
Prvič v zgodovini je industrija naredila za več kot milijardo dinarjev izdelkov — Izvoz >9 bil vreden 25,6 milijona dolarjev!
V	industriji novomeške občine je bilo lani zaposlenih 8469 delavcev. Industrija motornih vezilje v občini zaposlovala 2136 ljudi, Krka 1414, Novole.s 1402 in Novoteks 1110. Najmanj, 59, jih je bilo v opekami Zalog.
Decembrska proizvodnja industrijskili podjetij je bila vredna okroglo 114 milijonov dinarjev. Skupna bilanca 1970. leta je torej milijarda in 44 milijonov dinarjev — rekordno leto v zgodovini novomeške industrije in likrati prvo leto, ko je bila proizvodnja vredna več kot milijardo dinarjev. Po vrednosti proizvodnje je na prvem mestu Industrija motornih vozil s 423 milijoni dinarjev, Krka je naredila za 285 milijonov dinarjev izdelkov, Novoteks za 122 milijonov, z več kot 98 milijoni pa je tudi Novoles skoraj dosegel magično številko. Novomeška Iskra je bila tista, ki je najbolj presegla plan (za 31 odstotkov) ob 18-milijonski proizvodnji. Lansko proizvodnjo so najbolj izdatno presegli v IMV. Zanimivo pa je dejstvo, da v teli številkah nista zajeti Iskri iz Šentjerneja in Žužemberka, ker nista samostojni, ampak njune uspehe računajo skupaj z ljubljanskimi.
Lanski izvoz je bil vreden 25,624.194 dolarjev; v 1969. le-
tu je industrija izvozila za 12,9 milijona dolarjev. Industrija motornih vozil je sama presegla to številko: njen izvoz je bil vreden 15 milijonov dolarjev. Krka je izvozila za 6,2 milijona dolarjev, Novoles za 2,8, Novoteks' za 851 tisoč. Labod za 392 tisoč. Kremen za slabih 72 tisoč in Industrija obutve za 4,4 tisoč dolarjev izdelkov. Od skupnega izvoza je šlo za 22,7 milijona dolarjev izdelkov na konvertibilno tržišče. Izvozne načrte so industrijska podjetja novomeške občine presegla za več kot 36 odstotkov.
Številke dokazujejo, da je bilo lansko leto v vseh pogledih rekordno za novomeško industrijo. Letošnji načrti kažejo, da bo industrija še napredovala in da bo tudi izvoz spet večji.
J. S.
TEŽAVE
V	TELOVADNICI
Ce bo šlo po sreči, so težave novomeških športnikov pri zimski vadbi zadnje: obe telovadnici v mestu sta namrtjd pretesni, zato zdaj ne morejo priti vsi na vrsto. Športniki lahko vadijo šele v večernih urah -ker je med njimi veliko mladih, je položaj še težji. Zato lahko pričakujemo, kar je že v navadi; ko se bo začela spomladanska sezona, bodo novomeški športniki slabše pripravljeni.
Novomešte kronika
OTOSKI P0NY EKSPRES -- Učenci z osnovne šole na Otočcu, ki hodijo v šolo več kilometrov daleč, izkoristijo vsako priložnost, da se obesijo na voz ali sani. Tokrat so našli učenci dobrotnika v Viktoiju Radaju iz Dolenje vasi, ki jih je iz Lešnice pripeljal prav do šole (na sliki). (Foto: S. DOKL)
SPREHOD PO UUBLJANSKl OKOLICI - Zanimivo predavanje s tem naslovom bo organiziralo novomeško Hortikulturno društvo za vse ljubitelje narave v petek, 22. januarja, ob 17. uri v Sindikalnem domu. Predaval bo inž. Milan Ciglar iz Ljubljane, prikazali pa bodo tudi 200 diapozitivov, s katerimi bodo predstavili ta malo znani del Slovenije.
V DOMU KULTURE so v ponedeljek ponovili predstavo Klabundo-vega Kroga s kredo v izvedbi igralske skupine Zavoda za kulturno dejavnost, za katero je med novomeškim občinstvom veliko zanimanja. Predstava je lepo uspela.
JAVNI NASTOP svojih gojencev je priredila novomeška glasbena šola 19. januarja ob 19.30 v Domu kulture. V pestrem, dobro izbranem programu so se predstavili mladi solisti, harmonikarski zbor ter zabavni orkester z vokalnimi solisti.
V TRGOVINI ASTRE IN PRI MERCATORJU so te dni občutno znižah cene nekaterim izdelkom. Pri Marcatoija lahko kupite ženske in otroške zimske plašče ter otroške bundice po za 30 do 50 odstotkov znižanih cenah, v Astri pa so znižah cene ženski, moški in otroški zimski obutvi.
ŽIVILSKI TRG je zadnje čase kljub mrazu in slabemu vremenu dobro založen s suho robo in drugimi izdelki domače obrti, manj pa z živežem. Cene več kot polovice živil so že nekaj tednov nespremenjene, zadnje čase je poskočila le cena jajc in zelenjave.
MED LJUBITELJI filmskih predstav je veliko zanimanja za film režiserja Davida Leana „Dr. Živago“, ki
ga bodo v Domu JLA predvajali od 19. do 26. januarja. V barvnem filmu, ki je dobil več visokih priznanj, nastopajo znani igralci Omar Sharif, Julie Christie, Geraldine Chaplin, Alec Guinness in drugi.
Z ODJUGO, ki je nastopila zadnje dni, se je začeL topiti tudi sneg na strehah. S tem preti nevarnost, da bo sneg drsel s streh na tla in ogrožal varnost pešcev, zato previdnost pri hoji pod napušči ni odveč.
CENE NA TRGU: cvetača 5 do 6 din, čebula 3 din, česen 10 din, fižol 7 do 8 din, korenje 6 din, motovilec 12 din, ohrovt 4 do 6 din, pesa 3 do 4 din, por 4 din, repa 2 din, kisla repa 3 do 4 din, radie 15 din, endivija 7 din, špinača 8 din, zelje 1,50 din, kislo zelje 3 do 4 din, zelena 8 din, hruške 5 din, jabolka 3,50 din, jajca 0,75 din, sirček 8 din, smetana 16 din.
UMRLI SO: Terezija Drenovec, Nad mlini 44 - 59 let, Marija Saje, Šmihel 27-71 let.
Napoved za cesto Sromlje - Pišece
Izvoljen je odbor, ki bo poskrbel za priprave
v Sromljah so se prejšnji teden sestali predstavniki krajevnih skupnosti Sromlje in Pišece, predstavniki občinske skupščine, Agrarie Brežice, Kmetijske zadruge Bizeljsko in Gozdnega gospodarstva iz Brežic. Izbrali so odbor, ki bo prevzel odgovornost za priprave na gradnjo nove ceste. Povezovala bo Sromlje s Pišecami in Bize^-skim. Nova cesta je vključena v petletni gospodarski načrt brežiške občine. Financiranje bodo prevzeli: obe krajevni skupnosti s prispevki prebivalstva, skupščina in delovne organizacije, Id jim je do tega, da bi stekla cesta skozi prej omenjene kraje.
VINOGRADNIKI BODO SAMI RAZPOLAGAlJi S ČETRTINO PRIDELKA
V pogodbah s kmeti ne pretiravamo
Slovenija vino želi v Posavju obnoviti tisoč hektarjev vinogradov — Banke so preveč skope
EDO SOVIC
Vrtec za 180 varovancev
z odločitvijo sveta za šolstvo in temeljne izobraževalne skupnosti za nov otroški vrtec v Brežicah se bo staršem predšolskih otrok odvalil kamen s srca. Že od poletja, ko so se začele razprave o tem, komu prepustiti poslopje višjih razredov osnovne šole (pokUcni šoli za prodajalce ali otroškemu varstvu), so bili starši zaskrbljeni za usodo varstva predšolskih otrok. Ob referendumu za novo šolo v Brežicah je bilo namreč rečeno, da se bo v šolsko zgradbo ob Cesti 21. maja vselil otroški vrtec. To zdaj ne pride v poštev.
IZBRC
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Angela Ferenčak iz Brezine — Marijo: Anica Volčanj-šek iz Brežic — deklico; Jožefa Merslavič iz Sel - Qaudia; Dragica Novosel iz Perišča - deklico; Ana Hriberšek iz Dol. Leskovca - Sonjo; Karlina Stopar iz Boršta - Marijo in Franca; Olga Maričič iz Brečic -Janeza; Marija Bogolin iz Mrtvic -dečka; Ljudmila Babič iz Kunšperga
- Ireno; Branka Hribar iz Samobora
- deklico; Amalija Kozmus iz Str-žišča - deklico; Marija Štos iz Gre-govc - dečka; Vjekoslava HuUna iz Zdencev - Sinišo; Hermina Špehar' iz Kranja — dečka; Ana Pavlin iz Senožet - deklico. - Čestitamo!
UMRLI SO
Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Mirko Rožman, upokojenec iz Gor. Bistre, star 59 let; Neža Vesel, gospodinja iz Preske, stara 82 let; Ana Zorenč, upokojenka iz Trebž, stara 80 let; Jože Poldan, kmet iz Krške vasi, star 64 let; Mijo Gačnik, kmet iz Bobovice, star 70 let; Bara Matjaščič, gospodinja iz Podvrha, stara 74 let; Ana Cvetko, gospodinja iz Sentlenarta, stara 84 let.
ker je bolj sprejemljiva odločitev za zidavo novega vrtca.
Iz prispevka za otroško varstvo in posojil ga bodo začeli graditi prihodnje leto. Pod njegovo streho bo prodora za 180 otrok. Novi vrtec bo veljal okoli tri milijone dinarjev. Stal bo v bližini nove osnovne šole.
Med polletnimi počitnicami se bo osnovna šola preselila v novo zgradbo. Poslopje, ki je bilo sprva namenjeno za vrtec, bodo odstopili šoli za izobraževanje prodajalcev, njene sedanje prostore pa bo zasedel obrat konfekcije Jutranjke iz Sevnice. To podjetje namerava zaposliti v dveh, treh letih še 300 novih delavk, zato potrebuje dodatne prostore.
Reševanje otroškega varstva je torej sprožilo več zadev hkrati, in kot kaže, bo ustreženo vsem, ki so se obrnili na posredovanje na občinsko skupščino. Zdaj se menda ne bo več nikjer zapletlo.
JOŽICA TEPPEV
BREŽIŠKA KRONIICA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežini bolnišnici: Janez Dušič, kmet iz Pavlove vasi, si je pri padcu v stanovanju zlomil levo nogo; Marija Ivanuš, gospodinja iz I^osinca je padla na poti in si zlomila desno nogo: Barrbara Cvetko, druž. upokojenka iz Dobove, je padla na dvorišču in si zlomila desno nogo', Branko Cuber, učenec iz Brestanice, si je pri sankanju zlomil desno nogo; Marija Bradač, bol. strežnica iz Brežic, si je pri padcu v službi poškodovala glavo; Viljem Šeliga, šofer iz Stogovcev, je pri prometni nesreči dobil poškodbe po obrazu.
NOVO v BREŽICAH
100 NOVIH PODČASTNIKOV. Zadnje dni januarja bo v Brežicah končano izobraževanje gasilskih podčastnikov, ki ga vsako leto organizira občinska gasilska zveza. Vrste prostovoljnih gasilskih društev bodo spet dobile v svojo sredo ljudi, ki bodo sposobni voditi operativne enote in jih usposabljati za pomoč pri požarih in drugih nezgodah.
V LKTU 1970 JE BILO V BREŽIŠKI OBCINI 178 socialnih podpirancev in 27 žrtev fašističnega nasilja, ki so prav tako prejemali družbeno pomoč. Vsi podpiranci so imeli v celoti zagotovljeno zdravstveno varstvo. Ker so bile podpore dokaj majhne, jc občinska skupščina prevzela za te ljudi tudi plačilo soudeležbe za zdravila, ki jo v lekarni sproti zaračunavajo.
NACRT za VODOVOD V KRŠKI VASI IN SKOPICAH bo napravljen še ta mesec. Predstavniki obeh vasi so sc sporazumeli s Stano-.anjskim podjetjem in občinsko skupščino v Brežicah za višino prispevka za priključek. Stroški za napeljavo vodovoda bodo okoli 3.000 din na gospodinjstvo. Za sedaj je približno 200 interesentov za vo^, okoli 60 pa sc jih še ni odločilo. Ce bodo želeli dobiti vodovod naknadno, jim bodo tedaj zaračunali še dodaten prispevek.
ZA KONEC TEDNA ŠPORTNI DAN. Učenci osnovne šole bratov
Ribarjev so soboto preživeli na snegu. Smučarji so se zbrali na Čatežu sankači pa na Marofu za tovarno pohištva. Oboji so popestrili športno dopoldne s tekmovanjem.
SANITARNA INŠPEKCIJA ugotavlja, da mnoge delovne organizacije kršijo zakonske predpise, ker na novo sprejetih delavcev pred nastopom delovnega razmerja ne pošiljajo na zdravniške preglede.
O DOGAJANJIH v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu bo v prihodnje poročal občinski skupščmi referent za komunalne zadeve. To delovno mesto so razpisali na zahtevo odbornikov, ker želijo biti o teh stvareh bolje in točneje poučeni kot doslej. Brez natančnega pregleda in podatkov namreč skupščina ne more usmerjati stanovanjske in komunalne politike.
PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH že več tednov uspešno potekajo seminarji civilne zi^čite. Vsak udeleženec mora obiskovati 20 ur pouka. Tudi tečaji prve pomoči za posebne skupine civilne zaščite so dobro obiskani. Do konca tega leta bodo dobile vse krajevne skupnosti usposobljene ljudi za pomoč pri morebitnih nezgodah. Seminarje za nerazporejene enote civilne zaščite bo do marca letos končalo okoli 97 odst. občanov, ki so jih po zakonu dolžni obiskovati.
Februaija bo poteklo leto, odkar se je kmetijski tehnik Edo Sovič zaposlil pri Slovenija vinu v Brežicah. Pred tem je delal v Jeruzalemu. Zaupali so mu enako delo, kot ga je opravljal tam, obnovo vinogradov. Slovenija vino je začelo v Posavju obnavljati vinograde lani. Do spomladi so zasadili 20 ha in čez poletje napravili analizo zemlje za 56 ha vinogradniških površin. Obnova je torej
stekla, čeprav bolj počasi.
— Tovariš Sovič, ste kaj računah, koliko velja obnova enega hektarja vinograda?
— Brez tega ne gre. Stroški obnove v terasah in vzgoje nasada do rodnosti nanesejo 57.630 din, obnova navpičnega nasada pa 64 tisočakov. Ovire so v tem, da banka zahteva za 40-odstotno posojilo 30 odstotkov stroškov od kmeta in 30 odstotkov od nas. In ker kmet denarja nima, pomeni to, da mora dati njegov delež gospodarska organizacija. Ce bi banka upoštevala njegovo delo, bi se obnova razmahnila, kajti vrednost dela od priprave zemljišča do sajenja in namestitve žične opore doseže 24.000 din ah 42 odstotkov.
— Koliko ste imeU do sedaj pri podjetju na voljo denaija za te namene?
— 630 tisoč din v lanskem letu.
— Kolikšna vsota kredita je za kmeta še sprejemljiva?
— Z 18 tisočaki je kakih 40 odstotkov kmetov zadovoljnih, drugi pa v to ne morejo. Pripominjam, da je v Posavju nesmiselno pričakovati od kmetov vezane vloge in kredite iz njih. Tisti redld, ki imajo vezane vloge, si pomagajo sami, le za strokovne nasvete se obračajo na nas. Teh nikomur ne odrečemo.
— Ali zahtevate v vaših pogodbah stoodstotno vezanost?
-- Ne! Če kmet najde boljšega kupca od nas, lahko proda vino njemu. Pri nas smo pred-
videli za oddajo sto centov
ndja (črnine) na hektar, kar 5 hektohtrov vina. To ni pretirano, saj dajejo te sorte tudi do 150 hektolitrov vina na hektar. To pomeni, da s četrtino pridelka kmet še vedno sam razpolaga.
— Kaj vam mora oddati v jeseni, vino ali grozdje?
— Zaenkrat mošt, pozneje, ko bo stekla predelava v novi kleti v Brežicah, pa grozdje.
- In kakšen dogovor imate glede cen?
- Pridelek bomo prevzemah po dnevnih cenah. Ce bo vinogradnik našel boljšega kupca, bo lahko v celoti odstopil od pogodbe, s tem da bo plačal 20 par od kilograma grozdja.
— Kaj pa v primeru, ko vi ne bi mogh prevzeti pridelka?
- Potem bi mu mi morali
plačati po 20 par za vsak kilogram grozdja in s tem bo lahko odplačal okoli 80 odstotkov letnih dolgov, odvisno od višine posojila. V primeru, da bi ga prizadela toča aU kaka druga naravna nesreča, mu bomo za tisto leto v celoti ah pa delno preložih odplačilo na naslednje leto. Kritje smo si torej zagoto-vih z obeh strani.
— Koliko vinogradov nameravate obnoviti v Posavju?
— Računamo na tisoč hektarov in s tem bomo tudi opra-vičih gradnjo kleti za predelavo grozdja v Brežicah. Klet bomo gradili za 400 do 500 vagonov vina. Obnova v Posavju je nujna, kajti ti vinogradi so zelo revni. Z družbenimi površinami vred je zdaj obnovljenih komaj 20 odstotkov. Naši odjemalci iščejo predvsem vino iz teh krajev, to je rdeče vino, v katerem je 70 odstotkov črnih sort in 30 odstotkov belih. Vrednost vina s tega območja bo tem večja, čim bolj se bo uveljavljal zakon o zaščiti vina.	Zapisala
JOŽICA TEPPEV
V poročni sobi občinske skup^^J’’^ v Brežicah sta si v soboto za poročni jubilej nataknila slavljenca Jožefa in Leopold Ert»^ iz Dolnjih Skopic. Oba sta še čila zdrava. Mož Leopod je bil 1897, žena pa 1899. Ko sta pred J leti sklenila zakonsko zvezo, je ° poročni obred natanko na isti kot tokrat, 16. januarja 1921. ^ živita pri sinu Jožetu. Imata žive otroke, dva sta jima umrla. stitkam svojcev, prijateljev in zn^ cev se je z darilom pridružil podpredsednik občinske sku^^ Brežice. Na mnoga leta! Baškovič)	^
BIZEUSKO:	AVTO	JE
NESLO - Med srečanjem na Bm skem je 17. januarja zaneslo avtomobil, ki ga je vozil Skube z Jesenic. Zadel avto, s katerim se je iz Brežic Bistrici ob Sotli peljal Marjan iz Ljubljane. Gmotno škodo so nili na 3000 din.
Stiki segajo čez mejo v Italijo
Do maja se veliko naročil za kovinarje
Obrtno kovinsko podjetje Dobova, ki je bilo leta 1968 v velikih težavah, je aprila 1969 začelo izvajati sanacijski načrt in v dveh naslednjih letih doseglo lep napredek. Precej so si pomagali s postavitvijo 600 kvadr. metrov velike delovne hale, vendar še ni povsem dokončana. Pod streho imajo zdaj tisoč kvadratnih metrov delav-niških prostorov.
:l
Podjetje potrebuje za povečan delovni obseg in za nemoteno poslovanje 200 tisoč di-
Zaušnica za lepo besedo
Kaj vse si nekateri delodajalci privoičijo
Kmečko dekle se je zaposlilo pri gostilničarju v brežiški občini. Vzdržalo je tri mesece in nekaj dni. Pogosto je bil šef vinjen in temu primemo se je tudi vedel do nje. Potem je pobegnila in si v drugem mestu poiskala novo službo. Na srečo je naletela na dobro družino in začela pozabljati na neprijetnosti prve zaposlitve.
Toda treba je bilo poskrbeti za prijavo na socialnem zavarovanju. Zdravstveno knjižico in zdravniško spričevalo je oddala prvemu delodajalcu, delovne knjižice pa tudi še ni imela. Morala jo je dvigniti v domači občini. Izposlovala si je dopust, da bi uredila te stvari.
S strahom je obiskala gostilničarja in ga prosila, naj ji
vrne zdravstveno knjižico. Ni je dobila. Šla je po nasvet k pravnemu svetovalcu na občinskem sindikalnem svetu. Ta ji je svetoval, naj se vrne in še enkrat na lep način zahteva knjižico.
Res je šla nazaj. Toda vrnila se je vsa objokana. Bivši delodajalec jo je povabil iz gostilne na hodnik in ji prisolil klofuto.
Žalitev, telesno in duševno, bo prijavila sodišču. Toda postopek se bo zavlekel. Najbolj učinkovit bi bil takojšnji ukrep. Tako pa se zaradi oddaljenosti najbrž dekle tudi samo ne bo utegnilo odzvati povabilu sodišča. Razočaranje bo poskušala kar najhitreje pozabiti, zdravnika pa bo morala plačati sama. In imela bo še en dodaten strošek. j.
naijev, s katerimi želi dokončati električne instalacije, poskrbeti za ogrevanje zaprtih prostorov in prestavitev skladišča. S tem bi pridobilo okoli 100 kvadratnih metrov prostora za delo.
Predstavnik podjetja se je že obrnil za pomoč na svet za gospodarstvo pri občinski skupščini in ob tem obrazložil načrte za kratkoročni razvoj.
Poslovno-tehnično poslovanje navezuje z itaUjansko tvrdko v Trstu, od katere bi prevzel nekaj proizvodnje. Tržišče je razi^ano in prodaja je zagotovljena za pet let naprej. Za kredit v te namene se dogovarjajo z nekim ljubljanskim podjetjem.
Obrtno kovinsko podjetje ima do maja letos zasedene vse zmogljivosti in del pogodbenih obvez bo moralo celo odstopiti
»Pa so se nas spomnili«
Na krajevne organizacije Rdečega križa v brežiški občini so naslovljene številne zahvale tistih, ki so ob prehodu starega v novo leto prejeli darila. Med njimi so najbolj potrebni občinski poidpiranci, taki, ki so bolni in ki živijo sami, brez svojcev. Še bolj kot daril so sc nekateri razveselili obiskov iz vrst organizacij RK. To jim veliko pomeni, da so prišli k njim osebno in se pogovorili o vsakdanjih skrbeh in težavah obdarovan-cev. Darila je pripravil občinski odbor Rdečega križa.
kooperantu , Jedinstvo“ iz pine. Poslovno sodelovanj® tem podjetjem onkraj Sotle meravajo dobovski kovinaij^ poglobiti.	f.
Radi bi si kupiU tudi tov njak, ker plačujmo za ogromne vsote. Če bodo izboljšati vse, kar imajo v Črtu, potem bo podjetje obra valo brez zastojev in ovir, L je bilo zaradi zime in Ijive opreme delavnic letos precej.	J-
VLAK POVOZIL STROJEVO^^ v nedeljo zvečer je med ' zom v celjsko bolnišiiico tj{ jevodja Leopold Skubic.
jevoaja i^eopoiu onuuii.. * poškodbam, ki jih je dobil v na železniški postaji v Dobovi-bic je stal z električno na premikalnem tifu in	j^pil
odhod vlaka proti Ljubljani,	^
jc in sc napotil po zasncženein proti postojanki št. 2. Iz Lju
proti postojanki št. i. iz je tedaj prihajal vlak s štirirni
Ct1\rQr\ r^n»or\vi^ iC *
jc in sc napotil po zasncženeinj.^j
^ ^ ^ __________________
Strojevodja Ivan Drugovič je y hitrostjo okoli 10 km na uro i** zadnji hip opazil Skubica Skubic je lokomotivo videl. » niti pa se ni mogel več, ker t medtem žc zadel vlak.	^
VAS:	PREHITER
VTO - Edr;,
STARA ________ _____
PEŠCA IN ZADEL AVTO
Božič iz Spodnjega Starega 15. januarja v •Stari vasi z avtom prehiteval pešca, proti vozil Rudolf Wjtlcr iz ^9 vasi osebni avtomobil. Za^l kar ga je zaneslo v Pajtleija. ^ jc bilo za 3000 din.
RADIO
BREŽICE
Četrtek, 21.
16.00 do 16.10 Napoved pro^^^ in poročila, 16.10 do 16-30 plošče RTB, 16.30 do tualnost tedna, 16.40 do POP LOT - najbolj poslušane |p lodije, 16.50 do 17.00 Obvest^ reklame, 17,00 do 18.00 Gla* oddaja: Izbrdi ste sami.
SOBOTA, 23. JANI
16roFdo‘16.30 Pol ure za l>oP ^ • o
turistične
16730'do"" 16*.40 Turisti'inofJ davanje - Maks Toplišck:	-
bo
nosti
nosti,
vseh oblik lurisui-i*^ m'
  16.40 do .16.50 Med
nimi zvoki nekaj obvestil in	yeir
16.50 do 17.20 Popevke	Z«
skih festivalov, 17.zO do naše najmlajše - Krojaček	^
17.30 do 18.00 NarodnozaD** melodije na valu 192 m.
NEDELJA, 24. J
10.30 Domače zanimivosti polletje in počitnicc na s novem - Za naše kmeto^ Hranljiva vrednost fosforja " ^ novo trasirani poti (nedeljsk* vor z direktorjem Tovarne P^, iii Brežicc) - Obvestila,	^ spored kinematografov,
15.00 Občani čestitajo in P® Ijajo-	,5.(F
TOREK, 26. januarja: * jjf Nnnovi*d nrocrani®
JANlJAJ^iJ) na 5olJc<:
Sneg je začasno prekinil postavljanje novega obrata Industrije motornih vozil iz Novega mesta v Brežicah. V tem obratu bodo izdelovali avtomobilsko opremo. Sprva bo v njem delalo 350 delavcev, pozneje 550. (Foto: J. Teppey)
do 16.15 Napoved progrania Čanje z an^mblom Mihe
"	 vg;'
Iz naše glasbene Sole -	^
iK c UIIMIIIUIUIII ITIIIIV '	-
5 do 17.15 Poročila	.
vam predstavlja - Novo v
16
• IIU^ |^IU<3L/VIIV
naša nova številka Dolenjskep. ) Obvestila, reklame ip mov, 17.15 do 18.00 Poje Kon' zbor RTV Ljubljana.
BRE2IŠKE VESTI
BUČERICA INi KKHMEIN; HOČEtfO VODOVOD
Hiter in učinkovit dogovor
Zadnjo zimo uro daleč pei napajat in po vodo
Dolga in suha jesen, ki ji je podala roko še suha zima, sta povzročili veliko pomanjkanje vode na Bučerici in Kremenu pri Krškem. Tod je 50 gospodinjstev. Povsod jim je zmanjkalo kapnice, in dokler se ne ho stopil sneg, bodo ljudje morali hoditi po vodo uro daleč.
Večje ali manjše pomanjkanje vode v tem okolišu vedno občutijo, tako hudo, kot je le-Ips, pa že zlepa ni bilo. Najbolj jim nagaja zima, saj niti zapreči ne morejo, ker so pota ledena in kolovozi neprevozni. Če bi kje izbruhnil požar, ga ne bi inieli s čim pogasiti.
Vsega tega se ljudje zavedajo, zato so pred nedavnim na lastno pobudo sklicali sestanek za ves okoliš. Zastopanih je bile 37 gospodinjstev. Takoj so iz-sodu dno in enotnih misli sklenili napeljati vodo v obe vasi. Sporazumeli so se, da zadeve ne kaže odlagati, zato so
Odlikovanja za osem delavcev
16. januaija je predsednik občinske skupščine Krško .Tože Radej v krškem Imperialu pobelil osmim zaslužnim delavcem J^ka državna odlikovanja. Najvišje, red dela z zlatim ven-^em, je prejel direktor Jože P^jc, ki je zaslužen, da je pod-v zadnjih letih naredilo ve-jik razvoj. Poleg vodilnega de-wvca v podjetju pa so priznanja prejeli še: Marija Kranjc - me-^^jo zasluge za narod; Anica ^uber, Marija Fabjančič, Pavla Janine, Karel Potočnik, Jože *^tar in Milka Topolovšek pa ^ prejeli medalje dela. Ob tej priložnosti je o zaslugah za razjej podjetja govoril član centralnega delavskega sveta Janez Bračun.
Sd
takoj izvolili osem ljudi v vodovodni odbor.
Za napeljavo vodovoda predvidevajo več možnosti. Večina ljudi je za to, da bi izkoristili že zgrajeni rezervoar na Lokah. Tam je vode dovolj in uporabniki jo črpajo samo štiri ure na teden. Presežek vode odteka naprej . Z Lok bi napeljali vodo do cerkve na Kremenu in tam zgradili vodni bazen. Ker je to precej visoko, bi večina hiš lahko dobila vodo s prostim padcem.
Z Ločani so se ljudje že po-gbvaijah in zvedeli, da jim ti ne bi branili priključka na njihov rezervoar. Ta varianta bi bila najcenejša. Nekaj hiš bi ostalo brez vode, vendar bi si jo lahko zagotovile s prečrpavanjem. Druga možnost je izgradnja rezervoarja pri izviru potoka Dmik. Toda tja bi moraU napeljati elektriko in črpati vodo na hrib. Ta rešitev bi bUa zelo draga. Izkopati bi bilo treba več kilometrov cevovoda, zato se ljudje branijo tolikšnih stroškov.
Tretja možnost je podaljšanje krškega vodovoda. Toda tudi v tem primeru bi morali vodo prečrpavati, kar je spet drago. Občani so pooblastili vodovodni odbor, da poskrbi za strokovno preučitev naštetih okolnosti, da priskrbi predračun stroškov in uredi vse potrebno, da bo delo lahko steklo. Pripravljeni so delati in prispevati večji del sredstev iz svojih žepov.
JOŽICA TEPPEV
✓ t X
Delo brez zastojev, to je želja kolektiva tovarne papiija v Kr^em. (Foto: J. Teppey)
V TOVARNI PAPIRJA V KRŠKEM SPREJEMAJO NOV STATUT
z izboljšavami do višjega zenita
Delo brez zastojev je prva skrb V letu 1971 — Letos 30 milijonov za nakup mehanizacije in izboljšave v proizvodnji — Načrti za novo tovarno sulfatne celuloze z zmogljivostjo sto tisoč ton
Za kolektiv tovarne papiija leto 1971 ne bo lahko. Vse, kar ovira proizvodnjo (ozka grla, pomanjkljiva mehanizacija in še marsikaj), morajo nadomestiti z boljšim. Po tem kažipotu so se odločili ravnati, da jih čas ne bo prehiteval in da bodo ujdi vzporedni korak z napredkom tiskam in časniških hiš. Iz razgovora z direktoijem Janezom Roškeijem povzemam, da slonijo izhodišča za poslovno politiko v letu 1971 na izkušnji in spoznanjih iz preteklosti. Kolektivni izvršilni organi delavskega sveta so ta izhodišča že sprejeli, delavski svet jih bo dokončno izoblikoval še v tem tednu.
njo in ne računajo na kake po-
V	podjetju pripisujejo velik pomen zagotovilom za neprekinjeno obratovanje. Za startne mesece, to je za prvo četrtletje, si obetajo normalno proizvod-
KMETIJSTVO NE VZDRŽI KRATKOROČNIH POSOJIL
Bomo živinorejo zares pokopali?
^5edo ima Stane Nunčič, direktor Agrokombinata v Krškem — Za tisoč  pitancev hranijo tisoč ton koruze v storžih, če bi zmanjkalo krmil
." Tovariš Nunčič, s kakš-občutki sprejemate napo-edano ustalitev gospodarjenja
v kmetijstvu?
^ Za sedaj podpiramo le ^čela. Ukrepov o stabilizaciji ® poznamo, čeravno bi jih bilo jeba čimprej razgrniti pred jav-ostjo, V kmetij st vil si stabiliza-^0 nadvse želimo, predvsem v ^nah, saj tolikšnega nihanja ne ^oržimo več. Vse preveUka so 3Sprotja med cenami zaščitnih redstev, gnojil, kmetijskih stro-H med cenami naših pri-elkov. V takih razmerah ni Mogoče napredovati.
~~ Kaj vas najbolj tare?
, " Prezadolženost. Družba je *^®tijskim organizacijam res posojila, toda ta gospo-
Agrokombinat Krško vabi
pridobitev določenega števila sezonskih sodelavcev bo (Jo 3(j°jnbinat KrSko v času od 25.
in rezi sadnega drevja.
bo v prostorih sadjar Od 7 posestva v Stari vasi vsak dar. kovni	Bil	bo	vodil	stro-
IiJ P^^^lavatelj.
šemi
^Krokotnbinat KrSko
1- 1971 organiziral
*nevni strokovni seminar ^8oji i
^niinar
Od posestva v Stari vasi vsak dan
—	seminara bodo pri-'*Porah*r ^'■’o^ovno znanje s pridom j®!* občasni sodelavci na-Usti^J^jetja, kakor tudi doma v bodo • Kospodarstvu. Hkrati pa pojiij	prednost pri občasni za-
Hii,,. v podjetju. Želimo, da bi se-oltoii 9)^'skovali mldiSi ljudje iz ki krSkega, pa tudi gospodime, delo ,1®	veselje	za	tako
bodo ‘^'^leitncem seminarja, ki se Jlilj- y spomladanski sezoni zapo-Jtro^. Agrokombinatu Krško, bodo Plačil povrnjeni skup^ s prvim iz-osebnih dohodkov, nj seu'^ seminar sprejema sploS-Jtvo '°r na upravi podjetja in vod-Vasj ^djarsk(^a posestva v Stari
agrokombinat krSko
darska panoga ne prenese kratkih vračilnih rokov in visokih obresti. Kar poslušajte! Samo za lansko leto bo naše podjetje plačalo 1 milijon din za začasna sredstva in za posojila na osnovna sredstva. K temu prištejte še poldrugi milijon letnih vračil. Oboje skupaj zahteva četrt milijarde starih din dobička. Malo preveč, kajne?
Z obratnimi sredstvi imamo pri nas vedno težave. Nikoli namreč ne dobimo poleg osnovnih sredstev denarja za razširjeno proizvodnjo, sami se pa zaradi preobremenjenosti in majhnih presežkov ne moremo dokopati do tega denaija.
- Kaj torej predlagate?
- Podaljšanje investicijskih posojil kmetijskim organizacijam od osem let naprej in pa to, da bi se občasna sredstva spremenila v stalno s primerno obrestno mero. Nastopil je tudi čas, da bi pomagali zasebnemu kmetu. Nujno bi bilo, da bi kre-ditno-hranilna služba pri kme-tijskili organizacijah dobila dodatna sredstva za kreditiranje zasebnih kmetovalcev.
- Kakšen je start vašega podjetja za gospodarjenje v letu 1971?
- Izkoristiti vse možnosti za večjo proizvodnjo pri sedanjih zmogljivostih. Ob tem, kakšen bo končni uspeh, pa bodo soodločale razmere, v katerih bomo gospodarili. Če se bo ponovilo leto 1970, potem si ne moremo kaj prida obetati in ljudje bodo še bolj bežali iz kmetijstva. .
V	prvi vrsti nam gre za zdravo ravnovesje med cenami zaščitnih sredstev, umetnih gnojil, krmil, obdelovalnih strojev in drugih industrijskih izdelkov ter cenami, kmetijskili pridelkov in živine. Za kosilnico da na pri-
mer itahjanski kmet enega malega vola, pri nas pa par volov. Za traktor mora naš gospodar prodati več parov volov, medtem, ko ga dobi kmet v Avstriji za polovico manj.
- Je tudi vas prizadelo pomanjkanje krmil?
- Za sedaj še ne. Podjetje ' „Zagorje eksport-import“ skrbi,
da nam iz Križevcev pošiljajo krmila po pogodbi.
- Bi lahko povedali, koliko goved redite v vaših hle\^?
- Zdaj imamo tisoč pitancev. Ce jih bomo zgubih, potem bomo živinorejo za vedno pokopah. In če zmanjka krmil, imamo za vsak primer na zalogi tisoč ton koruze v storžih.
- Kako je v kooperaciji?
- Pitanje upada. Teleta vodijo v zakol, ker ni krmil.
JOŽICA TEPPEV
sebne težave. Količine papirja in celuloze iz minulega leta nameravajo povečati od 100.000 na 107.000 ton. V izvozu želijo nadoknaditi lanski izpad, ker bi si radi zagotovih dovolj deviz.
Prizadevanja so razen tega usmerjena v načrte za obnovo .tovarne in izpopolnjeno organizacijo podjetja. Od tega je odvisna njihova prihodnost. Direktor Rošker je pojasnil, da so namenili za rekonstrukcijo okoli 30 milijonov din. Za lesni prostor bodo kupih transporterje in čistilni boben za čiščenje celuloznega lesa - bukovine. S tem bodo ustregli tudi gozdarjem, ker nimajo delavcev za opravljanje tega zamudnega dela.
Na vrsti bodo predelave na prvem papirnem stroju, da bo steklo izdelovanje satiniranih papirjev. V naslednji sklop rekonstrukcij sodi kotlovnica. Nujno je potreben dodatni kotel, ki bi ga lahko pognali v konicah. Napovedane so še predelave v obratu celuloze, kjer tvori ozko grlo priprava kisline.
Vzporedno s pravkar naštetimi načrti se papimičarji poglabljajo v študij nadaljnjega razvoja. Janez Rošker je pojasnil, da se Celuloza vključuje v program slovenskih papimi-čarjev in da je njen delež izgradnja nove tovarne sulfatne celuloze. Zmogljivost te tovarne bo
100.000	ton, torej toliko, kot
napravijo zdaj celuloze in papirja skupaj. Prednost nove tovarne bo v tem, da bo izkoriščala bukov les. Smreko vine pri nas primanjkuje, zato na njej ni mogoče graditi prihodnosti.
Nič manj pomembna od načrtov za obnovo stare in gradnjo nove tovarne niso prizadevanja za boljšo organizacijo podjetja. Delavski svet bo te dni sprejel nov statut, v katerem dobiva ureditev podjetja ustreznejši odraz. V tovarni želijo okrepiti strokovne službe (kadrovsko in organizacijsko), da bodo kos ustvarjalnim nalogam, ki jih čakajo. Potrebovali bodo predvsem ekonomiste in tehnične strokovnjake.
JOŽICA TEPPEV
Jutri nov statut
v krški tovarni papirja bo delavski svet na jutrišnji seji sprejel gospodarski načrt za letos in izglasoval novi statut podjetja. Statut bo uzakonil spremenjene odnose v delovni organizaciji, ki jih narekuje potreba po učinkovitejšem vodenju in upravljanju kolektiva.
Darilosmučarjem
Pod Gorjanci je stekla te dni nova vlečnica
v Kostanjevici je 16. januaija začela obratovati nova, 260 metrov dolga smučarska vlečnica. V pogon jo je spustil tajnik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Jože Marolt. Vlečnica bo lahko prepeljala v eni uri 700 smučarjev. Le nekaj sto metrov je oddaljena od kostanjeviške osnovne šole. Smučišča ob njej so zelo prostrana in primerna tudi za začetnike. Občinski sindikabii svet je prispeval za vlečnico 800 tisočakov. Ta denar je zbiral zanjo več let v svojem rezervnem skladu. Predsednik Edo Komočar se je na otvoritveni slovesnosti zahvalil vsem tistim, ki so v kakršnikoli obliki podprli odločitev komisije za šport in rekreacijo za nakup vlečnice.
Nove pridobitve je vesela zlasti mladina, pa tudi vsi ljubitelji zimskega športa, posebno Kostanjevičani, ki jim bo privabila turiste tudi pozimi. Kostanjevica se s tem razvija v zimsko športno središče, kamor bo prihajalo iz leta v leto več oddiha željnih občanov.
Zimske športne igre bo občinski sindikalni svet priredil letos že četrtič zapovrstjo, letne pa desetič. S smučarsko vlečnico je lepo počastil ta jubilej.
V	neicaj letih se bodo uresničili najbrž tudi načrti za vlečnico pod Bohorjem. Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v Krškem je do sedaj vložila denar v dva športna objekta, vlečnico v Kostanjevici in dvostez-no kegljišče v Krškem.
J.T.
Zdole: spet pouk
Polletne počitnice je premaknila bolezen
v ponedeljek, 18. januarja, smo zvedeli, da se je na Zdolah spet začel pouk. Šola je bila 10 (hii zaprta na ukaz zdravstvene službe. Med učenci se je razširila nalezljiva bolezen mumps. Proste dneve so jim šteli za zimske počitnice. In tako je 63 učencev krške podružne šole na Zdolah že začelo II. šolsko pol-letie.
Solarji v Krškem bodo nastopili počitnice 22. januarja. Vse je že pripravljeno za smučarsko šolo v ' Kostanjevici,. če jim odjuga ne bo pokvarila lepih načrtov.
KRŠKE NOVICE
AGROKOMBINAT KRSKO IZOBRAŽUJE SEZONCE
Šola za občasne sadjarje
Za udeležence seminarja prednost pri zaposlitvi
Za obrezovanje sadnega drevja in obiranje sadja v krški občini vsako leto primanjkuje delavcev, če pa jih dobijo, ti ne obvladajo dela s strokovne strani.
Da bi si Agrokombinat zagotovil vsaj del strokoviio usposobljenih sezonskih delavcev, prireja zarije od 25. do 29. januarja petdnevni- strokovni seminar na sadjarskem posestvu v Stari vasi. Predavanja bodo vsak dan od sedme do štirinaiste ure. Vodil jih bo strokovnjaic za sadjarstvo.
Udeleženci bodo pridobljeno znanje lahko koristno uporabili pri občasnem delu v sadovnjakih
Agrokombinata pa tudi na svojih posestvih oziroma vrtovili. Pri začasni zaposlitvi bodo imeli tisti z opravljenim tečajem prednost.
Dobrodošli so predvsem mlajši ljudje iz okolice Krškega, pa tudi gospodinje, ki imajo veselje in smisel za tako delo. Udeležencem seminarja, ki se bodo na pomlad zaposlili sezonsko pri Agrokombinatu, bodo povrnili nastale stroške ob izplačilu prvega zaslužka. Prijave sprejemata uprava podjetja ter sadjarsko posestvo v Stari vasi.
NOVOSTI V BRESTANIŠKEM MUZEJU. Brestaniški muzej „Muzej izgnanstva** bo v letošnjem letu končno postal osrednji muzej o slo-vneskih izgnancih med zadnjo vojno. Izpopolnili ga bodo z gradivom
o	izgnancih iz Koroške in Primorske. Zaradi novega statusa naj bi ustanovi poleg kr^e občinske skupščine pomagale z denarjem tudi druge slovenske občine.
SEDEM ODLIKOVANJ. V se-boto so v Živilskem kombinatu Žito
-	delovna enota Krško nagradili sedem prizadevnih članov kolektiva. Jožko Bajc, ki vodi krško podjetje že trinajst let, je prejel red dela z zlatim vencem. Na slovesnosti so podelili Mariji Kranjc medaljo zaslug za narod, Milka Topolovšek, Anica Cuber, Pavla Planinc, Karel Potočnik in Jože Puntar pa so bili odlikovani z medaljo dela.
30-LETNICA PRESELJEVANJ.
V	letošnjem letu se bomo spomnili tridesete obletnice nasilnih preseljevanj slovenskega življa med drugo svetovno vojno. Osrednja republiška slovesnost bo v Brestanici, za datum proslave pa so določili 4. julij. Na ta dan se bodo v Brestanici poleg pregnancev zbrali tudi nekdanji borci, interniranci in politični zaporniki ter delegacije tistih jogoslovanskih občin, ki so med zadnjo svetovno vojno slovenske pregnance tovariško sprejele.
KDAJ DISKO-KLUB? Že pred nekaj meseci smo med drugimi novicami zapisali, da si krška mladina sama ureja Disko klub. Očistili so prostore v Domu telovadnega društva Partizan in jih prebarvali. Nato pa se je zataknilo. Najbrž je zmanjkalo denarja za klubsko opremo. Mladina je mislila, da ji bodo priskočile na pomoč nekatere delovne organizacije, vendar so ostale njene želje neizpolnjene. Začeto delo pa bi bilo treba vsekakor nadaljevati.
CiSCENJE snega. Na mestnem območju so dokaj dolgo čistili ostanke pred novim letom zapadlega snega. Delo je potekalo počasi, saj je bilo na cestah le malo delavcev in mehanizacije. Kljub temu pa so ulice in ceste sedaj že zadovoljivo očiščene. Ob novem snegu bodo odgovorni morali na vsak način malo boli hiteti z odstranjevanjem snega.
ŽE PRVI DAN REKORD. Ko-
stanjeviška prenosna smučarska vlečnica je prvi dan obratovania zabeležila rekorden obisk. Preteklo nedeljo so namreč prodali preko 2000 kart. Ta številka samo potrjuje upravičenost nakupa vlečnice* ki bo v krški občini močno požh^ila rekreacijo v zimskem času, hkrati pa pospešila razvoj smučarskega športa v predel^, ki do sedaj ni imel pogojev za to športno zvrst.
Sebek
m
Dvom o ukrepih
Kot je znano, pripravlja CK ZKS pomembno zasedanje, na katerem bodo ocenili, kako uresničujemo reformo in kaj je s stabilizacijo gospodarstva. V ta namen so dali v javno razpravo teze, o katerih je povedala svoje pripombe tudi komisija za dru^eno ekonomske odnose in ekonomsko politiko pri občinskem komiteju ZK v Sevnici. Komisija podpira stabilizacijske ukrepe, ob tem pa izraža dvom, da bodo postavljeni cilji uresničeni. Že doslej se je namreč izkazalo, da so nekateri ukrepi neučinkoviti in da so imeli celo nasproten učinek. Komisija ima k tezam tudi več konkretnih pripomb, med njimi, da v njih ni dovolj obdelana vloga in položaj občin.
NIC VEC IZ ZASEBNEGA ŽEPA
Dolga šentjanškega gasilskega društva, ki je bil najet za graditev gasilskega doma, ne bo treba več vračati upokojencu, članu društva, ki seje kljub razmeroma skromni pokojnini ponudil, da ga bo začasno odplačeval. Občinska skupščina Sevnica je v želji, da bi odpravila ta edinstveni primer, dodelila gasilskemu društvu dodatno pomoč v znesku 3.000 dinaijev.
OB NESPOiRAZUMIH VAŠČANOV ZARABI VODNIH IZVIROiV
»s'
«! m
Konec sveta za cestarje
Menda ni pri Studencu konec sveta? Co bi sklepali po	pluže-
nju snega, bi mislili, da je. Plug novomeškega cestnega podjetja je vsakič splužil cesto le do Studenca, preostali del ceste proti Impoljci, koder je treba voziti šolarje, pa je pustil neočiščen. Posredovati so morali „odgovorni z občine“. Čudno je, da se po takih posredovanjih običajno vse da narediti, prej gre pa tako težko. Da ne bo dvomov: vso cesto ima na skrbi Cestno podjetje.
Sevnica in z njo vsa občina komaj čaka, da bo zgrajen nov zdravstveni dom. Občani že od maja 1969 plačujejo krajevni samoprispevek, takšno zbiranje denaija pa bo trajalo še to leto. Samoprispevek doteka tako, kot je bilo ob referendumu predvideno. Na sliki: zdravstveni dom je dograjen do strehe, delavci so prešnji teden, ko se je malo otoplilo, že nadaljevali z delom. Stavbo gradi gradbeno podjetje „Zasayje“ iz Trbovelj, (Foto: Legan)
ŽE ZAOSTAJA GRAI>NJA STANOVANJ
Delavci vprašajo se: kam?
Skrb za rast proizvodnje še ni dovolj, Sevnica bo potrebovala tudi mnogo več stanovanj
Načrt razvoja v naslednjih petih letih kaže črno na belem: v občini se bo število zaposlenih v industriji in obrti povečalo za 1250 ah nič manj kot za 62 odst. v primeijavi s sedanjo zaposlitvijo.
SEVNIŠKI PABERKI
VECINA obrtnikov v SEVNICI. v občini je zelo skromno razvita zasebna obrt, saj je v njej zaposlenih vsega 85 ljudi, delavnic in obratov pa je le 47. To pomeni, da nimajo poprečno niti'enega pomočnika, kar kaže, da gre predvsem za osebno opravljanje obrti brez zaposlovanja več dodatnih delovnih moči. Od skoraj 18.000 prebivalcev ob(^ine živi torej od obrti le neznaten odstotek ljudi, kar vsekakor ni v skladu s splošnim gospodarskim razvojem. Značilneje tudi, daje večina obrtnikov v Sevnici, v drugih krajili pa obrtništva skorajda ni. Glede obrti bo nujno potrebno ukreniti kaj učinkovitega.
DAVČNI INSPEKTOR ODHAJA. Dosedanji davčni inšpektor pri občinski upravi tovariš Jože Jurečič se je kot edini kandidat prijavil na razpis za novega vodjo sev-niške izpostave celjske kreditne banke. Predpisane zahteve izpolnjuje in bo novo delovno mesto lahko prevzel. Občina bo morala iskati novega inšpektorja.
POPUST ZA Čevlje. Domače trgovsko podjetje vabi kupce, naj po znižanih cenah kupujejo obutev. Popusti znašajo celo do 60 odstotkov.
NASLEDNJI-CILJ RAZSVETLJAVA. Sevniški rokometaši, ki so jeseni tako prijetno presenetili s svojimi nastopi v ljubljanski conski ligi, redno vadijo v šolski telovadnici pod vodstvom tov. Šilca. Z ureditvijo asfaltiranega igrišča pred domom TVD Partizan so sc zelo povečale možnosti za razvoj te športne panoge. Da bi igrišče še bolje izkoristili, razmišljajo, kako bi ga razsvetlili. Luči in napeljava pa bi stale toliko, kot zaenkrat sami ne zmorejo, saj je znano, kakšen je položaj športnih dejavnosti glede denarja.
KDO JE DOLŽAN SKRBETI ZA ULICE? Tako sprašujejo v Šmarju, kjer nekatere ulice oziroma poti niso bile splužene, pa tudi sicer niso deležne nobene skrbi. Zakaj po-
tem plačevati prispevek za uporabo mestnega zemljišča, še dodajajo.
ZAPRAŠENA PLOSCA. Pred poldrugim letom je Sevnica slavila stoletnico sevniškega tabora. Lepa proslava je bila to, vanjo je kraj vložil vse svoje organizacijske sposobnosti. Torej bi pričakovali, da bodo v Sevnici bolje poskrbeli za kovinsko spominsko ploščo, ki je bila takrat odkrita v počastitev jubileja. Mestu ni v čast, če je zdaj zaprašena in zapuščena. Upajmo, da ne bo taka ostala do dvestoletnice.
GROŽNJE „NA OBALI“. 24-let-ni Jože Krnc iz Cešnjic pri Studencu je te dni razbijal stole v Čolnarjevi gostilni v Dol. Boštanju in grozil, da bo vrgel ven tudi milico, če bo skušal kdo posredovati. Olga Čolnar je zaprosila za pomoč sevniške miličnike in širokoustenja je bilo kmalu konec. Vročekrvnež se je streznil v priporu, za svoje početje pa bo mo-*ral odgovarjati še pred sodnikom za prekrške. V Čolnarjevo gostilno se njemu podobni kaj pogosto zatekajo in nič čudnega, če gostišču nekateri pravijo „na obali“.
NITI DIREKTORJU NI BILO PRIZANESENO. Sicer pa so pretepi na splošno precej pogosta sevniška folklorna znamenitost. 24-letni ključavničar Rado Sobar in prometnik železniške postaje v Zidanem mostu Peter Adam sta se v kolodvorski restavraciji (v kmečkem hramu) pred kratkim pod vplivom alkohola lotila ceio glavnega direktorja konfekcije „Lisce“ Ceneta Božiča, ko je imel razgovor s poslovnimi partnerji. Vnel se je pretep, v katerem je Sobar večkrat udaril direktoija po glavi in mu povzročil telesne poškodbe. Morala je posredovati milica, ki je oba nasilneža zadržala do streznitve. Prav isti dan sta se v hramu zaradi malenkosti, kdo bo kumo prižgal cigareto, stepla tudi 42-letni gozdarski tehnik Franc Repar in 21-letni delavec Anton Pompe. Torej: pravi mali Teksas.
SEVNIKU \WrKIK
Kdo naj deli pravico do vodt
Na »bojni nogi« vaščani Gabrijel, zaradi nesporazumov v nevarnosti
ditev bučenskega vodovoda — Odlok o izkoriščanju izvirov?	<
z vodo je zdaj tako, kot je bilo pred leti z elektriko. Ko ljudje občutijo, kaj pomeni vodovod za vas in za kmečko gospodinjstvo, hočejo vsi imeti tekočo vodo v hišah, ker pa narava žal z njo marsikje ni ravno radodarna, pride celo do prepirov. Te dni so nastali spori hkrati na dveh krajih sevniške občine.
Po razvojnem zamahu zadnjih let skorajda ne more biti dvoma, da se petletno predvidevanje ne bo uresničilo. Gradi Lisca, preurejata se Jugotanin in Kovinsko podjetje, na nove gradnje se pripravlja Jutranjka, načrte imajo Stilles in še nekateri drugi. Sevnica bo v nekaj letih postala gospodarsko močnejša, kar je še posebno zaželeno, ker so bhzu zaostalo Kozjansko in obsavski hribi s svojim prebivalstvom.
Za vse ljudi, ki bodo dobih delo v Sevnici, pa se ne bodo mogh ali hoteli iz dneva v dan voziti na svoja delovna mesta, bo treba zgraditi tudi stanovanja. Nekatera večja podjetja se zavedajo povezanosti obeh vprašanj in vlagajo denar tudi v nakup družbenih stanovanj ali pomagajo pri zasebni gradnji, v celoti gledano, pa skrb za stanovanja še mnogo preveč zaostaja za skrbjo, kako se bodo večale proizvodne zmogljivosti.
Sevnica ima za naše razmere močno razvito gospodarstvo, pa vendar je sevniško stanovanjsko podjetje eno najbolj revnih v Sloveniji. Komunakio stanovanjsko podjetje gospodari s komaj 194 novimi in 179 starimi stanovanji, na leto pa pridobi le kakih 20 novih stanovanj, kar je silno malo v primerjavi z naraščojočimi potrebami.
Direktor podjetja inž. Jože Kolar je s svojimi sodelavci pripravil program, po katerm bi na leto zgradiU vsaj 50 družbenih stanovanj. Toda za to potrebuje stanovanjsko podjetje podporo delovnih organizacij, ki bodo sodelovala in namenila več denarja za družbena stanovanja. Nujno potrebno je medsebojno zaupanje, ki edino laliko pripelje, da se bo nagleje izboljšala stanovanjska „bilanca*^.
M. L.
DEDEK MRAZ
V	BOŠTANJU
Tudi boštanjskim šolskim in predšolskim otrokom je dedek Mraz obljubi! svoj obisk. V sredo, 30. decembra, ga je pričakovala polna dvorana. Pripravili so mu pestro novoletno proslavo. Otroci so peli, prof. Simončič jih je spremljal na harmoniko. prikazali pa so tudi lutkovno igrico. Dedek Miaz je v.se otroke bogato obdaril.
1’. D.
V	razmiku nekaj dni je občinska konferenca SZDL prejela dve pismeni prošnji za posredovanje. Vaščani Štrita pri Bučki so s svojimi pisanja nevajenimi rokami podpisali prošnjo, naj jim Socialistična zveza pomaga, da ne bodo ob vodo.
Gradnja bučenskega vodovoda je že nekajkrat našla svoj prostor na straneh našega lista. Načrtovalec gradnje inž. Jože Kolar je še posebej poudarjal, da je graditev tako zahtevna, da bi jo samo s složnimi močmi zmogli.
Kri pod planom
V	minulem letu bi morali po republiškem razporedu zbrati v sevniški občini 817 darovalcev krvi. Kljub prizadevanjem članov Rdečega križa in vodstva organizacije se toliko krvodajalcev ni posrečilo zbrati. Pryavje bilo 670, odvzemov pa 530. Prejšnja leta je imela sevniška občina nižji plan — le 600, in ker ga je izpolnjevala, so razde-Ijevdci, kot kaže, precenili možnosti (ali pa so se morda ravnali po tistem pregovoru: Konj-a, ki vleče, je . . .)
Ivo Pinterič direktor Stillesa
Za novega direktorja sevniškega podjetja Stilles je delavski svet Izvolil Iva Pinteriča, načelnika oddelka za gospodarstvo pri občinski upravi. Ker je podjetje z odhodom Staneta Kaluže že od novega leta brez direktorja, bo moral to dolžnost čimprej prevzeti. Čakajo ga odgovorne naloge: izpeljati pripojitev k podjetju Slovenijales in uresničiti načrte, o katerih smo bralce že seznanili.
Vinko Božič — 50-letnlk
v ponedeljek, 18. januarja, je praznoval 50 let življenja Vinko Božič, glavni direktor konfekcije LISCA Iz Sevnice. Njegovo ime in delo je tesno povezano z rastjo tega podjetja, ki je v |5 letih obstoja preraslo iz majhne obrtne delavnice v največjo jugoslovansko specializirano tovarno ženskega perila.
Kot član Zveze komunistov je bil ob .svojem delu aktiven tudi v družbeno-političnem življenju, med drugim je tudi poslanec go-odarskega zbora republiške
s^upščineTZa svoje uspešno delo v gospodarstvu je lani prejel nagrado Borisa Kraigherja, ki je naše najvišje priznanje za gospodarske dosežke.
Jubilantu, ki je s svojim vztrajnim delom in organizacijskimi sposobnostmi dokazal, da je mogoče uresničiti tudi najbolj zahtevne načrte, želimo še mnogo let, veliko uspehov in oseb nega zadovoljstva.
epi
ešn
In kaj se je zgodilo? Vaščani Gor. in Dol. Radulj ter Dul so zdaj na svojo pest začeli graditi vodovod iz drugega izvira, ki jim bo dajal vodo po prostem padu, prebivalce drugih vasi, ki naj bi jih napajal bučenski vodovod, pa so 3, tem pustili na cedilu. Posebno neu^den položaj je s tem dobil Strit (obe vasi), za katerega bi lahko zagotovili tekočo vodo le za ceno mnogo večjUi stroškov.
Malodrugačen je primer vasi Gabrijele pri Krmelju. Prebivalci spodnjega dela vasi nameravajo zajeti vodni izvir, ki ga uporabljajo vaščani gornjega dela te razmetane vasi. Ljudje z gornjega dela prosijo, naj Socialistična zveza zaščiti njihove koristi.
,,In kaj nameravate ukreniti? “ smo povprašali sekretar-
ja občinske konference SZDL Draga Lupšino.
„Posredovali bomo glede konkretne okoliščine, pri mer bomo predvsem ščitu' skupni interes. Sicer pa mislil^:, da bo, prej ali slej treba sprejem občinski odlok, ki bo urejal ta vprašanja. Spori zaradi vode so dokaj pogosti, odkar so se ljudje tako začeli zanimati gradnjo vodovodov. Prav vo je treba tudi družbeno p®; moč pri graditvah usmerj’a^ tako, da bo čimbolj služil*' skupnim koristim in čimbolj
spodbujala sodelovanje, govoril.
je
od-
U.l
Koča na Kamenšketn
Lovska družina, ki gospodari^ jlT' višči okoli Šentjanža in soscdnj vasi, je sklenila postaviti kočo na vrhu Kamenškega, od .= der je lep razgled po Dolenji^ Lovci so že kupili parcelo m trdno odločeni, da bo Kamen kmalu dobilo prijetno zatoci ^ lovcev in izletniško točko.
v SEIVNICr so DOKONČNO ODLOĆIU : |
Svojo kulturno skupnost
S sosednjimi občinami bodo sodelovali še nap^^ — Zakon dopušča tudi kasnejšo združitev A
Sevniška občina bo imela svojo kulturno skupnost, tako so dokončno odločili na posebnem posvetovanju prejšnji teden, na katerem so sodelovali skorajda vsi, ki imajo opraviti s kulturo v občini. Predlagali so iniciativni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev, sklenih pa so tudi, da bo tehnične posle za novo samoupravno telo opravljala temeljna izobraževalna skupnost s svojo administracijo.
Morda bo odločitev koga presenetilar Svoj čas je bilo namreč precej razpravljanja, če ne bi bilo koristno, da bi vse tri spodnjesavske občine ustanovile medobčinsko kultumo skupnost. V Sevnici menijo, da
KOPITARNA:
DELEŽ PLASTIKE NARAŠČA
V	sevniški Kopitarni dobiva obrat plastike vse večji pomen. V minulem letu so v primerjavi z letom dni prej naredili za polovico več plastičnih rolet, ki gredo tudi pri nas vse bolje v denar. Zaradi tega nameravajo obrat plastike povečati. Kopitarna je imela lani za dobro desetino večjo vrednost proizvodnje kot predlani, skupni izvoz pa je bil v enajstih mesecih za 7 odst. večji kot v enakem obdobju leto dni prej.
to zaenkrat ne bi bilo dobro, j], obstaja veUka bojazen, da vsaka občina preveč vlekla zf ^,
V	vsaki izmed občin so potrebe, za katere pa še dolg ^ ne bo dovolj denarja.
,,Sicer pa zakon dopušča, « se kasneje združimo, če bo ^ ^ ristno. Nihče nahi tudi ne P|_ji prečuje sodelovati z drug^^ občinami, saj je to v naše M bro. Sodelovali smo že doslej ni nobenega razloga, da ^ tako nadaljevali,“ zatrjujejo , Sevnici.	'	k
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 24. JANUAR/^ 10.30 - Reklame in oglasi dilo se je v preteklosti " irjii tehna vam predstavlja - Clove j, delo - Obiskali smo kovinsko jetje v Sevnici - Zabavna gl^* .j uganko - Ljudski običaji ^	^
občini - Naši poslušalci Čestitaj pozdravljajo - Zaključek oddaji-
SREDA, 27. JANUARJA;
-	Reklame in oglasi - Zgodilo v preteklosti - Iz diskoteke n jj. poslušalcev- - Pred zborom ** jj,, katov - Pogovarjali smo sc z dimi smučarji entuziasti -narodnih pesmi - Zaključek odo
ŠENTJANšKO-KRMEUrSKI VODOVOD
Stroški podrli zamisd
Napeljava skupnega vodovoda predraga, da *>1 zmogli — Graditev vaške ceste dobro kaž®^
Načrti o gradnji velikega vodovoda, ki bi zajel vse vasi od Breškega prek Šentjanža, Krmelja tja do Gabrijel, seje izjalovil.
S	tem se bo zaenkrat treba sprijazniti. Pred letom dni ustanovljeni gradbeni odbor se je prizadeval,'da bi dobil pomoč ali posojilo, vendar se mu to ni posrečilo, saj gre za zelo velike otroške graditve, ki jih občina ne zmore.
Gradnja skupnega vodovoda bi bila koristna, vendar zaenkrat kaže, da bodo posamezne vasi s svojimi manjšimi vodovodi poskrbele za ‘ oskrbo z vodo kar same. Nedolgo tega so v vasi Hinje sosedje na svojo pest začeli akcijo, zbrali so precej prispevkov, skopali jarke in
položili cevi v dolžini j,j gega kilometra; če pa jih prekinil sneg, bi vodovod c dili že ob koncu decembra V'^nasprotju z načrtoi^ ^ graditev skupnega vodovod^ vse območje pa se dobro nič ujejo zamisli o gradnji ceste Brinje Kamenško. ^ m. cembru so bila končana bn* y žerska dela na 1400 jj dolgi trasi. Stroške so uporabniki ceste,	jfjJ
Birna vas. Pri zbiranju den ^ je bilo nekaj težav, venda^^^jj odbor vztrajal in bo, brž vreme dovoljevalo, doko*’^^ cesto. Pri tem pričakuje občine, gozdnega obrata jevne skupnosti.	»t:
S.
18
DOLENJSKI LIST
Stran uredil: MARJAN LEGAN
Št. 3 (1086) ★ — 21. januarja
PRI NAS ŠE NT OVREDNOTEiN:
Posvetni pomen Barage
T»‘ebnje; razmišljanje, kako bi se primemo od-^oižlli posvetnim zaslugam Friderika Barage
^0 je Friderik Baraga, sloji®*^ škof (rojen 1797. leta v Wali vasi, umrl 1868. leta v ^eiiki), vdrugič in zadnjič ®Diskal domovino, so mu ob ^^emu v Trebnjem zvonili ponovi in streljali možnarji.
^3stili so njegovo delo v bogo-in misijonarstvu, ki ga je pravil med daljnimi in^jan-plemeni, med Očipvejci y ptavci, katere je hkrati s ^Canskim naukom učil abe-kulture, umnega kmeto-pa tudi zdravstva in boja alkoholizmu.
Urkev je njegovemu delu
že veliko časti, toliko
kot
je za življenje ne bi nikoli
deT	pomen	njegovega
, ^ presega misijonarsko in du-°vniŠko vlogo, ki si jo je pro-
Naloge v čast obletnice OF
Komsija za obujanje tradicij narodnoosvobo-^ega boja, ki deluje pri ®D^ski konferenci ^^DL, razpisuje nagrad-^ tekmovanje v pisanju ^“kih nalog o pomenu ^^obodilne fronte in Najboljše naloge ^do za letošnjo 30-letni-^ Osvobodilne fronte Izgradili. Komisija, ki se ta	namera-
^ organizirati tudi javno ,JCaj ves o  ______________________
stovoljno zadal, ko je zapuščal Dolenjsko in odhajal, med kanadske Indijance.
V zapisu o pomenu osebnosti Friderika Barage, ki ga je pripravil ljubljanski Zavod za spomeniško varstvo, štejgo tega dolenjskega rdaka v vrsto najbolj vidnih reformatorjev sveta v 19. stoletju, ki si je s svojim delom zaslužil ustreznejše ovrednotenje tudi od posvetnih oblasti.
Friderik Baraga je takratno Evropo sezn'anil s severnimi indijanskimi plemeni, njihovimi narodnostnimi in kulturnimi značilnostmi in navadami. S skupino drugih slovenskih misijonarjev je odločilno prispeval h kulturnemu, gospodarskemu in zdravstvenemu razvoju velikega dela Novega sveta.
Z njegovim imenom so povezane knjige za omenjena indijanska plemena, prevodi v indijanščino, ustanavljanje indijanskih šol, tiskanje indijanskih knjig v Ljubljani, pošiljanje žlahtnih sadnih sadik, cepiva zoper nalezljive bolezni in druge materialne pomoči zaostalim prvoselcem v Ameriki.
Ob vseh teh njegovih zaslugah torej ni nič čudnega, če v Trebnjem v okviru prizadevanj za ohranitev kulturne in zgodovinske dediščine razmišljajo, kako bi se mu na primeren način oddolžili. Friderik Baraga je rano mladost preživel v trebanjskem gradu in v Trebnjem, zato bi kazalo urediti spominsko sobo, v kateri bi obiskovalec lahko videl, kakšne so zgodovinske zasluge tega dolenjskega rojaka.	M.	L.
. s X '
Sredi prejšnjega tedna so prizadevni trebanjski smučarski delavci s pomočjo SD Olimpija iz Ljublj^e uspešno organizirali prvo nočno smučarsko prireditev na Dolenjskem. Na sliki — predse^biik in tajnica smučarskega društva Trebnje inž. Damjan Mlakar in Rozi Drnovšek, ki sta nosila glavno breme. Poročilo o tekmovanju je na športni strani. (Foto; S. Dokl)
P
KAKO UREBNKaElVATI »SZDL DANES«
Konference in programi pred vrati
V februarju bock> konference krajevnih organizacij SZDL — Nujni so programi — Nova vodstva
Letne konference krajevnih organizacij SZDL, ki bodo v trebanjski občini opravljene v februarju, so priložnost, da se Socialistična zveza organizacijsko utrdi. Marsikje s sedanjim delom ni mogoče biti zadovoljen, razmere so v nekaterih krajevnih organizacijah celo kritične.
Kaj vse je treba poprej narediti, da bodo konference do-
Zaprosilo in nista pritisk
$
$ f
f'
#
\ li	odbor Dolenjskega
0	11^ na občinski strani (str.
^ oh'	Dolenjskega Usta
d 7	„pojasnilo** v zvezi
0 va**^‘Wniacijo, W sem jo o reše-0	problema preskrbe z me-
0	občini Trebnje dal občin-
J j^-^upščini na seji 28. 12. t	vrr	točko „Poročilo o iz-
0	sklepov 18. seje občinske
J I^P^ine*. Ker je uredništvo 5 Oz	poročilo
0	1^	informacijo odborni-
0 jj.o reševanju nastalega pro-J	° izvrševanju sklepov
5 obt i	pkvalificiralo kot
0 spj . ° poročanja novinarja s 4	pritisk na sredstva obrt lira	poskus manipu-
* dpi * svobodo novinarskega dod’t^”' dolžan občanom dati
pojasnila. Novinar inž.
0
J
J	Legan,	ki	je	poročal	s
5 lO	skupščine	z	dne
0	ie ■	1970, je namreč v svc
^	n 1 .	katerega je objavil v
J	don 'l *	^2- 1970, na senza-
0 obv	način	enostransko
0	javnost	o sklepu skup-
J	hote	ali	pa	iz
0	je °*^^nosti izpustil tisto, kar
0	za	dobro in objek-
0 o obveščenost občanov.
^	je	bila	na seji 10.
J	Zadp .. ® predočena naslednja
0	Činp'r’ oskrbo občanov ob-
0 ^l^ebnje skrbi Kmetijska za-^	nice^ Trebnje, ki je svoje mes-
J	^u^?^«gala z mesom iz lastne
0	vitv?*^ ^ Šentrupertu. Z uve4ja-
^	DldVilnilru	r\	minimalnih
0 tehnu P^^'^lnika o minimalnih ^ Obrat pogojih prehrambnih ^	8*	j®	republiški
'ZA gospodarstvo in ki ga ve-morala prenehati z delom, ker
0	v T*	gospodarstvo m ki
0 terin”	primeru	izvaja
t	l^avn'^	inšpekcija, je mor
ne prenehati z delom, ker jjenjs zahtevam pravilnika. toUk^
IcU.-	zadriit»a	mora zato
0 0
\ klairv**^* zadruga mora zato t Sevni	^	Ljubljani	ali	v
0 vati ali, ;.-r-
\	ga	dovažati	v	svoje
0
pa v teh krajih kupo-■■^snic«. c" dovažati v svoje strog.. • ^ so s® povečali strani*- ^°^®ve mesa. Na drugi J leta	koncu	preteklega
S VrJnnT odlok zveznega iz-0 tnaliir	o	zamn	’
^ Zara^^?	*“di	_____
• postav 1^“^® Knctijska zadruga
sveta o zamrznjenju tudi mesa.
«	*-'»iavii..“	---------.jska zadruga
Oslerjjg 'vprašanje organizacije
0	7	‘	'■'*	—---------
• Prekin-. niesom in napovedala
•	Kina	preskrbe, če skup-
J	zagotovi povračila
• Zadru	Knvtijska
0	l^nie	prevoza	živine v
•	*ističnik	zaradi visokih gro-
J	no v n	meso,	nabavlje-
0 njenih '’icah, katere ob zamrz-
'Maloprodajnih ccnah
informacija in obtožba
omogočajo kriti stroške za razsek v maloprodaji. Glede na tako stanje je imela občinska skupščina na izbiro naslednje variante:
1. da dovoli zvišanje maloprodajnih cen mesa; tak sklep bi bil v nasprotju z odlokom zveznega izvršnega sveta o zamrznjenju cen, torej nezakonit in nesprejemljiv tudi glede na to, da bi zviševal cene mesa v živinorejskem območju nad nivo cen v drugih območjih:
2. da pokrije Kmetijski zadrugi negativno razliko v ceni v višini 12 do 18 milijonov starih din, ki bi nastala zaradi omejitev cen mesa in dovoza mesa iz drugih klavnic; take obveznosti ni mogla sprejeti, ker nima dovolj lastnih sredstev niti za kritje tistih obveznosti, ki jih je po ustavi in zakonih dolžna izpolnjevati;
3. da prevzame odgovornost
dovoli Kmetijski zadrugi še
naprej uporabljati klavnico za njene potrebe, čeprav klavnica ne ustreza prestrogim zahtevam pravilnika o tehničnih normativih:
4. da reševanje nastalega problema prepusti stihiji; v tem primeru pa bi kršila statut občina, ki ga je sama sprejela, in bi pustila v negotovosti preskrbo občanov z mesom.
Po dolgotrajni razpravi, v kateri je ocenila posledice enega ali drugega sklepa, se je skupščina odločila za tretjo varianto. Odborniki so bili poprej opozorjeni, da tak sklep ne bi bil v skladu z že omenjenim pravilnikom. Skupščina je kljub temu sklep sprejela, ker je sodila, da v dani situac^i predstavlja najbolj živ-sko rešitev, ve^al pa naj bi toliko časa, dokler KPD Dob ne usposobi klavnice po normativih
firavilnika. Ker se je zavedala ormalne neskladnosti sklepa z veljavnim pravilnikom, je skupščina imenovala posebno delegacijo in ji določila nalogo, da o nastalem problemu in o sprejetem sklepu skupščine seznani sekretariat za gospodarstvo SRS. Smatram, da je bilo stahšče skupščine, du preko posebne delegacije neposredno informira re-
publiški o^an o svojem ukrepu, pravilno. Zato in ker že pralcsa kaže, da v javnosti nasploh težko
najdejo pravilno oceno ukrepi, ki jih mora v določeni situaciji skupščina sprejemati, sem zaprosil novinarje, naj o tem ne poročajo v sredstvih infomi-ranja.
Gledano strogo po paragrafih, je bil sklep skupščine morda res nezakonit - toda skupščina ni imela na izbiro zakonite variante. Skupščina je v nastali „pat poziciji** naredila potezo, ki jo je novinar togo, brez obraz-ložtve in z velikim naslovom označil kot nezakonito. Novinar tov. Legan mojega zaprosila pač ni upo^eval in je objavil že nasledili dan v „Delu** članek, v katerem je pozabil ali pa namenoma izpustil (morda pa tudi premalo sledil poteku seje) dileme, v katerih je skupščina bila, in vzroke, zakaj se je skupščina odločila tako, kot se je. Sodim, da moje zaprosilo novinarjem ni noben pritisk ali poskus manipuliranja s svobodo novinarskega dela. Prav tako pa menim, da je kršena pravica do obveščenosti, za katero se uredništvo zavzema, če novinar namenoma ali pa iz malomarnosti izpušča iz j>oro-čila bistveno pomembne vzroke, ki povzročijo določen ukrep. Sem za obveščenost, vendar objektivno in popolno. To naj bo novinarjeva dolžnost, ne pa pomanjkljivo obveščanje v obliki iskanja senzacije.
Na seji 28. 12. 1970 sem, kot že rečeno, odbornike informiral o nadaljnjem reševanju nastalega problema in o izvajanju sklepov prejšnje seje. Ob tem sem omenil tudi, da je novinar tov. Legan kljub zaprosilu pisal o sklepu skupščine in s tem bolj škodil rešitvi problema, kot pa koristil. Ponovno poudarjam, da je pisal na široko, a vseeno enostransko. S tem pa, da sem odbornike informiral o članku in o predhodnem zaprosilu novinarjem, nisem, tako mislim, prav nič obtožil poročanja v takem smislu, kot navaja uredništvo v svojem „pojasnilu**. V njem se obravnava dana informac^a odbornikom kot obtožba novinarjevega poročanja, češ da je bilo to krivo, da ni bilo mogoče izpeljati sprejetega sklepa, kar naj bi pomenilo „iskanje grešnega Kozla** v novinarjevem delu. Da ni tako, bi sc lahko uredništvo samo prepričalo, če bi pogledalo v stenogram seje, a sc žal ni. Ce bi se, bi verjetno v njegovem „pojasnilu**^ bilo manj senzacionalizma. Čeprav na seji nise'hi iz-rccno obtožil' takega aU drugačnega poročanja, pa ob tej priliki obtožujem enostransko obveščanje, ki ga nihče ne more smatrati za objektivno. Tako enostransko „obveščanje** niti nima značaja obveščanja, ampak je tendenciozno zavajanje javnega mnenja.
CIRIL PEVEC predsednik občinske skupščine Trebnje
5
S
5
5
5
S
5
5
N
H
S
5
S
5
§
N
5
S
segle svoj namen, in kaj storiti, da bodo organizacije SZDL imele tisto vlogo, ki izhaja iz dokumenta „SZDL danes“, so v četrtek, 14. januarja, razpravljali predsedniki krajevnih orga-
Sklad je upravičil obstoj
Občinski komunalni sklad je opravičil svoj namen, so ugotavljali na zadnji seji občinske ^upščine Trebrye, ko so obravnavali njegovo delo v letu 1970. Ce nič drugega ne, so zdaj čistejši računi, kaj kdo plača in koliko določeno delo stane. Naloga upravnega sklada je tudi, da se v interesu občanov poteguje za nižje cene za posamezna dela in za to, da je delo dobro opravljeno. Odborniki so ugotavljali, da so bile ceste četrtega reda latu bolje vzdrževane kot leto dni prej, zasluge za to pa ima tudi komundni sklad.
18N0VIH Članov ZK
Občinska organizacija Zveze komunistov Trebnje se je ob koncu leta povečala za 18 članov. Letni plan sprejemanja, ki je bil verjetno previsok, sicer ni bil uresničen, vendar je doseženo število vseeno dokaj šen uspeh. Sprejemov pa bi bilo lal^o še več, če bi se bolj potrudile nekatere večje krajevne organizacije. Za primer naj pohvalimo krajevno organizacijo Velika Loka, ki je sprejela največ novih članov, tako da bo zdaj Veliki Gaber imel lahko samostojno krajevno organizacijo.
^-------------
V Mokronogu pristanek astronavta
Ameriški astronavti niso nič v primeijavi s Kurentom. Kdo jih je čakal, prosim vas, ko so se ^u^^^aii na Lunino Moije tišine? Vulkanski prah in puste kamenine. Nekaj čisto drugega bo doživel vesoljec Kurent, ki se kani na letošnjo pustno nedeljo spustiti v Mokronog. To zagotavljajo tamkajšnji larfaiji, Id že pripravljajo teleskope in vabijo zvezdoglede in druge učene može in ženske, naj si pridejo ogledat, kako bo v Cape Nassen-fussu mehko pristala Kurentova kapsida. Iz teh vabil sklepamo, da tudi letos država Cape Nassen-fuss ostane, ^avni del prireditve pa bo Kurentov pristanek na Zemlji.
nizacij skupaj s člani izvršnega odbora OK SZDL.
Predvsem se je treba na konference pripraviti. Sem šteje priprava programa dela, ki ne bo spisek želja posameznega kraja, marveč naj zajame le nekaj aktualnih problemov, ki so uresničljivi. Na podlagi takih programov je treba pridobiti ljudi. Kadrovanje je v sedanjem trenutku	še posebno po-
membno. Na seji so menili, naj predsedniki krajevnih organizacij ne bi imeU drugih odgovornejših funkcij, ker je v krajevnih organizacijah SZDL veliko dela. Bolj kot doslej je treba vključiti mladino in žene.
Na letnih konferencah bodo volili nova vodstva. Na vseh bodo obravnavali trenutni gospodarski in politični položaj v občini, uresničevanje vodilnega programa ter ^liv stabilizacijskih ukrepov. Še v tem mesecu bodo imeli odbori krajevnih organizacij razširjene seje, ki bodo pripomogle, da bodo konference lahko kar najbolje pripravljene.
Danes zasedanje skupščine
Za danes je v Trebnjem sklicana seja obeh zborov občinske skupščine. Dokaj kratek dnevni red zajema poročilo o delu skupščine, njenih svetov in komisij v minulem letu ter osnutek programa za letos, poročilo o samoupravni ureditvi kulturne dejavnosti v občini (kulturna skupnost) ter nekaj občinskih odlokov: glede pri-spe\4ca za dnevno varstvo otrok, prometnega davka in določanja cen za živilske izdelke.
SZDL podpira zadrugo
Na četrtkovi seji izvršnega sveta odbora občinske skupščine SZDL Trebnje in predsednikov krajevnih organizacij so udeleženci sklenili, da bodo podpirali prizadevanja KZ Trebnje, ki žefi s pogodbami zagotoviti krompir za novo tovarno na Mirni. Ocenili so, da plačilo 50 par za kilogram krompirja resda ni veliko, vendar je velikega pomena, da je odkup zagotovljen in da se kmetje lal^o zanesljivo usmerijo v intenzivnejše pridelovanje krompirja. Razen tega se kooperantom obetajo ugodnosti pri nakupu semena in strojev ter glede kreditiranja.
Drobne Z Mirne
- SMUČARSKI TECAJ. Sneg je prinesel otrokom obilo veselja. Društvo prijateljev mladine bo v sodelovanju s šolo pripravilo v zimskih počitnicah začetniški smučarski tečaj, kjer se bodo smučarske veščine učili pod strokovnim vodstvom.
- SILVESTROVANJE. Večina Mirenčanov je novo leto pričakala doma, kljub temu pa so bila gostišča polna. V restavraciji „Dane* so bile rezervacije po 60 dinaqev za osebo. Za novoletne dni je bila Mirna kar lepo okrašena, posebno prazničen vtis je delala velika jelka pred restavracijo.	^
- USTAVLJENA GRADNJA. Sneg je ustavil gradnjo stanovanjskem bloka pod cerkvijo. Graditelji so še utegnih pripraviti opaže in vse drugo za prvo betonsko ploščo, dlje pa niso pnšli.
•
- ZMANJKOVALO JE ČESTITK. Trgovine in pošta niso bile letos posebno dobro založene z novoletnimi čestitkami. V nasprotju s tem pa je bilo na.voljo dovolj nabožnih razglednic.	D.	P.
TREBANJSKE IVERI
V MARCU SPET RAZSTAVA. Tabor slovenskih likovnih samorastnikov, ki ima tudi za letos bogat delovni program, bo v marcu priredil prvo letošnjo razstavo. V avli osnovne šole se bosta ljubiteljem naivnega slikarstva predstavila Jože in Konrad Peternelj, ustvarjalca, ki sta v kulturno javnost ponesla skupaj še z nekaterimi drugimi sloves tako imenovane, žirovske šole.
NACRT ZA GALERIJO. V kletnih prostorih trebanjskega župnišča, ki jih po ugotovitvah dr. Ivana Ko-melja, predstavnika ljubljanskega Zavoda za spomeniško varstvo, odlikuje izvrstna stara arhitektura, nameravajo urediti galerijo, v kateri bodo stalno razstavljena dela likovnih samorastnikov. Pripravljen je načrt, ki ga je na zadnji seji obravnaval upravni odbor tabora. Zamisli še niso dokončno oblikovane. Preureditev bo veljala, kot je pokazal predračun, približno 200.000 dinarjev. Vodstvo tabora bo denar zbiralo v obliki prispevkov delovnih organizacij.
l6kM SE BO ŠIRILO TREBNJE. V kratkem bo javno razgrnjen nov zazidalni načrt Trebnjega in Starega trga, ki zajema približno 33 ha zazidalnih zemljišč, ki segajo od občinske stavbe pa do križišča pri obratu Modnih oblačil in so na severni strani asfaltirane ceste. Tu bo v naslednjih letih zgrajeno 565 stanovanj, od tega 213 v obliki stanovanjskih hiš, preostanek pa v blokih. Svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve je osnutek obravnavi prejšnji teden. Več bomo o načrtu se pisali.
NEVAREN LED IN SNEG. Na več blokih so se nagrmadile tako težke ledene sveče na krajih streh.
da jih je bilo treba odbiti, sicer bi lahko povzročile nesrečo. Delavci komunalnega podjetja so razen tega morali očistiti sneg s streh, sicer bi se delali novi „kapniki**. Zima poleg' radosti prinaša tudi nevšečnosti. Ob tej priložnosti naj opozorimi na zgled Mercatopeve blagovnice, ki je poskrbela, da je ves parkirni prostor posut s peskom. Ce b- tako naredili se drugi, bi bila bolj varna vožnja in hoja.
LEP DNEVNI IZKUPIČEK. Smučarska vlečnica je v rekordnem dnevu dosegla že čez 2.500 dinarjev izkupička, čeravno je komaj začela obratovati. Gradnja se bo torej v nekaj letih lahko poplačala, če bo le dobra smuka in če bo vlečnica dobro delala.
NESRECA na progi. Prejšnji teden se je zgodila še ena nesreča, ki znova opozarja, da je treba biti kar se da previden na prehodih čez železniško progo, zlasti pozimi, ko se je z njih teže umakniti in ko vlaki manj hrupno vozqo po tirih. Tokrat se je nesreča zgodila pri kamnolomu Vrhpeč. 43-letni Franc Papež iz Jezera je vodil par volov, in ko je bU z njimi na progi, niso hoteli naprej. Prihajajoči vlak se ni mogel več ustaviti. Lokomotiva je udarila z odbijačem Papeža po glavi, vola pa močno poškodovala. Na srečo poškodba na glavi ni bila hujša.
POZABLJENI AVTOMATI. Že najmanj leto dni visijo na nekaterih hišah v Trebnjem pokvarjeni avtomati za prodajo žvečilnega gumija. Menda so last podjetja Tobak. Ne vemo, kakšen pomen imajo avtomati, če so pokvarjeni. Ce so le za reklamo, ta za podjetje najbrž ni ravno najboljša.
TOANJSEE NOVICE
Stran uredi!: MAUJaH LEGAN
00!.ENJSK! tis*
Rekord dosežen
Kolektivu gostinskega podjetja HOTEL PUGLED v Kočevju se Je končno izpolnila dolgoletna želja: doseči na leto
10.000	nočitev. V preteklem letu te številke niso le dosegli, ampak celo občutno presedi, saj so zabeležili kar 10.442 nočitev.
Domačini so lani prenočevali v hotelu 8312-krat, tujci pa 2130-krat. V letu 1969 so v hotelu našteli 9175 nočitev (7452 domačih in 1723 tujih) ali 1267 manj kot lani.
Po tromesečjih so lani zabeležili naslednje število prenočevanj: prvo le 1671, drugo že 2394, tretje 3495 in četrto' 2882. Najugodnejši lanski mesec je bil oktober, ko so našteli 1204 nočitve (v istem mesecu leta 1969 le 789); leta 1969 pa je bil najugodnejši mesec avgust, ko so zabeležili 1143 nočitev (v letu 1970 pa v istem mesecu 1189).
J.P.
noCejo znanja
Osnovna šola Kočevje je s težavo organizirala dopolnilni pouk za učence, ki težje izdelujejo razrede oziroma posamezne predmete. Komaj je vodstvu šole uspelo zbrati dovolj učnega osebja, fe se je zataknilo pri učencih, ki nočejo hoditi k dopolnilnemu pouku. Starši naj bi se na roditeljskih sestankih in govorilnih urah pogovorili z učitelji, če je njihovim otrokom potreben dopolnilni pouk. Če jim je, naj zahtevajo, da bodo ta pouk obiskovali, in tudi dosežejo, da ga bodo res.
SPET JE OTROKE ZEBLO
Do pred kratkim je šolarje v novi osnovni šoli v Kočevju zeblo, ker se je spet pokvaril en izmed obeh kotlov centralne kurjave. Lani pozimi sta se pokvarila kar oba hkrati. Nujno popravilo je takrat veljalo
20.000	din, medtem ko za letošnje še niso dobili računa. Kotla centralne kurjave sta zelo slaba — take kotle so iz drugih šol že zmetali ven — in njuno vzdrževanje je zelo drago. Je že tako, da je najdražje tisto, kar se poceni kupi!
razliCne počitnice
Na kočevski šoli in vseh ostalih šolah, ki imajo prosto soboto, bodo zimske počitnice od 30. januarja do 7. februarja. Otroci bodo prejeli polletna spričevala 29. januaija. Na šolah, kjer nimajo prostih sobot, pa bodo počitnice od 20. januarja do 4. februaija.
Pred volitvami
Vodstvo krajevne organizacije SZDL Stara cerkev pri Kočevju namerava v pripravah na bližnje volitve seznaniti svoje člane z dosedanjim delom m sodelovanjem z ostalimi organizacijami, zlasti s svetom krajevne skupnosti. Na konferencah bodo podrobneje razpravljali tudi o komunalnih delih. Na območju te krajevne organizacije živi preko tisoč volivcev, ki morajo v vsakodnevnem življenju reševati vrsto vprašanj.
-š
''	''	'	s
V.S
< ' < v
m
še vedno preveč snega v Kočevju
Snega j*e v Kočevju veliko, denarja za njegovo odvažanje pa malo — Potrebe in možnosti sp usklajene tako, da je promet po mestu otežen, vendar za silo gre — Hudo bo, če nenadoma spet zapade sneg
čeprav je minilo že okoli 14 dni, odkar je padel zadnji sn^, Kočevje še vedno ni tako očiščeno, kot je bilo v preteklfli letih. Splužena in očiščena so le redka najbolj prometna mesta oziroma ozka grla.
Pot do šole je včasih precej dolga in naporna, zlasti pozimi. Tudi na kočevskih cestah in idicah je nevarno, saj je ob njih toliko snega, da se vozila in pešci komaj srečavajo. Če bi naglo zapadel nov sneg, cest niti splužiti ne bi mogli dobro, ker je ob njih preveč snega (Foto: FKK osnovne šole Kočevje)
Ker smo dva tedna zaman upali, da bo Kočevje le očiščeno snega vsaj tako, kot jt bilo v preteklih letih, smo končno potrkali na vrata nekaterih občanov, ki imajo med drugim na skrbi tudi komunalne zadeve našega mesta. Dobili smo take odgovore:
Ema Marinčič, komunala: „Sneg čistimo z mestnih ulic in pločnikov po naročilu mestne krajevne skupnosti, ki čiščenje tudi plačuje. Čiščenje pote^ počasi zato, ker dobivamo počasi tudi naročila.
Res pa je, da bi morali takoj, ko zapade sneg, očistiti vse ceste, ulice in pločnike v mestu. Le tako bi lahko brezskrbno pričakali novi sneg. Če pa zdaj zapade spet toliko snega, kot ga je ob novem letu, bomo imeli po Kočevju lahko le še kozje stezice. Ogromne količine snega, ki so zdaj zbite ob cestah, ne bi dovolile, da bi ceste in ulice splužUi dovplj široko, da bi po njili lahko vozili avtomo-
Napravimo obračun petih let
Z zadnjim decembrom 1970 je bil zaključen tudi plan razvoja občine zad-njih petih let — Stari srednjeročni plan je bil sprejet z dveletno zamudo, s kolikšno zamudo bo sprejet novi za naslednjih 5 let
Pravkar je minilo zelo pomembno leto, ko smo bolj ali manj uspešno zaključili petletni plan razvoja občine Kočevje za obdobje 1966 do 1970. Občane bi seveda zelo zanimalo, kaj izmed načrtovanega je bilo doseženega, kaj ne in kaj so dobili kar mimo tega načrta.
Zato bi bilo prav, če bi občinska skupščina, ki je ta srednjeročni plan sprejela, obravnavna, kako je bil izpohijen. Že površen pregled komunalnih del v zadnjih petih letih pove, daje bilo napravljenega tudi marsikaj, kar v srednjeročnem programu ni bilo predvideno (novo pokopališče, asfaltirana Tomšičeva cesta itd.).
Marsikaj, kar je bilo v načrtu, pa seveda tudi ni bilo izpolnjeno (urejanje rekreacijskih in izletniških točk v okolici Kočevja; plavalni bazen — proti njegovi gradnji je razpravljalo na seji, ko je bil sprejet načrt, več odbornikov, itd.).
Mesto oziroma nekateri njegovi deli so se v zadnjih letih popolnoma spremenili. Tako je območje Trate povsem spremenilo sliko, saj je tu nastala
DROBNE IZ KOČEVJA
KOČEVSKI PLANINCI - Planinski vestnik je v prvi letošnji številki na straneh 6 do 11 priobčil zanimiv članek Petra Vovka, dolgoletnega člana Planinskega društva Kočevje.
V	sestavku „V dolinici Jelenovega studenca**, ki je obogaten z lepimi slikami, je prikazal smisel planmar-jenja v našem kraju in bližnji okolici. Tudi tu je planinarjenje prijetno, čeprav se zelo razlikuje od iste dejavnosti v visokih planinah. Iz tega članka šele vidimo, kaj imamo, česar drugje nimajo. Premalo izkoriščamo, kar nam nudi planinska postojanka pri Jelenovem studencu za Mestnim vrhom (1022 m). Priporočamo, da občani prečitajo ta članek, pa bodo drugače vrednotili delo našega Planinskega društva, ki bo praznovalo letos 20-letnico ustanovitve.
DAVKI PRED VRATI - Davčna uprava občine Kočevje je razposlala obrazce za napoved in odmero osebnega dohodka od obrti in drugih dejavnosti. Rok za dostavo prijav je 31. januar. Prijaviti pa je treba tudi
osebne dohodke, ki presegajo
25.000	din na leto.
ZAMAKANJE STREH IN ŽLEBOV povzroča stanovalcem veliko nevšečnosti. Ker mraz ne popušča, se tali sneg samo ob lahkih odjugah okoli poldneva. Vendar zaradi zaledenelih žlebov voda ne odteka in ledene sveče so iz dneva v dan večje in nevarnejše. Razen tega se nabira pod kritino led, ki se zaradi toplote IZ stanovanj polagoma tali in zate prične zatekati. V nevarnosti 50 posebno vi^a nadstropja in pročeya. Nastaja velika škoda.
PRVA SEJA ZA 500-LETNICO
-	Za proslavo 500-letnice mesta Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti imenovala odbor za to proslavo. V odboru, ki ga bo vodil predsednik občine tovariš Miro Hegler, je 26 članov, v častnem odboru za proslavo pa 12 članov. Prva delovna seja odbora je bila sklicana za pretekli ponedeljek. O poteku seje l^mo še poročali.
prav lepa mestna četrt z asfaltiranimi ulicami itd.
Veliko je novega tudi v gospodarstvu in na področju družbenih služb. Prav zato bi res kazalo zdaj, ob zaključku petih let, potegniti črto in sešteti dobre in slabe strani tega obdobja.
Medtem pa se v Kočevju pripravljamo na proslavo 500-letnice mesta in seveda na sprejem naslednjega srednjeročnega in dolgoročnega plana razvoja občine ...
J. P.
Šolarji na smučeh
Vendar je vpraianje, kako dolgo, ker se smuči pridno lomijo Za nove t>odo zaprosili TIS
Učenci petih razredov osnovne šole Kočevje bodo postopoma v tej zimi opravili enotedenski smučarski tečaj. Tečaji so se začeli po novem letu. Na teden se zvrstita po dva, tako da se bo do konca januarja zvrstilo vseh 7 oddelkov, ki žtejejo skupno 244 učencev.
Žal ima šola zelo slabe smuči, ki se rade lomijo, razen tega jih je tudi premalo. Le redki učenci — komaj desetina - ima svoje smuči. V prometu pa niso neprestano le smuči, ampak tudi smučarski čevlji, ki jih je šoli pred dvema letoma prinesel dedek Mraz. Komaj dopoldanski tečajniki smučdrske čevlje sezujejo, že jih obujejo popoldanski. Vmes pa ne pseteče toliko časa, da bi se čevlji vsaj osušili: :
Doslej je šola vsako leto dokupovala smuči. Zdaj nameravajo zaprositi za pomoč še temeljno izobraževalno skupnost. Dobre smuči so namreč drage, potrebujejo jih pa kar okoli 20 parov, če hočejo zamenjati vse, ki so izrabljene.
J. P.
KOČEVSKE SNEŽINKE
NITI SVEŽEGA NI BILO -Preklicati moramo trditev v prejšnjih „snežinkah”, da bodo v Koče^u jedli kruh, kije ostal od novega leta, vse do pusta: že 10. janu^ja namreč ni bilo dobiti niti 'starega niti svežega kruha .. .
NESREČNA SIPA - Že četrtič je. razbita šipa reklamne omarice kina „Jadran** na stavbi Računovodskega biroja. Nekdo je moral že plačati vstavljanje nove šipe. Zdaj domnevajo, da se je tistemu zdel račun prevelik in da je organiziral novo razbijanje.
SRECNI OTROCI - Najdaljše zimske počitnice imajo otroci, ki obiskujejo osnovno šolo v Vasi-Fari. Komaj zapade malo več sne^, že ni plužena cesta proti Osilnici, in ker ne vozi šolski avtobus, tudi pouka ni. Sreča v nesreči pa je, da prav do Kolp-ske doline sežejo blagodejni vplivi južnega in toplega podnebja, zaradi česar se tu sneg prej stopi.
PREDPUSTNI POPUSTI -Takoj po novoletnih inventurah so začeli trgovci ponujati blago s predpustnim popustom, ki znaša 20 do SO odstotkov.
KO SO Čistili sneg pri kemični tovarni, so ga stresali v Rinžo sredi mesta pri cerkvi; ko so ga čistili v središču mesta, pa so ga vozili h „Komunah**, se pravi v bližino kemične tovarne.
bili. Na to pa bi morali misliti zdaj, ko je še čas, in ne potem, ko bo novi sneg že zapadel.“
Stane Potisek, načelnik oddelka za gospodarstvo in Hnan-ce občinske skupščine: „Vzdrževanje mestnih cest in ulic je skupščina prepustila, skupaj z denarjem za te namene, krajevni skupnosti. Strinjam se, da je trebam denarjem varčevati, vendar bi krajevna skupnost le lahko naročila malo več del. V načelu pa se seveda strinjam, da je treba uskladiti potrebe z denarnimi možnostmi.”
Stane Pintar, tajnik KS Ko-čevje-mesto: ,J^ačelni sklep sveta naše krajevne skupnosti je tak, da je treba z denarjem varčevati in odpirati le, kjer je najnujnejše, se pravi tista območja mesta, ki so prometno ozko grlo.
Krajevna skupnost je predvidela, da bo v tej zimi porabila za odvoz snega 18.000 din. Poudariti pa moramo, da sploh še ni določeno, če bomo toliko denarja s cestnega sklada tudi prejeli.
Upoštevati je tudi treba, da se v cestnem skladu zbira denar za vzdrževanje cest skozi vse leto. Če bomo pozimi porabili preveč denarja, bomo imeli poleti na cestah luknje. Občani bi se sami zelo verjetno odločili — če bi zadevo dali na glasovanje
-	da je prav, če pozimi malo bolj varčujemo, čeprav hodimo po snegu. Bomo pa poleti poskrbeli, da na cestah ne bo lukenj.
Res pa je tudi, da nekateri občani zaradi neočiščenega mesta negodujejo. Ti verjetno menijo, da je denarja dovolj ali da je odvoz snega poceni. Toda vse je drago, denarja pa je malo.
Vendar bo v kratkem posebna naša komisija ponovno pregledala mesto in ugotovila, kje je treba sneg še očistiti.
J. PRIMC
Stanovanja za borce
v letu 1968 sprejeti zakon o prispevku za zgraditev stanovanj za udeležence narodnoosvobodUne vojne in v tej zvezi sprejeti predpisi občinske skupščine, so omogočili, da je lani prejelo več borcev posojila za gradnjo in popravilo hiš ter stanovanj. Čeprav je komisija uspešno in pravično reševala prošnje, je bila nemalokrat pred težavnimi nalogami, saj so bili zahtevki in potrebe po denarju znatno večji, kot so bile možnosti. S temi sredstvi in delno pomočjo občinskega društva upokojencev gradijo tudi stanovanjski stolpič v Kolodvorski ulici v Kočevju.
-š
Gostiln je premalo
v načrtu razvoja kočevske občine do letos je bilo med ostalim predvideno, da bo število zasebnih gostilničarjev občutno porastlo. Podatki ob koncu preteklega leta pa kažejo, da se predvidevanja niso popolnoma uresničila, ker je nekaj zasebnih gostilničarjev v preteklem letu odjavilo obrt, češ da ta obrt ni donosna. Hkrati pa vse kaže, da je gostišč premalo. Posamezniki kupujejo pijače v trgovskih poslovalnicah ah pri občanih, ki točijo pijače vaščanom in okoliškim prebiv^cem.
-š
CENE V KOČEVJU IN RIBNICI
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene:	■'
	Kočevje	- Ribnica
	(cene v din za kg)	
krompir	1,20	1,25
sveže zelje	3,10	2,30
kislo zelje	3,30	3,40
kisla repa	3,50	2,60
ohrovt	3,60-	—
cvetača	5,50	4,15
špinača	6,20	-
solata	6,00	6,00 in 6,50
fižol v zrnju	7,80	7,70
čebula	3,60	3,65
česen	7,90	8,65
korenje	4,30	3,65
peteršilj	6,50	_
rdeča pesa	•''•2;80	2,75 ■''
paradižnik	7,00	-
Jabolka	3,70	4,00
	do 3,90	
hruške	5,70	_
grozdje	6,50	6,00
Umone	4,70	4,75
pomaranče	4,10 in 4,70	5,00
banane	5,60	5,70
jajca		
(cena za kos)	0,95	0,90 do 1,00
2e letos volitve po novem
Pred volitvami v SZDL bo okoli 50 sestankov — Več denarja za sofinanciranje našega glasila
Izvršni odbor občinske konference SZDL Kočevje se je na zadnji seji zavzel, da mora postati ta politična organizacija bolj učinkovita pri uresničevanju neposredne socialistične demokracije na področju samoodločanja in samoupravijanja.
To njeno vlogo naj bi pričeli uresničevati takoj, zlasti pa v pripravah za izvedbo letošnjih volitev vodstev krajevnih organizacij in občinske konference SZDL.
Sklenili so, da bo pred konfe-
Nova avtobusna postaja
Načrti letos,, gradnja prihodnje leto?
Pred kratkim so v Kočevju razpravljali o prvem osnutku idejnega načrta za gradnjo nove avtobusne postaje, ki naj bi stala med sedanjo avtobusno postajo in staro (Bračičevo) šolo. Razprave so se udeležili predstavniki projektantov, komisije za varnost prometa, občinske skupščine in SAP.
Izdelavo osnutka tega načrta je naročila občinska skupščina. Za gradnjo postaje se zanima podjetje SAP, ki bo napravilo predvidoma za gradnjo postaje vlo-
go na občinsko skupščino, da bo dobilo potrebna so-^asja. Iz neuradnih virov smo zvedeli, da bodo letos zbrali vso potrebno dokumentacijo za gradnjo, ki bi se nato lahko začela že v prihodnjem letu. Sedanja avtobusna postaja je premajhna že za sedanji promet, še posebno pa bo premajhna, ko bo posodobljena cesta Kočevje—Delnice, saj bo potem proti moiju po njej prav gotovo vozilo precej več avtobusov.
J. P.
rencami krajevnih organizacij SZDL 6. seja občinske konference, na kateri bodo med ostalim razpravljali o osnutku spremembe tn dopolnitve pravil te organizacije. Po sedanjem predlogu naj bi sestavljalo stalni del občinske konference SZDL 58 članov, 30 članov bi izvolili v 17 laajevnih organizacijah SZDL, 18 članov v delovnih organizacijah in 10 članov v družbenih organizacijah in društvih. Te volitve bodo izvedli po delegatb!'em sistemu.
Razprava o pokrajinskem tedniku Dolenjski list je pokazala, da ima to glasilo pomembno vlogo pri informiranju prebivalcev v občini. Tudi o vsebini ni bilo posebnih pripomb, prav pa bi bilo, da bi v tem glasilu sodelovali v večji meri tudi predstavniki delovnih in druž-beno-poUtičnih organizacij, saj bi lahko s skupnimi napori še izboljšali ,Jcočevsko stran“.
_Člani izvršnega odbora so se zavzeli, da je treba zagotoviti potrebna sredstva za redno izhajanje tega gasila. Po njihovem predlogu naj bi letos zagotovili v občinskem proračunu za te namene najmanj 40.000 din.
KOČEVSKE NOUKE
' V z' r
' 'L"^' -
iWi *
Tri metre in več dolge ledene sveče vise s streh stolpičev na Prijateljevem trgu v Ribnici ter ogrožajo življenje otrok in odraslih. (Foto: Drago Mohar)
Nad tri metre dolge sveče
Nastajajo nevarne ledene sveče na nekaterih strehah zaradi napak arhitektov?
Te dni smo priča skoraj neverjetnemu pojavu. Nad tri metre dolge ledene sveče vise s strehe stolpnice na Prijateljevem trgu 5 v Ribnici. Pravijo, da je to zqlo pogost pojav v hišah, ki imajo centralno kurjavo oziroma na podstrešju zbiralnike, tople .,yode. Zbiralniki ogrevajo tudi podstrešje in povzročajo topljenje snega na strehi. Voda odteka preko žlebov in po prirodnih zakonih se ustvarjajo ledeni svečniki.
Kaže, da je temu pojavu vzrok različna toplota na podstrešju in na strehi. Kjer so to temperaturo vsaj približno izenačili, nimajo več teh tegob in tudi nevarnosti ni, da bi ledena
ODBOR ZA PROSLAVE
Letos bo v naši domovini vrsta proslav v počastitev 30-letnice oboroženega upora proti okupatorju. Takšna proslava bo poleti tudi v ribniški občini. Prav tako bo proslava v počastitev 30-letnice ustanovitve JLA, 10-letnice Ribniškega festivala in še nekatere druge. Ker bo z organizacijo precej dela, je bil imenovan pri občinski konferenci SZDL 15-članski odbor za proslave.
-r
sveča padla komu na glavo in ga poškodovala ali celo ubila.
Mogoče ne bi bilo odveč, če bi o tem razmislili tudi arhitekti in že ob gradnji poskrbeli, da na stavbah s centrdno kurjavo ne bi nastajale take sveče, ki ogrožajo zdravje in življenje vsakemu, ki hodi pod njimi.
-k
Ribnica noče denarja
Neki obrtnik je 3. novembra lani pismeno zaprosil davčno upravo občine Ribnica, naj mu sporoči, če imajo v občini uveden samoprispevek in v kakšni višini. Obrtnik je iz sosednje občine in je vprašal zato, ker je zaposlil pomočnico, ki je doma iz ribniške občine. To je storil tudi v dobri veri, da bo prišel revni ribniški občini vsak dinar prav. Vendar se je uštel, ćdkar je ribniška občina skozi šivankino uho ušla iz kroga nerazvitih slovenskih občin, kaže, da ne sprejema več nikakršnih „miloščin". Vsaj tako sklepa ta obrtnik zato, ker na svoje lansko pismeno vprašanje še ni prejel odgovora.
ZAKAJ TAKO?
Prepočasi ga kidajo
Čeprav je zadnji sneg zapadel že okoli novega leta, je bila Ribnica sredi preteklega tedna še vedno polna snega. Še najbolj je bila podobna naselju kakšne znanstvene ekspedicije na Antarktiki.
Za silo prevozna je bila le glavna cesta, stranske pa so predstavljale pravo past za osebne avtomobile: noter si še nekako prišel, ven pa sploh ne ali z veliko težavo.
Ribniška KOMUNALA ni dobila iz tujine naročenega najsodobnejšega avta za zimsko službo s priključki, ker je uvoz „zamrznil”. Starih strojev pa tudi ni pripravila, ker je računala, da bo dobila v tujini naročeni kamion.
Tudi krajevna skupnost in občinska skupščina se nista spomnili, da bi zaradi izred-
nih snežnih padavin organizirali obvezno čiščenje snega, se pravi, da bi mobilizirali „vse, kar leze in gre". Take mobilizacije so v nekaterih drugih krajih letos in tudi v preteklih letih že organizirali, in to kljub temu, da so imeli opremo za čiščenje snega, v Ribnici je pa skoraj ni.
In vendar se počasi vse obrača na bolje. Ce so odpovedale družbene delovne organizacije, je priskočil na srečo na pomoč zasebnik s traktorjem in s priključkom za nakladanje snega. Je že tako, kot kritizirajo s snegom zasuti Ribničanje, „da je zasebni traktor v redu, ker bi sicer zasebnik zmrznil, pri podjetjih je pa vse defektno".	'	p-c
S
4
4
4
4
4
#
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
.4
če pri ribniški KOMUNALI odreče zimska služba, pride prav zasebni traktor z nakladalcem. Šele pretekli teden so v Ribnici začeli malo resneje odstranjevati sneg. (Foto: Drago Mohar)
ALI RES NISMO ĐOVOU ZREU.
da bi sami urejali svoje zadeve?
Večina Ribničanov bi rada vse, plačala pa ne bi niti dinarja — Vendar odvoz smeti, asfalt, otroška igriiča in drugo ni zastonj
Zbor volivcev v. Ribnici, ki ga je sklicala občinska skupščina oktobra lani, ni bil sklepčen kot že mnogi dotlej. Na njem, bi občani lahko izvedeli p^robnosti o izvajanju sklepov zadnjega zbora volivcev, sklepov sveta krajevne skupnosti in sklepov občinske skupščine.
Velilca večina volivcev se sedaj sprašuje, kdo je dal soglasje in sprejel odlok o povišanju prispevka za urejanje mestnega zemljišča, o uvedbi prispevka za odvoz smeti itd.
Občani so že nekaj let opozarjali na nered pri odvažanju smeti, na dovoznih poteh na smetišča in na smetišču pri Pickovi ogradi. Komunalno podjetje je zato kupilo avto za odvoz smeti in predpisalo v skladu s predpisi prispevke občanom.
Toda ko je prišel v hišo inka-sant, nekateri občani niso hoteli plačati, češ da imajo svoje smetiščne jame ali pa celo brez obrazložitve. Zanimivo je, da se izmilcajb plačilu prispevka za odvoz smeti tudi nekateri vodil ni turistični ‘delavci. Nihče pa
Asfalt skozi Žimarice?
Priprave na asfaltiranje ceste tudi skozi ostala naselja v ribniški Olgini
v nevezanem pogovoru z nekaterimi občani iz Žimaric prve dni po novem letu — na predavanju iz obrambne vzgoje se jih je zbralo preko sedemdeset -smo zvedeli za prenekatero njihovo željo, celo zahtevo.
Predvsem jih muči zaposlovanje. Njihove kmetije niso veliice, komaj za ime. v industriji je zaposlenih malo, saj tudi možnosti ni, prccej pa jih je v Nemčiji. Radi t)i ostali doma, trdijo, samo če bi našli'delo. Tuji kruh je težak in pogosto grenak. Ce bi delali doma, bi lahko še malo pokmetovali, pa bi šlo. Kmetje lahko prodajo le mleko (zakaj so odkupne cene mleka nizke, krmila pa draga? !) in morda kakšno živince. Z gozdovi pa tako vemo, kako je, pravijo.
Želijo, da bi industrija v Ribnici hitreje napredovala. Razen v bližnjo Sodražico bi se laliko vozili na delo tudi v Ribnico.
- Siti smo cestnega prahu po vasi! so nekateri pritegnili. Zakaj ne bi asfaltirali naše ceste, vsaj skozi vas; tudi sami bi prispevali, v denarju in z delom ...
V ribniški občini se že načrtno pripravljajo na dokaj ebsežno, drago, vendar nujno potrebno akcijo - postopno asfaltiranje cest skozi naselja, kasnćje pa glavnih občinskih cest. Pristojni organi že pripravljajo potrebne izračune, vrstni red, denarne možnosti, oblike in višino prispevka občanov. O tem bo med drugim tekla beseda tudi na bližnjUi zborih volivcev, ki jih bodo sklicale krajevne organizacije Socialistične zveze. Predvsem od občanov bo odvisno, če bo asfalt postal resničnost ali pa ostal le gola želja.
se ne vpraša, kdo naj plačuje urejanje smetišča v bližini Ribnice, kamor bodo mogli odvažati smeti iz svojih smetiščhih jam. Najbrž nameravajo tudi v prihodnje odmetati smeti ob poteh, v potok Bistrico in ob cestah, kadar se peljejo na izlet.
Vsi, ki so plačali svoj delež, predlagajo Komunali, naj proti občanom, ki zavračajo plačilo prispevka za odvoz smeti, odločno postopajo.
Tudi urejeno Ribnico z asfal-
tiranimi ulicami in otroško igrišče bi radi imeli nekateri, ne da bi prispevali denar v sklad za urejanje mestnega zemljišča. Upravni organi zavlačujejo z izdajo seznamov, da bi pobiranje prispevka pospešili. Ta naloga se je po nepotrebnem zadržala v upravnih organih skupščine Ribnica. Ce bi svet krajevne skupnosti in upravni odbor sldada bolje usmerila trošenje tega denarja, bi tudi zbiranje prispevka marsikomu pomenilo prispevek za urejanje kraja. Tudi za opravljanje te naloge bo potrebno čimprej organizirati delo v svetu krajevne skupnosti.
rg-
Brez denarja ni programa!
Ribničani še niso sklenili pogodbe za izdelavo dolgoročnega programa razvoja občine — Ugotovili so, da je ta študija draga
v ribnišid občini narašča vse bolj potreba po izdelavi dolgoročnega programa razvoja delovnih organizacij in občine. Brez takega programa si težko zamišljamo razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti v občini v prihodnjih letih.	.	....	...
manjšem obsegu, kr bo dosegljrv
žepu gospodarskih organizacij. T^o nekako se je glasil sklep posveta predstavnikov nekaterih delovnih organizacij, občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij 11. januarja v Ribnici. Na tem informativnem sestanku so se tudi dogovorili, da bo v kratkem širši posvet, na katerem se bodo pogovarjali o vseh vprašanjih v zvezi z izdelavo dolgoročnega programa razvoja občine ter o nekaterih drugili zadevah.
r
Občinska skupščina si prizadeva, da bi čimprej začeli delati program, vendar do sklenitve pogodbe za izdelavo še ni prišlo. Talca študija precej stane, Ribničani pa so varčni ljudje. Ena izmed ponudb za izdelavo vsega potrebnega gradiva se je glasila na 1,450.000 din. Delovne organizacije s skupščino in družbeno-političnimi organizacijami ugotavljajo, da je razvojni program potreben, takoj zatem pa začiio seveda bolj ali manj tarnati zaradi stroškov.
Nekaj je gotovo: z izdelavo razvojnega programa bo treba začeti, čeprav v začetku v
Odkupili več mleka
Kmetijska zadruga Ribnica je lani odkupila 2,468.0001 mleka ali 115.0001 več kot leta 1969. Poprečna tolščobna stopnja odkupljenega mleka je znašala 3,65.
Kmetje so zelo zadovoljni, ker se je v decembru le zvišala odkupna cena mleka. Zdaj znaša pri tolščobni stopnji 3,60 1,20 din, se pravi 20 par več kot doslej.
2^druga odkupi največ mleka na območju Dolenje vasi in Slemen. Kmetje oddajajo precej boljše mleko koi v preteklih letih. Trdijo, da so k temu pripomogla tudi kmetijska predavanja, ki jih zadruga organizira že tretje leto.
TECAJ ZA uubuanCane
v domu na Travni gori in okoli njega se je spet začel velik živžav. Ptva skupina ljubljanskih otrok je že prišla sem na smučarski tečaj, njej pa bodo sledile še druge. V vsaki bo okoli 80 otrok, skupno pa se bo zvrstilo 10 skupin.
Travna gora ima idealna smučišča, pa tudi snega je na pretek. Nova vlečnica bo pritegnila še več smučatjev. Skupine ljubljanskih otrok že leta in leta prihajajo sem na smučanje in smučarske tečaje. Tu se ne nauče le smučanja, ampak prežive v lepi zimski naravi in gostoljubnem domu na Travni gori tudi zelo prijetne in nepozabne dneve.
-r
ČREPINJE IZ LONČARIJE
NOVOLETNO DARILO -Osnovna šola Dolenja vas je letos dobila bogato novoletno darilo kolektiva Inles iz Ribnice: 31 lepih knjig zavoda Borec. Darilo bo močno obogatilo šolsko knjižnico in je prijetno presenetilo učiteljice in učence. Vrednost knjig znaša preko 1000 dinarjev. Ob novem lotu se je dolenjevaških šolarjev spomnil tudi kolektiv STANGRADA, ki jim je dal na voljo okrog 800 dinarjev. Šola bo kupila predvsem nekaj .športnih rekvizitov.
VODE Se PRIMANJKUJE Vodni skupnosti še vedno ni uspelo odkriti kaj šele odpraviti! - napako, zaradi katere je dolenjevaško naselje Hrib pogosto brez vode ali pa v najboljšem primeru iz pip le skromno curlja. Sploh pa je pranje s pralnim strojem silno zapletena in jKjmudna stvar, saj lahko traja tudi po nekaj dni. Odkrivanje napake, pravijo, onemggoča sneg. No, vode pa Ic ni!
- GRČARICE ODKIDANE - V Grčaricah nimajo večjih težav s snegom, ki jim ga sicer ne primanjkuje. Verjetno je to od snega najbolje očiščen kraj v občini. Tudi cesta do vasi je po zaslugi SNEZNIKA zelo lepo splužena. Gozdni delavci, ki sedaj ne morejo delati v gozdu, pa so z lopatami napovedali boj snegu po vasi in tako so vse vaške poti lepo in na široko očiščene.
-vec
ORTNEŠKI POROČEVALEC
Ošiljeni
zobotrebci
- PRA VIJO, da je za čiščenje snega v Ribnici dober le zasebnik in njegov traktor, ker je pri KOMUNALI vse defektno.
PRAVIJO, da imajo v 'cočevskih trgovinah POPUST, v ribniških pa PRED-PUST.
- PRA VIJO, da bodo na predavanjih za kmete tudi kmete končno naučili, kako se molze.
PRAVIJO, da v ribniški občini ni več podkov-nih kovačev in da si bodo morali občani zdaj kar sami kovati boljšo bodočnost zase in svoje konje.
- PRAVIJO, da so za novo leto tudi ribniški lovci presenetili divjad in ji prinesli v gozd krmo.
NAS VSAKDANJI KRUH - Potrošniki pravijo, da je bil ljubljanski kruh dosti boljši, kot je novi iz Kočevja. Tu^i dostava kruha v Ortnek še ne teče, kot bi morala. Za soboto prosijo „kruhoborci", da bi bila dostava čimbolj zgodna. Zdaj so primeri, ko morajo gospodinje čakati na kruh tudi do 12. ure. Vsekakor pa je treba izboljšati tudi kakovost kruha!
POLJANCI SO ŽEJNI - Vaščani Velikih Poljan ostajajo kljub številnim dogovaijanjam in načrtom še vedno odvisni od domačih vodnjakov. Zato bo treba v novem letu obnoviti stari cevovod in povečati zajetje ali pa poiskati nove studence. Brez samoprispevka najbrž ne bo šlo.
VASKA komunala NA DELU - Občinska KOMUNALA je letos povsem odpovedala, zato so morale poprijeti vaške, da so vsaj za silo uredile glavna pota. Domačini pa so poskrbeli za pota od soseda do so-
seda. Grmada pa je ostala zasuta in neobiskana. Slemenci zaradi občinske komunale zelo negodujejo, saj so ostali zaradi neizpluženih cest odrezani od sveta.
KORISTNO PREDAVANJE 9. januarja je bilo v Ortneku predavanje o vseljudski obrambi, ki je bilo zelo dobro obiskano. Predavatelj je v lepi in razumljivi besedi pojasnil našim občanom pomembnost samoobrambe. Zadnja vojna nas je krepko izučila, koliko lahko vsak posameznik ^ kaj šele skupnost - prispeva v boju proti sovražniku.
STALNA RAZSTAVA NARAVE IN PULJSKA MLADINA - Ortne-ška pokrajina ni lepa le poleti, ampak tudi pozimi. Kmalu bo prišla sem spet mladina iz Pulja in okolice, ki sc veseli zimskih počitnic v Ortneku in sankanja in smučanja. Lani so bili zaradi muhaste zime za to veselje prikrajšani, letos pa je dovolj snega.
V. P.
RE5ET0
»Kdo gre v Novo mesto?«
Avtobus podjetja Gorjanci, ki vozi m progi Vinica-Črnomelj in dalje, je zjutraj tako natrpan, da je vožnja z njim vse prej kot kulturna. Potnikov je preveč, zato sprevodnik v Dragatušu sicer navadno ne reče, *ia čakajočih ne bo vzel, temveč se izmaže z vprašanjem: kdo gre v Novo mesto? Takega potnika vzame, medtem ko do Črnomlja prevoza ni. Hoje je 8 km. Dragatu-ščani se zaradi takih zvez s svetom upravičeno pritožujejo. Odbornica Fanika Tomanova je o tem spregovorila na seji občinske skupščine Črnomelj. Bo kaj zaleglo?
konCno frizer
Kot kaže, bo na pomlad začel delati na Vinici frizerski salon, ki ga domačini že več let pogrešajo. Domačinka, zasebna frizerka Francka Lukšič, je zaprosila za obrtno dovoljenje. Kmetijska zadruga Črnomelj ji je odstopila primeren prostor ob zadružni trgovini, ki ga bo sama uredila. Lukšičeva bo delala ženske in moške frizure.
F. P.
LEP PRIMER
Krajevna skupnost Semič je pred kratkim poslala v trimesečni minerski tečaj v Ljubljano dva občana iz svojega območja. Ni jim žal 1.000 din šolnine za vsakega in stroškov za prehrano in stanovanje, saj bodo dobili kvalificiran kader, ki ga zlasti pri popravilu vaških poti ne morejo več pogrešati.
Lani 21 porok
Na območju matičnega urada Semič je bilo v začetku leta 1970 3544 prebivalcev, ob koncu leta pa 3512. Med letom je bilo rojenih 30 otrok, od teh vsi, razen dveh, v bolnišnici. 30 občanov je umrlo, od tega 22 doma, ostali v bolnišnici. V letu 1970 se je odsehlo v druge kraje
32	občanov več, kot je bilo priseljenih. V vsem letu je bilo v Semiču sklenjenih samo 21 porok.
Zakaj čakajo?
15. decembra je potekel rok, ki je bil sprva določen za prijavo v Župančičevem natečaju. Do tega datuma sc je žal prijavilo samo 7 skupin, medtem ko Črnomaljci, Semičani in Viničani po ustnih zagotovilih nameravajo sodelovati, le prijaviti so se pozabih. Morda ljudje tudi ne vedo, da je bil letos določen prijavni rok mesec dni prej, ker se bodo morali vsi nastopi zvrstiti do koi^ca aprila, ko bo občinska revija. Prejšnja leta se je delo z natečajem vleklo do konca maja, ko je bilo že jurjevanje pred durmi. Zamudnikom sporočamo, da bodo njihove prijave šc upoštevali, samo čimprej naj jih oddajo.
Za več zaslužka več davka
Občinski komite ZKS v Črnomlju predlaga dodatne olajšave za hribovske kmetije ter ostrejše kazni za utajo obrtnih davkov
Celotna davčna problematika domače občine je bila osrednja točka razprave na razširjeni seji občinskega komiteja ZKS tik pred novim letom. Obenem so pretresali še položaj kmetijstva po II. konferenci Zveze komunistov Slovenije.
Iz uvodne obrazložitve Franca Hočevarja, načelnika davčne uprave, so lahko spoznali, da v letu 1971
Kaj bo novega v petih letih
Po več popravkih je občinski program javnih del v naslednjem petletnem obdobju dobil končno podobo, o kateri pa bodo razpravljali še občani na terenu.
CESTE
Modernizacija in asfaltiranje je predvideno na odsekih: Crnomelj-Tribuče-Adlešiči; Crnomelj-Kani-žarica; Krasinec-Griblje; Črnomelj Bezgovec; Kanižarica-Dobliče; Vrtača Strekljevec; Semič - od krajevnega urada do samopostrežbe. Modernizacija nekaterih ulic ih cest je predvidena še v Črnomlju ter v naselju Loka.
Rekonstrukcije ceste bodo izvršene med Preloko in Ziljami, pri Razvajali in Špeharjih, na cesti med Starim trgom - Finki in vasjo Dobliče. Večja popravila poti pa bodo na odsekih: Tribuče-Bojanci-Vini-ca; Vrhovci-Žuniči ter med Semičem in Ručetno vasjo. Za vsa navedena dela je predvidenili 17.460.000 dinarjev.
Poleg naštetih gradenj bo občina vztrajala, da se v petletnem razdobju modernizira cesta 11. reda med Črnomljem, Gabrom in Crmošnjica-mi, kakor tudi odsek med Gribljami in vasjo Dolenjci. Občina bo v ta namen leta 1971 prispevala 500.000 din, ostala sredstva pa naj bi prispeval republiški cestni sklad.
VODOVODI IN KANALIZACIJE
Semiško območje bo dobilo dokončno dober vodovod s prečrpavanjem iz Srednje vasi, na Griču pri Dobličah bo povečan rezervoar, vodovod bo dobila tudi Vinica z bližnjo okolico. Manjši vodovodi bodo v tem času zgrajeni še od Jelševnika do Tuševega dola, med vrtačo in Štrekljevcem ter v vaseh: Cerkvišče, Podlog, Velika Lahinja, Butor^j, Zo-renci, Golek in deloma na Tanči gori. Za vasi Kot, Vinji vrh, Nestop-Ija vas. Stranska vas in Črešnjevec pa bodo pripravljeni načrti za gradnjo vodovoda in opravljena začetna dela. Mimo tega je rekonstrukcija in razširitev vodovodnega in kanalizacijskega omrežja določena še v Črnomlju. Za vodovode bo šlo
10.450.000 din.
OSTALE GRADNJE
Predvidena je ureditev kampa v Adlešičih, preurejanje cerkvice sv. Duha v Črnomlju v dvorano, popra-^ vilo in trajna osvetlitev spomenika na Griču. Krajevne skupnosti izven Črnomlja bodo dobile za popravila potov in urejanje pokopališč
950.000 din. Za vsa ostala dela bo šlo 1,400.000 dinarjev.
ČRNOMALJSKI DROBIR
Čakajo mnenja obCanov
-	Krajevna skupnost Črnomelj bo konec januarja sklicala javno tribuno, na kateri bodo obravnavni gradnjo novega poslovnega objekta v mestu, kjer naj bi dobila prostore nova mesnica, bife in pokrita tržnica. Če se bodo meščani strinjali s predlogom, bo nova stavba zrasla tam, kjer je danes staro poslopje nekdanjih zaporov. To hišo bi morali podreti, ker se je ne izplača obnavljati. Na ta način bo mesto dobilo tudi nekaj parkirišč na prostoru sedanje tržnice.
KJE BO VRTEC? Potreba po razširitvi otroškovarstvene ustanove sc kaže že dalj časa. v kratkem pa bodo imeli občani priložnost povedati, kje naj bi po njihovem zgradili nov vrtec. Zaenkrat je slišati največ glasov, naj bi stal na Čardaku, kjer je za te namene rezervirano zemljišče, razen tega v tem predelu mesta stanuje veliko ljudi.
PES DO SIRENE JE POZNO -Ko je prejšnji teden izbruhnil Požar v Beltu, se je spet pokazalo, da bi bilo treba ponovno spraviti v red sireno na občinski stavbi. To napravo in sireno na gasilskem domu pa bi
občina ne povečuje davčnih zahtevkov do kmetovalcev, pač pa bodo morali vseeno plačevati nekaj več za zdravstveno zavarovanje, ker daje novi statut kmetovalcem tudi več pravic. Nasploh pa ukrepi prepočasi prodirajo do tistih, ki so jim namenjeni, kar se vidi iz skoro neizpreme-njene izobrazbene ravni zaposlenih na davčni upravi, iz počasnega dela inšpekcijskih služb, ki niso kos obširnim nalogam, davkoplačevalci pa ob tem postanejo razvajeni, ker jim nihče sproti ne stopa na prste.
Obrtniki po mnenju komiteja niso prehudo obremenjeni z dajatvami in povsem neupravičeno odklanjajo pisanje predpisanih knjig. Zaradi tega en sam inšpektor ne zmore stalnega nadzora in takojšnjih ukrepov. Izglasovano je bilo stališče: iz-teijati stare dolgove in vpeljati red!
Med sklepi in priporočili, sprejetimi na tej seji, so pomembni še: občinska skupščina naj prouči možnost, da bi kmetom v oddaljenih in hribovskih predelih nudila nove davčne olajšave, ki so v njeni pristojnosti, tako da najrevnejši predeli ne bi bili toliko prizadeti s povečanim prispevkom za zdravstveno zavarovanje. Po drugi strani priporočajo ostrejše kazni za kršitelje predpisov, zlasti za utajo obrtniških davkov, ter uvedbo enotnih davčnih stopenj vsaj med sosednjimi občinami. Prav tako predlagajo boljšo družbeno kontrolo pri obrtnikih, kjer prevoznikov ne bi smeli izvzeti.
Osnovno načelo občinske davčne politike v novem letu naj bi bilo: kdor več zasluži, naj družbi več /Ja, saj pri tem pridnemu še vedno več ostane.
Le kdo to plača?
Postajo prve pomoči imajo v Črnomlju in v Metliki, rešilci obeh pa vozijo čez Gorjance v novomeško bolnišnico včasih drug za drugim. Stroški so veliki. Svoj čas sta se že dogovaijali, da bi v Beli krajini organizirali eno samo postajo prve pomoči, toda pri prehodu od načelnih razgovorov k praksi se je zataknilo. Na predlog ljudje niso pozabili. Kako bi, saj še vedno srečujejo rešilne avtomobile obeh postaj in ugibajo, v čigavem interesu je taka organizacija prevozov, pri kateri na poccnitev nihčć ne misli.
ZA BODOČNOST GRB!
Mi vprašujemo, vi odgovarjate
Tokrat so povedali svoje: Slavica štampohar, gospodinja iz Vukov-cev; Jože Čadonič, kmet iz Balkovcev; Viktor Horvat, kmet s Sinjega vrha in Božica Lipoščak, delavka iz semiške Iskre
L Predlog novega programa javnih del do leta 1977 verjetno poznate. Katera predlagani gradnja je po vašem mnenju za vso občino najpomembnejša?
ŠTAMPOHARJEVA:
—	Meni se zdi, da bi bil vini-ški vodovod za vso občino pridobitev. Seveda pa tudi gradnja cest. Asfalt prinese v vsak kraj novo življenje.
ČADONIČ: — Težko je reči, kaj je bolj potrebno, ker nam veliko manjka. Karkoli bomo zgradili, bo gotovo premalo in vsi ne bodo zadovoljni.
HORVAT: - Asfalt do Adlešič je po mojem v naslednjem petletnem obdobju najbolj potreben.
LIPOŠČAKOVA:	-	Za
vso občino in njen napredek so najvažnejše ceste. To vem, ker sem iz Vinice doma, kjer smo cesto šele pred nekaj leti dobili.
2.	Za katero od predvidenih del ste kot občan
malega kraja najbolj zainteresirani?
ŠTAMPOHARJEVA:
—	Za vodovod, a ne verjamem, da bi ga kdaj dobili v našo vas, čeprav je samo
5	km oddaljena od Vinice. Zdaj smo dva meseca vlačUi vodo iz Kolpe. Tudi cesta doasi je slaba, tako da še medicinska sestra težko pride k nam.
ČADONIČ: — Že deset let obljubljajo, da bodo preložili dva klanca proti Ziljam. Zdaj sploh ne verjamem, da bodo dela opravljena, čeprav so zapisana v programu. Vsekakor pa bi bilo to za naš kraj najbolj potrebno.
HORVAT: — Za naš predel je preložitev ceste v Raz-vajah krvavo potrebna. Po visokem snegu nobeno vozilo ne more v vas. Pred kratkim je pet avtomobilov stalo v snegu, tako da smo jih morali z voli spravljati na cesto.
LlipUŠČAKOVA: - Potreben je nov vodovod v Se-
miču, da bo za tovarno in okoliške vasi dovolj vode. Razen tega smo zainteresirani še za gradnjo ceste do Štrekljevca in za pot čez semiško goro. Naši delavci hodijo iz naselij nad tovarno po zelo slabih poteh v službo.
3.	Ko boste v kratkem v^vci z glasovanjem odločali o napredku za naslednje 5-letno obdobje, obenem pa glasovali za samoprispevek, kako se boste odločili?
ŠTAMPOHARJEVA:
—	Jaz bom dala. Če bo kdo proti, tako 'ne bo zaleglo, ker bo odločala večina.
ČADONIČ: - Sploh ni vprašanje, če bom dal. Ne moremo samo čakati napredek, ne da bi k temu sami prispevali.
HORVAT:	—	Sem	za
samoprispevek, čeprav bo marsikdo težko dal.
LIPUŠČAKOVA: - Dvignila bom roko. Po mojem bodo tako storili tudi drugi.
Slavica Štampohar, Jože Čadonič, Viktor Horvat in Božica Lipoščak
Kadar je treba, se pokaže enotnost
En sam odbornik se je glasovanja vzdržal, vsi drug! pa so dvignili roko za 5-letni program javnih del, ko so upoštevali nekaj popravkov
morali spraviti v pogon avtomatsko preko postaje milice. Ce ob požaru peš ali s kolesom hitijo vključit sireno, izgubijo gasilci že precej dragocenega časa. Krajevna ^upnostje pripravljena plačati popravilo sirene na občinski stavbi.
JAVNO SMETIŠČE PRESTAVLJENO - V Lokvah so smetišče, ki je bilo vsem na očeh in zaradi katerega je bilo precej kritik, prestavili na nasprotno stran železniške proge. Kdor bo še vozil odpadke na nekdanje odlagališče, bo prijavljen sod-' niku za prekrške.
GODBA NA PIHALA je z vidnimi lepaki vabila na glasbeno prireditev 16. januarja zvečer v restavracijo Grad. Organizirali so zabavo s plesom, šaljivo pošto in srečelovom. Vstopnice po 5 din so bile naprodaj nekaj dni prej.
ANTON JANŽEKOVIČ PREMEŠČEN - Namestnik komandirja postaje milice v Črnomlju Anton Janžekovič je bil zaradi bolezni premeščen na novo službeno mesto v Novo mesto, na njegovo dosedanje delovno mesto v Črnomlju pa še ni nihče imenovan.
Prvotni osnutek programa javnih del je med razpravo na terenu doživel že vrsto pripomb in popravkov, za zadnje štiri so se zmenili še na občinski seji v petek, 15. januarja. Več odbornikov se je na vse kriplje prizadevalo, da bi bile želje volivcev kar najbolj upoštevane, toda če ne prej, je na seji postalo vsem jasno, da kljub velikemu napredku, ki se obeta z dobrimi 29 milijoni dinarjev za javna dela do leta 1977, vsi ne morejo biti zadovoljni. Potrebe so še veliko večje, toda postopoma bodo prišli na vrsto vsi, če se bodo take skupne akcije ponavljale .
Proti\ili so se Semičani, Gri-beljci, Preločani, odbornika s
Tanče gore in iz Starega trga. Zahteve so postavljali še drugi. Ko so uvideli, da je pri vsem le najbolj potrebna soHdarnost in
da bi drobljenje želja in sredstev utegnilo akcijo spremeniti v polom, so program javnih del za novo 5-letno obdobje soglasno
sprejeli. V tem času bo prav vsak predel občine dobil svoj delež.
Še ena velika naloga čaka občinske odbornike: zagotoviti dobro udeležbo na zborih volivcev, ki se bodo na terenu odvijali od 26. januarja do 7. februarja.
»Skupnosti smo in bomo dajali«
Anton Marentič — sekretar, Alojz Justin — predsednik delavskega sveta, Franc Moljk — predsednik sindikata, Jože Vidmar — odbornik in Alojz Kočevar so sodelovali v pogovoru za okroglo mizo. Beseda je tekla o občinskem programu javnih del do leta 1977.
Spodbuden je bil že začetek, v katerem je 1'ranc Moljk izjavil:
„Naši samoupravni organi so že gjrejeli sklep, da bomo v naslednjem petletnem obdobju prispevali po 50 milijonov starih dinarjev na leto za skupne družbene potrebe. Naš kolektiv bo še naprej podpiral vse
skupne akcije za napredek. Vehko smo že dali in še bomo,- pričakujemo pa, da bo naše razumevanje nagrajeno z malo večjim posluhom za želje kolektiva.**
K prvotnemu osnutku programa javnih del imajo v Semiču nekaj pripomb. Glede na delež, ki ga daje
Ko je bil 12. januaija kot običajno vsak drugi torek v mesecu manjši sejem v Kanižarici, so sejmaiji sklepali kupčije kar na sredi ceste, po kateri vozijo kamioni premog iz Kanižarice in kjer je običajno velik promet. Niso bili sami krivi, da so ovirali promet, pač pa običajni sejmiščni prostor ni bil oran. V visok sneg niso mogli ne ljudje ne živina. (Foto: Ria Bačer)
Iskra s prebivalstvom vred k sredstvom, zbranim v domači občini, hočejo primeren delež. Prav tako pa poudarjajo, da so pripravljeni pomagati k razvoju pasivnih predelov občine, kjer nimajo podjetij, ki bi podpirala krajevne akcije.
Po izjavah sobesednikov so na zboru volivcev delovne skupnosti Iskre program javnih del že obravnavali. Splošno mišljenje je bilo, da je v Semiču v ^rvi vrsti potreben nov vodovod, ki bo dajal tovarni in okoliškemu prebivalstvu dovolj pitne vode. Gradnjo vodovoda so predlagali še do Štrekljevca in Kala ter do Nestoplje vasi, medtem ko naj bi v novem 5-letnem obdobju pripravili vsaj načrte za napeljavo vodovoda na Vinji vrh. Pri urejanju cest na domačem območju so dali prednost naslednjim stvarem: asfaltu do Stre-kljevca in od tehtnice v Semiču do stavbe krajevnega urada, rekonstrukciji poti od Semiča do Vavpče vasi in Ručetne vasi ter gradnji dveh gor-dcih cest na pobočju nad tovarno, od koder prihaja zdaj po kozjih stezah množica delavcev v službo.
Kakor je povedalo vseh pet vodilnih ljudi iz tovarne kondenzatorjev, je v kolektivu ugodno ozračje, kar zadeva podporo programu javnih del.
Alojz Justin in Jože Vidmar sta pogovor sklenila z besedami:
„Na Iskrin prispevek, kakor tudi podporo vseh zaposlenih lahko skupnost računa, če bo prvotni osnutek programa javnih del doživel nekaj popravkov. Naš delež bi se lahko zamajal le v primeru, če vodovoda v Semiču ne bo in bo morala tovarna stati. Zaradi izpada v proizvodnji, ki bi v tem primeru nastal, tudi ne bo skladov, iz katerih bi lahko podprli občinski program ja’ • nih del.**
VODSTVO ODSTOPILO
Ker so v Slamni vasi že pred novim letom dali ostavko vodilni predstavniki druž-beno-političnih organizacij in odbornik občinske skupščine, je vas tako rekoč brez političnega vodstva. Na širšem sestanku, ki ga bodo sklicali v kratkem, se bodo o tem pogovorili s predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij. Vaškim nesoglasjem bodo skušali priti do dna. Spor je nastal pri napeljavi vodovoda v zasebno hišo, ki ni plačala prispevka ob gradnji vaškega vodovoda.
430 kaznovanih zaradi prekrškov na cesti
Jože Došen, sodnik za prekrške, je lani v obeh belokranjskih občinah vodil postopek proti 2893 občanom, kar je izredna obremenitev za enega človeka — Pogovor z njim o razmerah v Metliki
Night klub v Metliki
Metliška mladina kljub lanskoletnim obljubam še vedno nima svojega kluba. Skupina mladincev, ki se je naveličala čakati, je pred kratkim v eni izmed starih metliških stavb ure-difa in opremila sobo in jo preimenovala v „Night klub“. Klub je odprt ob sobotah in nedeljah za vso metliško mladino.
— Koliko novih zadev se Je v letu 1970 nabralo v mapah sodnika za prekrške v Metliki?
DOŠEN; „V preteklem letu je bilo v postopku zaradi prekrškov 1096 oseb.“
— S kakšne vrste prekrški ste imeli največ opravka? DOŠEN: ,J*o številu kršiteljev vodijo cestnoprometni prekrški. Zaradi teh je bilo kaznovanih 430 občanov. Med njimi je bila večina v postopku zavoljo voženj brez izpita. Sledijo vozniki, ki so vozili prehitro zaradi razmer na cestah. V 38 takih primerih so bile izrečene dokaj visoke denarne kazni, ker je zaradi prehitre vožnje polo-
vica šoferjev povzročila prometno nezgodo. Številni so tudi vozniki, katerih vozila niso bila tehnično v redu, 26 občanov pa je bilo zalotenih pri vožnji pod vplivom alkohola. Vinjenim voznikom so bile izrečene precej visoke kazni, 14 pa je bilo odvzeto tudi Vozniško dovoljenje."
— Kakšno največjo kazen ste izrekli v letu 1970 in v
- kakšnem primeru?
DOŠEN: „Opravka sem imel s človekom, ki je bil štirideset-krat kaznovan zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov. Vozi brez izpita, kljub temu da je plačal že visoke denarne kazni in da je bil obsojen tudi na zapor za 75 dni. Najvišja kazen lani je bila 35 dni zapora.
— Ali se problematika dela v zadnjih letih spreminja? Kako?
DOŠEN: ,,Prekrški zoper javni red in mir so še vedno precej pogosti. V pireteklem letu je bilo 146 kaznovanili: od tega 78
zaradi vinjenosti in nespodobnega vedenja, 48 pa zavoljo predrznega obnašanja in pretepov. Razveseljivo je, da je med kršitelji javnega reda in miru malo mladoletnikov. Samo štiije so bili zraven.“
— Koliko mladoletnikov ste imeli v postopku in kaj so zagrešili?
DOŠEN: „Za razne prekrške je bilo kaznovanih 44 mladoletnih oseb, v 30 primerih pa je šlo za vožnjo brez vozniškega izpita."
— Ker so prometne nezgode najhujši problem na vašem delovnem področju — kako bi jih mogli omejiti?
DOŠEN: „Prometnih nezgod je bilo več kot prejšnja leta. Za nezgode so .krivi predvsem-voz-niki, ker niso prilagodili hitrosti razmeram v prometu. Tudi ceste so veliko krive, ker zaradi pomanjkanja denarja marsikateri ovinek ni pravilno izpeljan. Ceste je potrebno opremiti s prometnimi znaki, miličniki pa
bi morali imeti sodobne naprave za nadzor v prometu."
— Koliko nerešenih zadev vlečete v novo leto in zakaj? DOŠEN: „Od lani je ost^o 128 zadev nerešenih. Deloma je temu kriva preobremenjenost, ker delanr v obeh obdali, deloma pa kršiteljev ne moremo izslediti, ker menjajo bivališče, ne da bi se odjavili. To so sezonski delavci in začasno zaposleni v tujini."
R. BAČER
5 stanovanj odkupljenih
v letu 1970 je tovarna BETI odkupila v novem bloku, ki bo vsak čas vseljiv, 5 stanovanj za člane kolektiva. Razen tega so odkupili 15 gradbenih parcel v bližini tovarne, ki jih bodo dobili delavci in uslužbenci tovarne. Stanovanjska problematika je v kolektivu še pereča, saj imajo več kot 50 prošenj za dodelitev stanovanja ali posojila, rešujejo pa jih postopoma. Pri reševanju teh prošenj upoštevajo tako potrebe po strokovnem kadru kot socialno ogrožene člane kolektiva. Lani sta prav dva taka delavca dobila stanovanje, s čimer se jima je hotel kolektiv, pred upokojitvijo oddolžiti za večletno delo. Od 50 prošenj za ureditev stanovanjskega problema v letošnjem letu v obratu Metlika jih bo rešenih približno tretjina, ostali prosilci bodo morali še počakati.
Kako živi zadružni kolektiv?
Osebni dohodki so se popravili, se vedno pa sistem nagrajevanja ni najboljši — Imajo 21 stanovanj, a v devetih stanujejo drugi — Še več o razmerah je povedal Stane Bajuk, predsednik sindikata
v obratu tovarne NOVOTEKS v Metliki so pred nekaj tedni odprli trgovino, kjer prodajajo lastne izdelke s precejšnjim popustom. Trgovina je dobro zložena, zato kupcev ne manjka. (Foto: R. Bačer)
Sindikalna organizacija je na nedavnem sestanku članstva načela vprašanja, ki že leta stojijo, a pri tem ne bo moglo ostati. Kot je povedal predsednik sindikalne organizacije Stane Bajuk, so v preteklih letih strokovni kadri zapuščali kolektiv zaradi majhnih osebnih dohodkov, danes pa slaba kadrovska struktura onemogoča hitrejšo rast proizvodnje.
Manjka sposobnih pisarniških' moči s srednjo ekonomsko izobrazbo, ljudje s končano sred-, njo kmetijsko šolo pa delajo v administraciji, namesto da bi se kot strokovnjaki uveljavljali v proizvodnji. Prav tako bi bilo treba sposobnim članom kolektiva, ki so na delovnih mestih že 20 let, omogočiti pridobitev fomialne izobrazbe.
BETI: oblak bo vsak čas mimo
Več kot 6 milijonov din Je metliška BETi položila na oltar stabilizacije — Kljub temu in splošni nelikvidnosti so nepričakovani sunek dobro zdržali
,,Kcr smo v vsej državi dajali več, kot smo imeli, je prišlo do splošne nelikvidnosti in nujnih ukrepov stabilizacije. Prizadete pa so tudi zelo rentabilne gospodarske organizacije, ne samo tisti, ki bi morali v stečaj." Tako je mnenje Jožeta Jankoviča, direktoija računovodskega sektorja metliške BETI, ki je na kratko opisal tudi trenutni položaj podjetja.
Tovarna BETI je v zadnjih treh mesecih položila že 6,5 milijona dinarjev obveznega pologa za uvoz surovin, razen tega ima za 35 milijonov din dolžnikov. Sliši se hudo slabo, toda v primeri z drugimi položaj ni niti najmanj zastrašujoč. Nelikvidnost tepe vse, tudi tiste, ki, k njenemu razmahu niso prav nič pripomogli.
Februarja bodo dobili vrnjen že del obveznega pologa, razen tega v zadnjem mesecu plačila dolžnikov hitreje dotekajo, ker so namestili dva uslužbenca, ki se ukvarjata samo z evidenco dolžnikov. Stranke pbi-skujeta in opozarjata na dolg. Ugotavljajo, da se je izplačalo odpreti ti dve delovni mesti, saj so kljub večji realizaciji že občutno ztnanjšah spisek dolžnikov.
Po novembrskih stabilizacijskih ukrepih so nekoliko zmanjšali investicije, omejili nabavo reprodukcijskega materiala in najeli nekaj dodatnih kratkoročnih kreditov. Vse to je pomagalo kolektivu prebroditi najhujšc težave, katerim se ni moglo izognili nobeno podjetje sorodne stroke, ( i-iavno so imeli tudi manjše /astojc v pioizvodnji zaradi pomanjkanja surovin, s«i m' z internimi ukrepi dokaj uspešno zavarovali
pred nepričakovano nevihto. Pričakujejo, da zakon o obveznem pologu dinarskih sredstev za uvoz su-
rovin tako ne bo dolgo v veljavi, potem se bodo razmere povsem normalizirale.
Trpljenje riše brazde
Težko si je predstavljati, da človek lahko toliko prenese, kot je trpljenja prestal 75-letni Avgust Jakša. In da povrhu vsega pri teh letih vse datume zdrdra na pamet in še ni izgubil volje do življenja.
,,Stiriinštirideset let sem živel na svojem posestvu v Dobravi-cah. Sedem otrok sem imel: pet fantov in dve dekleti. Dva sina sta padla v partizanih. I-rance je bil komandant 4. jurišnega bataljona 14. divizije. Koje padel na Štajerskem, sem ga šel iskat in 14 dni sem ga vozil do doma. Italijani so me kot aktivista zaprli. Kasneje sem bil v internaciji m v parmskih zaporih. 1-ebruarja 1944 so me Nemci odvlekli v Dachau. Tam so mi dajali injekcije. Izvedel sem, da je bil kačji strup. Ves sem otekel. Veliko jih je umrlo, jaz sem ostal. Tudi podganjo kri so mi vbrizgali.. Komaj živ sem dočakal konec vojne. Dali so me na zdravljenje v Prago, nato v karanteno v avstrijski Linz, 8. junija 1945 sem prišel domov, lakrat sem izvedel, da so mi ženo ubili belogardisti.
!>omačija je stala, mlajši otro-•;i s ! bili ši'	Po	organiza-
cijah sem delal, a nisem bil zdrav. Že 1947 sem moral v ljubljansko bolnišnico, ker sem bil ves marogast. Kačji strup še ni ušel iz telesa. Tudi na pljučnem oddelku sem bil leto dni, po raznih bolnišnicah na zdravljenju, končno pa so mi v Novem mestu pred petimi leti odrezali desno nogo. Domačija je medtem razpadla. Hčerka me je vzela v Ljubljano, od tam sem šel spet na Golnik, nato pa v metliški dom upokojencev. Tu živim dve leti. Dobro mi je. Otroci in znanci iz partizanov me obiskujejo in.nosijo darila.
Dve bergli imam, a po stopnicah ne morem. K oknu .se zavlečem in gledam naravo. Rad bi vsaj malo šel naokrog. Imam eno samo željo: da bi dobil invalidski voziček. Otroci so pripravljeni prispevati, vseh stroškov pa ne zmorejo. Imajo svoje družine."
To so le drobci iz trnove življenjske zgodbe Avgusta Jakše. Večinoma sedi na postelji in kramlja s sosedi. Kako malo bi bilo treba, da bi osrečili človeka, ki je plač;il svobodo s tremi člani družine in svojim zdravjem. Samo voziček bi r;;d.
R. BACLR
Pri pridobivanju kadra se takoj p^avi vprašanje: imate stanovanje? Da in ne, bi jim odgovorili v zadrugi. Kolektiv sije v vseh letih obstoja pridobil 21 stanovanj, toda zaposleni iz zadruge stanujejo le v 12 stanovanjih, ostala zasedajo drugi. Ta stanovanja bo treba dobiti nazaj. To je bil eden izmed sklepov sindikata. Kolektiv tudi s posojili pomaga svojim članom pri gradnji zasebnih hiš. Tako je v letu 1969 kar 7 delavcev zgradilo hiše, v letu 1970 pa je dobilo posojilo v skupnem znesku 140.000 dinarjev 11 članov kolektiva. Imajo še tri pereče stanovanjske probleme, ki jili bo treba čimprej urediti. Prehrana v zadmgi ni bila urejena vse do združitve z mesarskim podjetjem. Zdaj imajo skupen obrat družbene prehrane, kjer lahko vsak dobi topel obrok hrane po razmeroma nizki ceni.
Osebni dohodki, ki so bili v preteklih letih krivi, da so ljudje odhajali iz kolektiva, so v zadnjem letu precej napredovali. V letu 1970 je znašal poprečen zaslužek že 1048 din, ugotavljajo pa, da tako nizkega razpona med najnižjim in najvišjim zaslužkom verjetno ni nikjer kot v zadrugi. Zelo pa je razveseljiv podatek, da v kolektivu ob normalni zaposlitvi ni nikogar, ki bi na mesec prejel manj kot 800 dinaijev. Čeprav vsi opažajo napredek v nagrajevanju in mislijo, da zadruga ne bo več nezanimiva za nove kadre,
bi bilo treba pravilnik o nagrajevanju še spremeniti. Sindikat je priporočil, naj se čimprej uvede nagrajevanje po učinku na vseh .delovnili mestih, kjer je storilnost tnogoče meriti, prav tako pa strokovnemu kadru odmerjati več, sicer bodo odšli še tisti, ki vrsto let čakajo boljših časov.
Spet bodo predavanja
Sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL v Metliki pripravlja izobraževalni program za podeželje. V načrtu je več predavanj iz vinogradništva in poljedeljstva, ki jih bodo prevzeli strokovnjaki domače zadruge. Škoda je, da novih filmov ni. Kar jih je na razpolago pri Knetijskem institutu v Ljubljani, so jih metliški kmeto-vdci že videli. Predavanja bodo v drugi polovici januarja in prvi polovici februarja v Metliki, na Radoviči, na Siihoiju in v Podzemlju. Udeležili se jih bodo kmetovalci iz širših okolišev.
Reelekcija za vodilne
12. januarja je v tovarni BETI zasedal poslovni odbor ter obravnaval reelekcijo za vsa vodilna delovna mesta, ki so bila ponovno razpisana. Za 5 mest je bilo 6 ponudb, imenovali pa so naslednje: za pomoč-nika_ glavnega direktorja Martina Štefaniča, za direktorja razvojno tehničnega oddelka — Leona Voglerja, za direktoija predstavništva — Rada Macarola, za direktoija računovodskega sektorja — Jožeta Jankoviča in za direktoija splošnega kadrovskega sektoija — Mirka Jeleniča. Navedeni tovariši so bili imenovani za 4 leta, kot določa statut podjetja. Sprememb pravzaprav ni. Poslovni odbor se je odločil tudi za razpis delovnih mest, ki jih po zakonu niso dolžni objavljati, da bi omogočili napredovanje sposobnim članom kolektiva.
V Metliki 2290 prebivalcev
Lani je prebivalstvo v Metliki naraslo za 124 oseb in je tako bilo 31. decembra 1970 na metliškem matičnem uradii reastri-ranih 2290 prebivalcev (1070 moških in 1220 žensk). V vsej občini pa je ob koncu lanskega leta živelo 7299 ljudi (3451 moških in 3848 žensk) ^i 89 ljudi več kot v letu 1969.
Lani se je v Metliki rodilo 52 otrok (od teh 7 doma, drugi pa večinoma v novomeški bolnišnici). Umrlo je 29 oseb. V Metliki se je poročilo 44 parov, medtem ko jih je 23 sklenilo zakonsko zvezo v drugih krajih.
Tik pred gradnjo
Občinska skupščina v Methki že pripravlja licitacijo za gradnjo otroških jash. Prihodnji mesec, ko bo že znan najugodnejši ponudnik, bo gradnja v pripravljalni fazi stekla. K lastni udeležbi sredstev je s posojilom pomagala MetUčanom tudi republiška skupnost otroškega varstva, ki je v ta namen odobrila 1,120.000 din posojila. Vrtec za dojenčke bo končan do letošnjega občinskega praznika. Jasli bodo predstavljale le dograditev otroške varstvene ustanove iz leta 1969, s čimer bo zaključen drugi del gradnje celotnega načrta.
NOVA BARVA
Zapornice čez železniško progo pri Primostku so bile res že močno obledele, kar je zlasti pozimi in v megli zmanjšalo možnost, da bi voznik na cesti nevarnost pravočasno opazil. Prejšnji teden so zapornici na novo prepleskali z rumeno in rdečo barvo, tako da sta spet že od daleč vidni. Na tem mestu je bilo že več hudih nesreč, zato so bila pleskarska dela zelo potrebna.
SPREHOD PO METUKI
Avgust Jakša, telesno šibak, umsko pa zdrav, da je kaj
PRI REFERATU ZA NOTRANJE ZADEVE pri občinski skupščini Metlika je bilo lani registriranih 324 motornih koles in mopedov, 374 osebnih avtomobilov, 153 tovornjakov, 48 prikolic ter 26 kombijev in komibusov.
NA METLIŠKI OBCINI so lani izdali in podaljšali 623 potnih listov, kar je bilo nekaj več kot predlansko leto. Med njimi je bilo 12 potnih listov za stalno izselitev. Enajst lastnikov teh potnih listov se je izselilo v Kanado, eden pa v Avstralijo.
VSE LASTNIKE MOTORNIH VOZIL, ki jim je potekla registracija v tetu 1970, opozaija referat za notranje zadeve v Metliki, da si pri njem podaljšajo prometno dovođenje do konca januaija tega leta. To morajo storiti vsi .tisti, ki imajo vozila registrirana po starem pravilniku o registraciji motornih vozil iz leta 1967.
USLUŽBENEC PODRUŽNICE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA iz Črnomlja bo v prihodnjih mesecih posloval v Metliki v poslopju občinske skupščine naslednje uradne dneve: 22. januarja, 5. in 19. februarja, 5. in 26. marca ter 9. in 23. aprila.
DOKAJ MRZLO VREME zadnjih dni preprečuje, da bi se tajal sneg, ki ga je po novem letu kar precej zapadlo. Zato imajo veliko dela delavci mestnega komunalnega podjetja, ki vsak dan odvažajo sneg z metliških ulic in trgov. Na stranskih cestah, zlasti po vaseh, pa seje sneg uležal v kar dober saninec.
DVE STAREJŠI METLIČANKI je pred kratkim ugrabila smrt. V nedeljo, 10. januaija, so meščani spremili k zadnjemu počitku 75-letno Marijo Kramesec, ženo upokojenega čevljarskega mojstra Jožeta Kre-mesca. 1 ri dni nato pa so pokopali 70-letno preužitkarico Alojzijo Kerčevo. Obe pokojnici sta med vojno imeli sinove v partizanih, Kerčevi pa je en <in tudi padel v boju.
ZA TRAKTORJE IN KOSILNICE je vehko interesentov. Ljudje hodijo v zadrugo spraševat, kdaj lahko dobijo stroje, nosijo predplačila, a z dobavo so velike težave. Zadruga od uvoznika ne dobi blaga, ker za uvoz manjka deviz. Kaže, da bo letos še več težav z nabavo kmečkih strojev, kot jih je bilo lani. Prav tako še vedno ni dobiti gradbenega železa.
metliški tednik
Št. 3 (1086)	—	21.	januarja	1971
Stran uredila: RIA BAČER
' DOLENJSKI LIST
19
TEDENSKi-r
B
Petek, 22. jan. - Vincenc Sobota, 23. jan. - Alfonz Nedelja, 24. jan. - Felicijan Ponedeljek, 25. jan. - Trpimir Torek, 26. jan. - Pavla Sreda, 27. jan. - Janez Četrtek, 28. jan. - Drago
BREŽICE: 22. in 23. 1. jugoslovanski barvni film ,J)iyji angeli“, 24. in 25. 1. angleŠci barvni film ,J^Iihče ne more pobegniti**, 26. in
27.	1. nemški barvni film .Zdravnik iz San Pavlija**.
BRESTANICA: 23. in 24. 1. ameriško-italijanski barvni film „Te-pepc**.
ČRNOMELJ; Od 22. do 24. 1‘. francosko-italijanski barvni film „Barbarela**, 26. i. italijanski barvni film „Prerok**.
KOCEVJE - ,JADRAN**: 23. in 24. 1. francoski barvni film „Legija, prekletih**, 25. 1. ameriški barvni film „Dolgi dnevi mržnje**, 26. 1. ameriški b^arvni film „Mož iz Zahoda**, 27. 1. turški barvni film „Klic planin**.
lugjA
SLUŽBO DOBI
SPREJMEM VAJENCA ali pomožnega delavca za avtokaroserijska dela. Hrana in stanovanje preskrb-Ijer^a. Jože Legat, Naklo 132 pri Kranju.	^
ISCEM pošteno kmečko dekle za pomoč v kuhinji in gostilni. Gostilna „Strah**, Škofljica 11, Skof-jjjpa.
ISCEM dimnikarskega pomočnika, vestnega, in vajenca s 6 razredi osnovne šole. Pogoji ugodni; hrana in stanovanje preskrbljena. Ostalo po dogovoru. Franc Kovačič dimnikarski mojster, Brestanica 20.
i	AKOJ SPREJMEMO gospodinjsko pomočnico. Pogoji ugodni. Plača po dogovoru. Prodan, Vegova 27, Koper.
MIZARSKEGA vajenca sprejmem takoj. Hrana in stanovanje pri mojstru. Pogoj dovršena osemletka. Bitenc Ciril, strojno mizarstvo, Ljubljana-Vižmarje. - Pot
9.	junija št. 3.
DEKLE za pomoč v gostilni sprejmemo. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Gostilna Ce-bclica, Ihan, Domžale.
BRIVSKO-FRIZERSKO pomočnico sprejmem takoj. Marica Zupanič, Metlika.
MIZARSKI POMOČNIK ali delavec, ki bi imel vo^jo do mizarstva, dobi stalno službo. Hrana in sta-Movanjc po ugodni ceni pri Pohištvu Kurnik, &vnica.
KOSTANJEVICA; 24. 1. ameriški barvni film ,J*rišli so v Kor-duro**.
METLIKA: Od 22. do 24. 1. ameriški barvni film ,JDr. Syn ali strašilo**; od 22. do 24. 1. ameriški barvni film „Ujeti v pustinji**, 27. in
28.	1. francoski barvni film „Velika ljubezen**.
MIRNA: 23. in 24. 1. ameriški barvni film „Marnie**.
MOKRONOG: 23. in 24. 1. angleški barvni film ,JCaj je novega, mucka? **
NOVO MESTO: Od 22. do 24. 1. ameriški barvni film ,JCaktusov cvet**, 25. in 26. 1. ameriški barvni film „Ce bi .. .**, 27. in 28. 1. angleški barvni film ,J)obro delo v Italiji**. - POTUJOČI KINO NOVO MESTO’ Od 22. do 26. 1. ameriški barvni film „Upornik prerije**.
KRSkO; 23. in 24. 1. italijanski barvni film „Gangsterji v Milanu**, 27. in 28. 1. ameriški barvni film „Kletev verne žene**.
RIBNICA: 23. in 24. 1. ameriški barvni film „Srce je samoten lovec**.
SEVNICA; 23. in 24. 1. italijanski film „10.000 dolarjev za masaker**, 27. 1. angleški film „Ljubezen in bolničarke**.	^
SODRAŽICA; 23. in 24. 1. ameriški film „Pot na Zahod**.
TREBNJE: 23. in 24. 1. ameriški barvni vojni film „Tobruk**.
HlSNO POMOČNICO potrebuje takoj 2-članska družina. Dr. Petrovič, Tomšičeva 6, Koper.
STANOVANJA
PRODAM dvosobno stanovanje in nekaj zemlje. Šentjernej 101.
ODDAM majhno sobo samskemu moškemu. Naslov v upravi Usta (87/71).
KDOR MI PRESKRBI enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje v Novem mestu z odločbo, dobi
10.000	din nagrade. Naslov v upravi lista (88/71).	'
Motorna vozila
FORD TAUNUS 12 m prodam. Naslov v upravi lista (110/71).
TOVORNI AVTO Mercedes 328, kiper 5 ton,* z rezervnim motorjem, vse v dobrem stanju, ugodno prodam. Poizve se na Postaji milice, Žužemberk.
PRODAM
PRODAM uvožen avtomatski stroj za izdelavo cementne strešne opeke, format 24 x 40 cm, dvoza-reznik, kapaciteta stroja 700 kosov na uro, s 3.000 modeli. Martin Unetič, Krško, Rostohar-jeva 42.
PRODAM dva kotla za žganjekuho. Vprašate pri Albertu Susu, Rodine, Črnomelj.
PRODAM skoraj nov desni štedilnik Gorenje na trda goriva. Minka Semen, Kobetova 7, Novo mesto.
ZELO POCENI PRODAM hišno razsvetljavo na bencinski pogon (primerno za vikende). Franc Kostanjšek, Bučerca 8, Krško.
PO UGODNI (TENI prodam rabljeno pohištvo, žimnico, vložke, peči in drugo - zaradi selitve. Vprašajte vsak ponedeljek v Brežicah, Mi-lavčeva 18.
ZNATNO CENEJE prodam popolnoma nov televizor z garancijo. Naslov v upravi lista (105/71).
PRODAM peč na olje „Gibo**. Karel Klemenčič, Ul. Mirana Jarca 21, Novo mesto.
PRODAM garnituro orodja za montažo centralne kurjave. Pojasnila pri Alojzu Sladiču, Kidričeva 1, Kočevje, ali pri Janezu Knavsu, Šalka vas 1, Kočevje.
PREKLICUJEMO mali oglas „Prodam lepo hišo s centralno kurjavo .. .**, kije bil objavljen v Do-^lenjskem listu 28. 12. 1970. Oglas je imel zloben namen, njegov avtor iz Kočevja pa naj raje skrbi za svoje premoženje in gaprodaja, če ga sploh ima. - Zadeva z zlaganim naročilom malega oglasa je oddana postaji milice v Kočevju v nadaljnji postopek. UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA.
RAZNO
OD leSnice do Šmarjeških
TOPLIC je bila izgubljena snežna veriga od fička. Najditelj naj jo vrne proti nagradi v gostilno Prešeren, Kronovo.
V	SOBOTO, 16. janu^a, sem našla zlat moški poročni prstan pred trgovino Obrtnik na Glavnem trgu. Oglasite se pri Rozi Sitar, Šmihel 69, Novo mesto.
ZAPUŠČEN UPOKOJENEC, star
5i	let, nujno potrebuje vdovo v starosti od 40 do 50 let; lahko je ločena po moževi krivdi, s hčerko. Pozneje je možna ženitev. Lahko grem tudi jaz na njen dom in pomagam delati ter tudi denarno pomagam, ker svoje prodam. Imam hišo in 2 ha zemlje. Samo resne ponudbe pod „Boljša bodočnost**.
VOJNI INVALID, star 40 let, želi spoznati zaradi ženitve pošteno in dobro dekle od 30 do 35 let. Naslov v upravi lista (106/71).
'Ce bolehate na želodcu ali na jetrih, žolču ali črevesju, če vas muči zaprtje ali hemoroidi in vam umetna zdravila ne pomagajo, se posvetujte z zdravnikom in poizkusite zdravljenje z učinkovitim naravnim sredstvom - rogaškim DONAT vrelcem! Zahtevajte ga v svoji trgovini, ta pa ga dobi v Novem mestu pri HMELJNIKU, STANDARDU (MERCATORJU) in DOLENJKI.
MODERNI OBLEKI - sodoben nakit! Dobite ga po naročilu ali izbiri pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
Dragi hčerki Marici Petek iz Ribnice za njen god vse najlepše želijo mama in domači Barbovi.
Dobri teti Pepci Može z Mestnih njiv za 80. rojstni dan še mnogo zdravih let želi Jože Ajdič.
Amalija Debevc, Klenovik 25, Škocjan, razglašam besede, ki sem jih govorila o Angelci Giudan s Kle-novika - Škocjan, za neresnične.
Tončka Štefanič, Bušinja vas 26, Suhor, opozarjam Marijo Stepan in Bušinje vasi, da preneha ogovarjati mene in mojega moža Franca, ker jo bom v nasprotnem primeru sodnij-sko preganjala.
NOVO! Praktične ščetke za čiščenje radiatorjev in vse ščetarske usluge nudi: Sčetarstvo Armič, Tržaška 52, Ljubljana.
OBVESCAM cenjene stranke, da lahko dobijo v valilnici na Senovem enodnevne piščance, težki tip, bele, rjave in črne, od 10. februarja dalje vsako sredo dopoldne po konkurenčni ceni. Mijo Gunjilac, Senovo 72.
&
Ob mnogo prerani smrti naše dobre žene, mame, stare mame, sestre in tete
ANTONIJE MALNARIČ iz Cerovca pri Semiču
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, darovali cvetje in vence, nam v najtežjih trenutkih na kakršenkoli način pomagali in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se družmi Sevšek in bližnjim sosedom za nudeno pomoč ob njeni smrti, duhovščini za po^ednje obrede ter godbi za spremstvo. Vsem, ki ste jo imeli radi in ste karkoli dobrega naredili zanjo, najlepša hvala.
Žalujoči: mož Martin, hčerka Tončka z družino, sin Tine z zaročenko Cilko in drugo sorodstvo
Ob boleči in prerani izgubi našega očeta, starega očeta in strica
PAVLA KICA iz Podgore
se iskreno zahvaljujemo vsem,- ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo sosedom, Novolesu Straža, ZB Straža, gospodu župniku, sorodnikom in znancem in vsem, ki so mu darovali vence in cvetje. Še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Marica, Tončka in sin Ivan z družinama in drugo sorodstvo
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA »DJURO SALAJ«, KRSKO
proizvaja:
#	beljeno in nebeljeno celulozo, lesovino ter tiskovne in ovojne papirje
Hvala, tovariš Kotar!
Rad bi se zahvalil novomeškemu taksistu Ivu Kotarju za veliko naklonjenost in požrtvovalnost, ki mi jo je izkazal 7. januarja zvečer, ko sem iz Novega mesta peljal domov ženo z novorojencem.
Z avtomobilom je do Gabrja še nakako šlo, od tam pa do mojega doma v Hrušici vozilo ni moglo naprej zaradi globokega snega in zametov, Na pomoč sem poklical sovaščane, ki so potem skoraj dve uri odmetavali sneg in delali gaz za taksi. Delali so ob lučeh Kotaqevega avtomobila. Za to sem taksistu še posebej hvaležen, saj ne bi vsakdo čakal toliko časa. Tovariš Kotar je bil naposled tudi toliko ljubezniv, da me je po isti poti nazaj odpeljal še na Težko vodo, kjer sem imel konja.
Mislim, da zasluži Ivo Kotar javno zahvalo za vse, kar je storil zame pa najbrž še za koga drugega.
STANKO KOSTREVC, Hrušica 12
Ob prerani izgubi našega dragega očeta moža in strica
JOŽETA REPŠETA iz Dol. Jesenic 3
se iskreno zahvaljujemo za pomoč vsem znancem in sosedom, upravi in kolektivu Novolesa in KZ iz Mokronoga ter duhovniškemu osebju. Žalujoča žena, hčerka, sinova in drugo sorodstvo
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta in * starega očeta
FRANCETA KASTREVCA iz Potočne vasi pri Novem mestu
se iskreno zahvaljujemo* sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ga spremili na zadnji poti ter mu darovali cvetje in vence. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam na kakr^nkoli način pomagali v najtežjih trenutkih, tov, Rudyu Mrazu za poslovilne besede, gospodu župniku pa za pogrebni obred.
Žalujoči: žena Angelca, sin Stane z družino hčerki Fani in Slavka z družinama in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti našega dobrega očeta
IGNACIJA PAVLINA
posestsiika iz Družinske vaai
se zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali in riam izrekli sožalje. Posebna zahvala župniku za spremstvo na zadnji poti, kolektivu IMV, Zavodu za zdravstveno varstvo, zdravstvenemu domu Novo mesto in Zdravilišču Sinarješke Toplice
Žalujoči: žena, sinovi in hčere z družinami
TLoiHMks-
METUKA
Cenjene potrošnike obveščamo, da tmo v obratu NOVOTEKS v Metliki odprli prodajalno, ki vam nudi izdelke v iiroki izbiri in po zelo nizkih cenah.
Izkoristite izredno ugodnost, ki vam Jo nudi Novo-teks Novo mesto!
tekstilna tovarna novo mesto
Fran Sal’. Finžgar
II
SAM
Pogrebci so se še dolgo obirali pred hišo in očakovali Vrbana. Cebinka, ki je bila ta dan najeta za kuharico, je vsa razpaljena prihitela že nekajkrat na prag in jih silila za mizo. Vsem je bilo neprijetno, da ni gospodaija, zato so pohajkovali krog voglov. Slednjič je Cebinka obupala in začela nositi jedi na mizo. Hčere so s težavo spravile pogrebce v hišo.
Ob jedi in pijači je družba pozabila na Vrbana. Spočetka seje oglasil le tu in tam kdo in pohvalil rajnico. Kmalu pa je utihnil pogovor o njej in po sobi je zavrelo, kot bi ne bili na pogreb-Sčini. Zato prvi hip Vrbana niti opazili niso, koje stopil mednje. Koje Čebin, ki je kot najbliži sosed pomagal ženi pri strežbi in bil za ,Jcrčmaija“, opozoril družbo nanj, so se vsi ozrli proti vratom in hipoma umolknili.
Za celo pest se je zdel Vrban vsem manjši, tako ga je strlo.
,j^e žaluj, Vrbanga je tolažil Čebin in mu odmikal stol, .^Vsakemu se stečejo ure. Dovolj sta pretegnila s Polono, Naj počije.“
Vrban je slonel z laktom na mizi in gledal v tla. Čebin mu je nalival vino, Vrban je molče segel po kozarcu in ga izpraznil. ^
„Vrban^“ je začel sosed Vreščaj, „sedaj sedi še ti in se oddahni. Dovolj si pridobil. Zeta ti poiščemo. Naj mladi tudi kaj poskusijo.“'
Vrban je dvignil glavo; mimo njega je nesla Polonica skledo cvrtja.
,J*oglej no! Jaz vem za Amerikanca, ki ima denarja kot toče. Kot nalašč bi bil za Polonico.“
Vrban je dvignil glavo više, pogledal Vreščaja in Polonico,kije zardela.
,J»Ie še!“ je odvrnil odločno in spet povesil glavo.
Polonica se je pririla do vrat in iz- . ginila.
Rebemjak pa se je potegnil za Vrbana: ,3eži, beži, Vreščaj, kaj t»o5 tiščal takega moža na kot. Za dva zeta ti še odvrne. Ko bi se dobila pripravna vdova, kar Vrbana bi oženili.“
Tedaj pa je Vrban Sinil kvišku;
„Tiho, gobec! Je ni pod soncem in če bi bila zlata.“
Vstal je in šel od druščine.
Ženske so blagrovale in zavidale Polono za tako ljubezen, moški so se lo-
tili Rebernjaka in ga obsuli z očitki.
Vrban je šel čez dvorišče, se naslonil na ograjo in gledal proti cerkvi. Hrup, ki je udarjal iz hiše skozi okna, mu je bil zopra. ,J*olona,“ je šepetaje klical rajnico, dokler ga niso hčere preprosile, da je šel zahvalit pogrebce, ki so se začeli razhajati.
Ko so ženske pospravljale, je tekal sam med mizami, ' pobiral koščke kruha, prenašal dlje časa prazno skledo in ni vedel, kam bi z njo.
»Pustite, oče, saj bomo same,“ mu jo je vzela Polonica iz rok.
,J5a/(ie? - Saj vidirn, kako boste same. Ah, saj nič ne znate!“
In spet je začel pres^vljati stole, remikati mize in prenašati malen-osti z ene mize na drugo. Vse mu je bilo napoti, dokler ni kar sredi dela ves omagan velel: „Molit.“
Hčere s Cebinko vred so pustile vse križem razvlečeno in pokleknile, da odmolijo vse tri rožne vence za rajno mater.
Polonica je začela. Toda celo molitev je Vrbana bolela. Polonica ni molila kot tnati, ki je vsa dol^ leta molila naprej, vedno z enakimi zategljaji, vedno z istim pojočim, za Vrbana tako pobožnim in presunljivim gla* som. Polonica tega ni znala. Po šolar-sko in po novem je molUa. Ko je za „blagoslovljena** namesto „žegnana** prišel „bičan** namesto „gajžlan**, je potegnil Vrban debeli molek Polonici iz rok in napletal sam molitev, kot sta jo molila z njo štirideset let. Po končani pobožnosti ni voščil hčeram lah-
ko noč, upognjen se je zgubil v svojo sobo.
V	kotu, kjer je stala postelja rajne Polone, je zevala praznota kakor strah. Z lučjo je posvetil v tisti kot, kjer so se na zidu ob robih končnice in stranice poznale črne, umazane črte na zidu. Pod njimi navzdol so še visele zaprašene pajčevine; prej so bile skrite za posteljnjakom, ki so ga hčere razdrle in znesle na dvorišče.
Vrbana je začel stresati jok. Svetilko je pustil na mizo, sam se pa sesedel na stol poleg svoje postelje in gledal v oropani kot.
,4*olona!‘*
Pomolil je noge od sebe in se zazrl v pod, kakor bi nečesa čakal.
Tako je iztegnil noge zadnja leta vsak večer, preden je šel ležat. In vsak večer se je sklonila k njim Polona -če se je zakasnel, je vstala iz postelje
-	in ga sezuvala. In vselej sta si imela toliko povedati! Spočil se je ob tem tako, da bi zaplesal, in zgodilo seje, zlasti če je prišel nekoliko vinski, da je-bos zgrabil Polono in jo zavrtel po sobi.
In kako gaje potem oštevala: „Oj, ti stari dedec ti! Plešešmi! Križ božji, če bi naju kdo videl! Ali bova v grob priplesala? ** Ob tem pa mu je že odpenjala telovnik, mu odvezovala ruto pod vratom ter ga spravila v posteljo, ga odela, stopila še k žegnančku in ga pokrižala. Krepko mu je še zatisnila
odejo krog vratu, mu pošepctala v uho: ,J^aš *ta mali“ in legla še sama. On pa je začel peti kot pred davnin\i leti:
,Polon - Polon — Polončiča -r - !“
Na smeh mu je šlo ob teh spominih.
S	trdim hrbtom se je sklonil do čevljev in vnovič začel vzdihovati po raj-nici. Žalosten in jezen je sunil čižme na sredo sobe, razmetal in razobesil obleko vse križem, pihnil luč in zlezel v posteljo.
Ob smrti prečute noči so mu težko lede na trepalnice, ki so lezle same od sebe skupaj. Cul je in sanjal, vse obenem.
Vsa preteklost je živa vstajala pred njim. Začelo se je na sosedovi svatbi, ko je prvič plesi s Polono, Pa mu je neki fant podstavil nogo — tekmecu, Vrban je izpustil Polono, zamalinil po fantu, zadel pa Urško, fantovo plesalko, ter ji izbil murček iz ušesa — še danes ima Urša pretrgano mečico v uhlju - nato pa pograbil tekmeca in ga treščil skozi vrata na gnoj. To je bil začetek ljubezni in trpljenja. V zapor je moral, domači so se uprli zoper Polono, Vrban pa je zadel sekiro na ramo in jo mahnil z drvaiji v bosenske šume, kjer je s silnimi rokami gonil težko plcnkačo, dokler ni ugnal očeta in se oženil. Bridka pot je bila za Polono pred oči mrkega očeta in vse žlahte. Toda ni preteklo l^to, ko je stari popravljal svojo zmoto, hvalil Polono in bolj ljubil snaho kot sina.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN; poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00,
12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob
22.00, Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 22. JANUARJA: 8.10 Operna matineja - 9.35 Slovenske narodne v priredbi Emila Adamiča
- 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste - 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Zvone Miklič: Tehnično izobraževanje v posebnih tečajih - 12.40 Po domače — 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 16.00 „Vrtiljak"
- 17.10 Človek in zdravje - 18.50 Ogledalo našega časa - 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča - 20.00 „Naj narodi pojo ...‘‘ - 20.30 „Top pops“ — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA. 23. JANUARJA: 8.10 Glasbena nil^eja - 9.05 Pionirski tednik - 10.15 Pri vas doma -
11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste - 12.30 Kmetijsfa nasveti - inž. Jože Čuden: Dohodek v kmečkih gospodarstvih in dek) pospeševalca - 12.40 Poje tenorist Miro Brajnik - 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Z ansambli domačih napevov - 15.30 Glasbeni inter-mezzo - 16.00 „Vrtiljak" - 16.40 Dobimo se ob isti uri - 17.10 Gremo v kino - 18.45 S knjižnega trga
- 19.00 Lahko noč, otroci! -19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorfeija - 20.00 Spoznavajmo svet in domovino - 21.15 Parada zabavne glasbe - 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
NEDELJA, 24. JANUARJA:
6.00 do 8.00 Dobro jutro! - 8.05 Radijska igra za otroke - Holger Sandig: ,,Sedem skodelic čaja“ -9.50 Srečanje v studiu 14 - 10.05 Še pomnite, tovariši. .. Daljnosežni sklepi V. konference - 10.25 Pesmi borbe in dela - 10.45 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
- 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste - 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža - 13.50 Z domačimi ansambli - 14.50 Godala v ritmu -17.05 Iz opernega sveta - 17.30 Radijska igra - Heinrich von Kleist: „Razbiti vrč“ - 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 ,,V nedeljo zvcčer“ -22.20 Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 25. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 9.40 S pevcema Jožico Svete in Rafkom Irgoličem - 10.15 Pri vas doma -
11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje gostg 12.30 Kmetijski, nasveti - inž. Ivan Juvan; Gozdni pasovi za zaščito kmetijskih zemljišč pri nas in po svetu - 12.40 Igrajo holandske pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
- 15.30 Glasbeni intermezzo --
16.00 „VrtUjak“ - 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne - 18.15 „Signali“ - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute s kvintetom bratov Avsenik - 20.00 Hans Werner Henze: Elegija za mlade ljubimce. Boris Blacher: Abstraktna opera št. 1 - 22.15 Za ljubitelje jazza. '
TOREK, 26. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za šolarje
- Kozlovska sodba o Višnji gori -10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste - 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Boris Beloglavec: Izkušnje pri obnovi vin(^radov v zasebnem kmetijstvu na Majerskem — 12.40 Melodije s filmskega platna - 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Z orkestrom Mario Ruiz Amengol - 15.30 Glasbeni intermezzo — 16.00 „Vrti-ljak“ - 17.10 Popoldanski simfonični koncert - 18.15 V torek na svidenje! - 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute s triom Avgusta Stanka - 20.00 Prodajalna melodij
- 21.30 Lahka glasba — 22.15 Poldrugo stoletje nemškega samospeva.
SREDA, 27. JANUARJA: 8.10 Operna metineja - 9.05 Nenavadni pogovori - '10.15 Pri vas doma -
11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste - 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Tone Simončič: Najpogostejše pomanjkljivosti pri reji živine - 12.40 Zvoki iz glasbenih revij
- 13.30 Priporočajtt vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo -
16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Jezikoviii pogovori — 18.15 Giuseppe Verdi: uvertura in 1. dejai\je opere „Moč usode“ - 19.00 Lahko noč, otroci!
- 19.15 Glasbene razglednice -
20.00 „Glasbeni večeri RTV Ljubljana" - 22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 28. JANUARJA: 8.10^ Glasbena matineja - 9.05 S pevci: Eldo Viler, Arsenom Dedičem, Marjano Deržaj in Korni grupo
- 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste - 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Marko Mikoš: Možnosti za praktično ocenjevanje zemljišč v Sloveniji - 12.40 V ritmu koračnic
- 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Pesem iz mladih grl - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak"
- 17.10 Koncert po željah poslušalcev - 18.45 Kulturna kronika -19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kam-piča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.40 Glasbeni nokturno - 22.15 Iz opusov Slavka Osterca in Josipa Slavenskoga.
Oglase
za tekoči teden, ki naj bi bili v okvirih, naročajte najkasneje do ponedeljka opoldne! Zaradi spremenjenega urnika v tiskarni moramo uokvirjene oglase zaključevati prej kot do zdaj. Vodstva delovnih organizacij, ustanov in uradov prosimo da upoštevajo gornje navodilo.
UPRAVA LISTA
TELEVIZIJSKI
SPORED
PETEK, 22. JANUARJA: 16.40 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Beograd) -17.45 A. Lindgren: Erazem in potepuh - III. del (Ljubljana) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Glasbeni dnevnik (Bgd) - 19.00 Zakaj? -dokumentarno feljtonska oddaja (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.35 3-2-1 (Lj)
- 20.35 Izkažimo se - quiz TV Zagreb (Zgb) - 21.45 Nepremagljivi
- serijski film (Lj) - 22.35 Poročila (Lj).
SOBOTA, 23. JANUARJA: 12.55 Kitzbuehel: Smuk za ženske
- prenos do 14.30 (EVR) - 16.40 Obzornik (Lj) - 16.55 Po domače s tremi ansambli (Lj) -	17.20
ZAHVALA
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama, sestra in teta
TEREZIJA DRENOVEC, roj. KLEVIŠAR iz Novega mesta
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje ter pokojnici poklonili toliko lepih vencev in cvetja. Hvala za trud vsem zdravnikom in bolniškim sestram pljučnega oddelka bolnice Novo mesto, ki so pokojnici lajšah bolečine v težki bolezni. Posebno se zahvaljujemo p/imariju dr. Smrečniku. Prisrčna hvala pevcem in tov. Mrazu za poslovilne besede, godbi, Društvu upokojencev, PTT podjetju, sindikatu. Mehanični delavnici in eleKtro delavnici SGP PIONIR, stanovalcem bloka Nad mhni 44 in stanovalcem bloka v Kristanovi 10. Iskrena hvala vsem, ki so pokojnico spremljali ob zadnjem slovesu.
Žalujoči: mož Mirko, hčerke Danica z družino, sinovi: Cveto in Marjan z družinama in Lado, sestra Micka z družino, bratje Janez, Franc, Tone z družinami in Jože ter drugo sorodtvo
Novo mesto, Grosuplje, Novi Sad, Ljubljana, Šibenik
ZAHVALA
Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega moža, očeta, sina in brata
MIHAELA UDOVCA iz Stopič
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so z nami sočustvovali ob težkem udarcu usode. Prisrčna hvala za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in vence ter vsem, ki so dragega pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu NOVOTEKSA za izkazano sočutje, požrtvovalnost in pomoč, častiti duhovščini in govorniku za poslovilne besede ter pevcem za ganljive pesmi. Vsem ponovno naša iskrena zahvala!
Neutolažljivi: žena Marica, hčerka Andrejka, sinček Mihec, mama, ata, sestra Štefka, brata Jože in Slavko z družinama, brat Martin in drugi sorodniki
Ivanhoe - serijski film (Lj) - 17.45 Državno prvenstvo v košarki - srečanje Oriolik : CZ (Bgd) - 18.30 Mozaik (Lj) - 18.40 Nadaljevanje košarkarskega prenosa (Bgd) -
19.20 S kamero po svetu: Veliki Zoo (Lj).
NEDELJA, 24. JANUARJA: 9.15'Po domače s folklornm ansamblom „Nagelj" iz Kanade (Lj) -
9.35 Otroška matineja: Čarobna piščalka, Svet v katerem živimo (Lj)
- 10.25 Kitzbuehel: Slalom za moške - nadaljevanje (EVR - Lp -14.30 TV kažipot (Lj) - Športno popoldne - 17.55 Erazem in potepuh - III. del (Lj) - 18.30 Mestece Peyton - serijski film (Lj) -
19.45 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) -
20.35 Levičarji - humoreska (Bgd)
- 21.20 Videofon (Zgb) - 21.35 Športni pregled (Bgd) - 22.05 Poročila (Lj).
PONEDELJEK, 25. JANUARJA:
16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) -
18.00 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Razgledi po filmskem svetu: Asta Nielsen (Lj) -
19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Maksi-meter - zabavno-glasbena oddaja (Bgd) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
- 20.35 Pera Todorovič: ,Jlajdu-kovanje" - drama TV Beograd (Lj) . . . Osamljeni, reportaža (Lj) . . . Poročila (Lj).
TOREK, 26. JANUARJA: 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.50 SU-karske norčije hroščka Prismodka -II. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) -1830 Nana Mouskouri - I. del (Lj) -19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Ra-dio-amaterji in vseljudska obramba (Lj) - 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje (Lj) - 19.40 Preverjanje pravilnosti besed v kontekstu (Lj) -19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) -
20.35 Film meseca: Antonio das mortas (brazilski) (Lj) - 22.10 Nokturno: kvartet harf iz Moskve (Lj) - 22.25 Poročila (Lj).
SREDA, 27. JANUARJA: 17.05 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Bgd) — 17.55 Čarobna piščalka, serijski film (Lj)
- 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Glasba za staro in mlado (Bgd) -
19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Naš ekran (Lj) - 19.20 Na sedmi stezi (Lj) - 19.45 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.35 3-2-1 (Lj)
- 20.45 Teh naših petdeset let; Leto 1944 (Lj) - 22.00 Gospod z rožami, film, serija VOS (Lj) -
22.20 Poročila (Lj).
Četrtek, 28. januarja;
16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec (Bgd) - 1*7.45 Čudežni čopič, pravljica (Lj) - 17.55
' A. Prokofjev: Peter in volk (Lj) -18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Svet, v katerem živimo, film (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Enkrat v tednu (Lj) - 19.20 Vse življenje v letu dni (Bgd) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
- 20.35 S. Maugham: Svetovljanke
- nadaljevanka (Lj) - 21.25 Kulturne diagonale (Lj) - 22.05 Kara-an vam predstavlja; P. I. Čajkovski: 'oncert za klavir in orkester št. 1 v
B-molu (Lj) - 22.45 Poročila (Lj).
Iskra Commerce
TO SO SESALNIKI ISKRA-HOOVER — TRENUTNO NAJBOLJ VSESTRANSKI ČISTILCI!
Univerzalne sesalnike ISKRA-HOOVER lahko uporabljamo za čiščenje tal, preprog, karnis, zaves; za čiščenje vseh težko dostopnih kotičkov in špranj v stanovanju.
Idealno oblikovani sesalniki so nepogrešljivi gospodinjski pripomočki z izredno močnim in tihim motorjem ter veliko sesalno močjo.
PRf DUH
XAMJ^XE nEVMXE SO
vREnxE veC:
Vaii prihranki, devize doma niso na varnem. Na deviznem računu pri	DOLEINJ-
SKI BANKI IN HRANILNICI pa se jim ne more kaj zgoditi.	Se	več^ dobili	boste
obresti!
Pred potovanjem ali pred odhodom na delo v inozemstvo ne pozabite odpreti devizni račun, na katetra boste vlagali svoje prihranke.
Devizni račun lahko odprete tudi s pismom iz inozemstva.
Prihranke na deviznem računu Lahko namensko varčujete za novo hišo, stanovanje in drugo.
Za denar na deviznih računih in njegovo prosto uporabo jamči država.
Dvigi in pologi ter nakazila deviz so mogoči v vsakem času, v neomejenem znesku.
S prihranki na vašem deviznem računu lahko razpolagajo tudi vaši najožji sorodniki, če jih pooblastite.
UGODNE OBRESTI: brez odpovednega roka t % (5,5 % v deviz^ in Ofi % v dinarjih), s odpovednim rokom nad 12 mesecev: 7,5% ▼ devizah
Devizni račun lahko odprete pri naiih poslovnih enotah v Krikem, Metliki in Trebnjem, kjer dobite tudi devize na potni list za sluibena in zasebna potovanja v inozemstvo.
TAJNOST DEVIZNIH RACUNOV JE Z ZAKONOM ZAJAMČENA
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
s podružnico v Krikem in ekspoziturama v Metliki in Trebnjem
DBH
NOVOaiESTII
DBH
NOVOMESTC
Pismonoša je odpiral pisma
V minulem letuje več Novomeščanov zaman pričakovalo pisma, ki so jim jih pošiljali sorodniki, prijatelji in znanci iz tujine. Na novome^o pošto so pošiljke prispele, nato pa kot bi izginile. Pritožbe ljudi so se začele množiti, zato so začeU zadevo raziskovati.
V začetku aprila je Z. K. iz-	ostala	praznih	rok.	18.
ročila v Bršlinu pismo pismonoši J.G. za neko Marijo Vidovič. V pismu je bilo 20 din in tablete proti glavobolu. Pisma naslovnica ni nikoli dobila.
10. julija je prišlo za Filipa Steklasa pismo i/ Kanade, vendar ga Novomeščan ni dobil. Cez štiri dni je prišlo iz zamejstva pismo za Vido Avbar, ki pa
julija je na novomeško pošto prispelo pismo, ki bi ga moral dobiti Ferdo Mohorko, a se je spet „čudežno“ izgubilo. Olga Ljubi bi morala 2(]. julija dobiti pošiljko iz Italije, vendar je ni pričakala. Tudi Dane Adamič je zaman pričakoval pismo iz Amerike. Prav tako je nekje obtičalo pismo, ki so ga z onstran
oceana poslali Vidi Potočar.
Naposled je prišel 15. decembra na novomeško pošto Radoslav Jevtič, češ da so mu 16. novembra iz Milutinovca poslali 690 din, vendar denarja ni dobil.
Za nepoštena dejanja so osumili pismonošo J.G. in uvedli zoper njega preiskavo. J. G., ki je sicer še mladoletnik, je priznal, da je pisma zadržal. Med drugim je tudi navedel, da je 690 din vzel zato, da je pokril primanjkljaj, ki mu je nastal pri pobiranju časopisne naročnine.
Portret tega tedna
So besede, ki vežejo rodove
Pogovor s profesorico Marijo Zorkovo iz Brežic bo prikazal le tisti del njenega udejstvovanja, ki ni obseženo v učnih dolžnostih in ki ji vzame številne proste ure. Prej jih še nikoli ni štela, v tem šolskem letu pa si jfli (po naročilu) beleži in jih je naštela že več kot sto. Mlada profesorica slovenskega jezika in književnosti vodi na gimnaziji dramski, Uterami in recitacijski krožek.
- Že več let zapovrstjo ,^tienne“ Jacauesa Devala. spremljam javne odrske na- S prvo bomo nastopili kmalu stope gimnazijcev v Brežicah po polletju, z drugo ob kon-in ni mi ušlo, da so plod va- cu šolskega leta. Vaje imamo šega mentorstva, vaše priza- dvakrat ali trikrat na teden, devnosti.	Zvedela	sem	tudi,	tudi ob sobotah, ki so proda so	se	dijaki	te dni	z	veče-	ste. Ker je v šoli tedaj mrzlo,
rom orientalske lirike uspeš- smo se zadnjikrat sestali kar no predstavili celjskemu ob- meni doma.
činstvu. To je gotovo pri- .	“ Kateri izmed doseda-
zfianje zanje in za vas.	nastopov	vam	je prinesel
- Izbor med najboljše največ zadovoljsm? , skupine nas je močno pre- ~ Najbolj mi je ugajal lan-senetil. Na razpis centralnega ski Kuntnerjev recital. Pn-komiteja Zveze mladine in pravila sem ga z zrelejšimi
dijaki iz četrtega letnika, C	medtem ko imam letos v re-
'	citacijski skupini skoraj same
začetnike iz prvega in drugega razreda. Prijavilo se jih je 27, da sem jih morala razdeliti v dve skupini. Z eno pripravljam večer ruske poezije (Puškina), z drugo večer ljubezenske lirike (Ade Škerlove). •
- Kaj pa literarni krožek?
- Tudi ta sodi v moj delokrog. V njem je devet dijakov. Izdati nameravamo tri številke glasila „Besede“. To je pogoj za sodelovanje pri
Zveze kultumo-prosvetnih tekmovanju za „Zlato pti-organizacij za „Našo besedo	^ razpisala „Mla-
70“ smo se prijavili brez po- dina*\ Prva številka bo prišla sebnih ambicij. Komisija si je ^ svetlo januarja, ogledala naš nastop, s kate- ~ ^ mladimi ste, veliko rim smo počastiti 25-letnico skupaj, zato tem kže izreče-gimnazije, toda tedaj se	sodbo o njih. vam zdi,
sploh ni oglasila. Med 30 pri- zapuščajo šolo kot zreli reditvami nas je uvrstila med	sposobni,	da	se	brez
sedem najuspešnejših, za pri- T^rtipleksov spoprimejo z kaz na zaključni reviji.	življenjem?
- Kako nastaja vaš reper- ,	^
toar dramskih uprizoritev? H^ni, toda nasploh jih pre-Izbirate dela sami ali upošte- f^lo poznamo. Dijaki veliko vate tudi želje mladih?	razmišljajo in veliko tega
- Dramska dela tehtamo povedo, če je kdo pripravljen skupaj, recitale izbiram sa- delati z njimi. Ni jim toliko ma. Pri dramskih uprizo- nastopanje in končno ritvah moramo paziti na to, predstavo, s katero se pol^-da so kostumi in scena čim-	^ odru. Veliko več jim
bolj poceni, saj si za te stvari do tega, da se zbiramo, ne moremo dovoliti večjih pripravljamo in razglabljamo, izdatkov. Za dijake je pri- užitek ob tem, ko se vživijo v vlačnejša snov iz sodobnosti tekste, pa je tudi posebno in tudi med občinstvom ima odkritje. Dijaki iz krožkov več odmeva.	^	razredu drugače sode-
- Katera imena iZi drama-' lujejo, čutijo se bolj odgo-tike ste do sedaj predstavili vome in jih je sram, če ne na odru?	znajo. Z njimi še toliko
- Igrali smo Držića, Mo- ukvarjam predvsem zaradi liera, Štefanca, Nušića in ičijega dela v razredu in ni Camolettija. Letos pripravlja- ^ol časa, ki ga po pouku mo dve igri: Camolettijev prebijemo skupaj.
„Boeing — Boeing^ in	JOŽICA	TEPPEV
Clan Slovenskega okteta Tone Kozlevčar je dolgoletnemu pleterskemu prioiju dr. Josipu Edgaiju Leopoldu-Lavovu čestital ob pomembnem jubileju in Inu izročil sliko s portreti vseh članov okteta (na sliki) Foto: S. Dokl
90 LET PRIOeJA JOSIPA DR. EIDGARJA LEOPOLDA — LAVOVA
Visok jubilej plemenitega človeka
Ob visokem jubileju bivšega pleterskega priorja so se ga spomnili tudi borci Gorjanskega bataljona, ki jim je slavljenec veliko pomagaj —- Pri slovesnosti je pel tudi Slovenski oktet
v nedeljo, 17. januarja, je slavil 90-letnico rojstva dolgoletni pleterski prior dr. Josip Edgar Leopold-Lavov. Ob visokem jubileju se ga s posebnim spoštovanjem spominjajo vsi, ki so se med vojno in po njej srečavali s to pomembno osebnostjo. Pleterski samostan je s priorjem na čelu vseskozi deloval z narodnoosvobodilnim gibanjem in ga vsestransko podpiral. V najhujših letih se je slavljenec izkazal kot velik človek, pogumen, odločen, prežet z veliko ljubeznijo do svojega naroda, z njim je živel in trpel. Ostal je zvest svojim naprednim idejam, zaradi katerih je tudi veliko pretrpel.
V	petek, 15. januarja'so v Pleterjah člani nekdanjega odbora Gorjanskega bataljona jubilantu pripravili lepo sloves-
nost. O življenjski poti slavljen--ca je govoril Jože Penca-Dečko, ki je med drugim povedal tudi tole: „Vaša odločitev ni postavljala na kocko samo vaše osebne usode, marveč tudi interese ustanove, za katero ste bili odgovorni. Vam je bilo že tedaj jasno, da med duhovnim in posvetnim v modernem času ni čvrste ločnice in da sta dialog in obojestransko upoštevanje tisto, kar zahteva bodočnost. Razvoj od tedaj do danes, kljub vsem krčem in pretresom, potrjuje pravilnost vaših stališč. Vedno bolj se uveljavlja spoznanje, da dejavniki zgodovinskega dogajanja ne morejo biti samo od včeraj ali samo od danes, marveč da je lahko samo povezava dobrega od včeraj z dobrim od danes tisto, kar vodi k napredku vsega človeštva.** Slavnosti je dal še poseben
poudarek Slovenski oktet, ki je 90-letniku posvetil koncert izbranih pesmi. Ob tej priložnosti je slavljenec dobil tudi več lepih daril, ki so skromno povračilo za vse tisto, kar je veliki človek daroval svojemu narodu.
S. DOKL
Labodji spev za ’ mlajše moške )
I
Tovarna LABOD iz Novega mesta je v soboto na Otočcu | priredila modno revijo — 1 Novosti za leto 1971: Živah-' | ne barve moških srajc — J Beti Jurkovič in Nela Er* ' žišnik poskrbeli za zabavo
Na šesti modni reviji novomeške- I ga Laboda so bili kot običajno zbrani predstavniki večjih trgovcih pod- ■ jetij in poslovni partneiji tovarne, ki ' zadnja leta krepko osvaja simpatije ; potrošnikov na domačem in tujem trgu. Poleg proizvodnje klasičnih modelov moških srajc so se začeli labodovci vs^ bolj spuščati v modne muhe. Prav te so bile na reviji najšte- s vilneje zastopane.	I
Blizu 50 modelov moških in deških, srajc ter pižam so tokrat predstavili občinstvij^) konferansi ^ Kazimirja Rupnika. ^Rtos nastopa ; LABOD s precej bolj živahnimi bar- ; vami in vzorci, kakršni so v čislih pri ‘ mladem svetu, večinoma pa je blago Labodovih srajc uvoženo. To velja za. bombažne izdelke, jersey pletiva in blaga sintetičnega izvora. Na tip-ton ovratnike so posebej opozorili, češ da s posebno podlogo in novim načinom lepljenja po pranju ostajajo i •mehki, obenem pa se v konicah ne ' more nabirati umazanija.
Nekateri predstavljeni vzorci imajo v sebi kljub živahnosti še nadih moške elegance. Druge, živopisane' in posejane s cveQ’em ter krojem, pri katerem so nad manšetami rokavi bogato nabrani, bi brez zadrege lahko oblekle ženske. Z modelom Wi-netou bodo gotovo ustregH hipijem, s srajco Kiki pa številnim staršem, ki so za svečane priložnosti prav pogrešali primerne bele srajce za dečka v predšolski in šolski dobi.
; Nasploh sta manekena Aleš in Aljaž požela pri občinstvu največ priznanja, čeprav so jima delali kon- g-kurenco poklicni kolegi in kolegice. Revija je potekala v treh delih, v odmorih pa sta goste zabavali pevka Beti Jurkovič in igralka Nela Eržiš-nik kot Marica Hrdalo. Nastopila je v modelu nepokrite investicije, povedala pa je še več dovtipov,- ob katerih se je dvorana tresla od smeha.
RIA BACER
Pridružite se ^ modernim Ijudem^^ ki pijejo
CVNAR
Plačal, da sein delal
Ni jih lepših zgodb od tistih, ki jih človek sliši ali doživi pri mehaniku. To, kar ^ so včasih počeli brivci, ki so med svojim obredom sporočali namiljenemu človeku pod seboj najnovejši vic, najbolj sveže novice, so danes v popolnosti in v celoti prevzeli mehaniki. Kajti k brivcu ne hodi več toliko ljudi kot včasih, k mehanikom pa vsi
No, ko se mi je na dinamu onemoglega fička prižgala lučka in naznanila, da je šlo nekaj k vragu, sem obiskal domačega mehanika. Sprejel me je z vsemi potrebnimi častmi in še s kopico nepotrebnih birokratskih časti Zdi se mi, da imava že utečen sistem pogovora. Ko me je popisal in pobral vse podatke, od letnice rojstva, kraja, stanovanja in nekaterih podatkov stare matere, sem mu, kot imava v navadi.
zabrusil: „Le kaj, za vraga, so potrebni vsi ti podatki, spravi se raje nad avto V* On pa mi je mirno in dostojanstveno, kot zahteva njegov poklic, odvrnil: ,JVič se ne ve, kdaj se ubiješ; poslali bomo venec, ker si bil stalna stranka!'* Molčal sem, čeprav sem bil sam zase prepričan, da podatke pobirajo le zato, ker popravljajo avtomobile počasi, pa se lahko zgodi, da kdo med dolgotrajnim popravljanjem celo umre. In komu bi potem poslali račun?
Tako je minilo pol ure, druga polovica je minila še hitreje. Trije fantje so se z resnimi obrazi spravili med vijake, govorili so tako, da jih čisto zares nisem nič razumel: o avtomobilu in njegovih delih, lahko prisežem, ne vem čisto nič. Potem je mehanik vzel papir in med
pogovorom, ko sem ga dražil, da so počasni in da bo treba proti njihovi delavnici ukrepati, namesto svojega zapisal moje ime.
Ne da bi to opazil, sem prinesel papir v računovodstvo. Računovodkinja, ki je pravkar brala novomeško stran v Dolenjskem listu, prvo, ki je izšla na ofset tisku, je bežno pogledala v papir, prebrala in na glas ponovila „pol ure!'\ vzela blok in začela pisati
Šele tedaj je vzkliknila: „Kaj, hudiča, imamo spet novega vajenca? Kdo vam je pa popravljal avto? “
Cez njeno ramo sem opazil, da je bilo v rubriki, ki mora povedati, kdo je delal, zapisano „SplichaV\ Opisal sem svojega mehanika, ona pa je godrnjala: „Pri nas pa tudi vsak dan vzamemo kakega novega vajenca...** Medtem je napisala račiin za
pol ure dela - 5,50 diru Toliko namreč stane vajenec.
Zdaj mi je malo nerodno, ker sem jo ogoljufal - saj avtomobila ni popravljal vajenec, ampak je delal mojster. Po drugi strani pa mi je žal: napisano je bilo, da sem avto popravil jaz. Torej bi moralo podjetje meni plačati pol ure dela, ne pa jaz njemu.
Edino to mi še vedno ne gre v glavo: moj priimek je bil zapisan, češ da sem popravljal avto. Moj priimek je bil zapisan, ko je bilo treba plačati račun In končno— moj priimek je bil podpisan pod tremi članki na novomeški strani Dolenjskega lista.
Računovodkinja pa nič! Pobrala je 5,50 din, napisala račun na moje ime, vpisala moje ime v kartoteko, češ da sem debi pol i. potem pa hladnokn' iO brala naprej članek, ki sem ga jaz napisal... In ji je bilo vseeno - vse gre v račun delovnega časa...
J. SPLICHAL
; "
Dva izmed letošnjih modelov Labodove kolekcije. Posebnost pred-1 stavljata nova tkanina in kroj z nabranimi rokavi nad manšetami' (Foto: Mirko Vesel)
USTANOVITELJI IN IZDAJATELJI: obClnske konference SZDL Brežice. Črnomelj, Kočevje, KrAlco, MeUlka, Novo mesto, Ribnica, Sevnica In Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor Dragoft, Ini. Janez Gačnik, Janez Gartnar (predsednik sveU). Tone Golnik. Ciril Gril. Jože Jeke, Ivan Kastner. Lojzka Potrč. Slavko Smerdelj in Franc Sujdohar.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gotalk (glavni In odgovorni urednik). Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan. Jože Primc. Jože SpUchal^ Jožica Teppey, An« Vitkovlč In Ivan Zoran. Tehnični urednik; Marjan MoSkon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna fttevllka 1 dinar — Letna naročnina 4» dinarjev, polletna 24.60 dinarja, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 100 dinarjev oz. 8 ameriških dolarjev (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti).
OGLaSi: lem vifline v enem stolpcu (45mm oz. 10 cicero)
33	din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na 1.. srednji in sadnji strani Usta: M din. Vsak mali o^las do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik it. 4 od 6. I. 1971.
TEKOCi RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9
—	NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: M.OOl NOVO mesto, Glav-ni trg 3 — PoStnl predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske, pravice« v Ljubljani.
L..