Gossensass, Tirol.


St. 63.
V Trstu, v sredo 8. novembra 1882.
fp » . Tečaj
EDINOST
1.1 asilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»▼ tdinMti J« moflc.
»EDINOST, izhaja 2 krat na za vse leto je O gld., za polu leta 3
teden vsako trsilo In taboto o poludne. C«nw gld., za četrt leta 4 gld. 50 kr. — Posamezne
Številke se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Trstu po & kr., v Gorici in v Ajdovščini po® kr. - Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravniitvo »via Zon*a l<.
Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »vla Torrente« Tip. Huala; vsak mora biti frankiran. Rokopisi bre? posebne vrednosti se ne vračajo. — Jnsernti (razne vrste naznanila in poslanice) se zaracunijo po posft ni bi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Prihodnjost Trsta.
(Dalje.)
Vlada je začela uže nekaj delati v povzdigo tržaškega prometa in v obče si obečajo patrijotje od teh vladnih namer dobrega uspeha. V Afriki se začenja novo živenje, Francozi, Italijani, Angleži se velikansko interesiraju za afrikanske dežele na sredozemskem morju, zadnji celo mislijo na to, da bi napravili Se en sueški kanal, ker sedanji k malu ne bo zadostoval potrebam prometa; predor ožine korintake je le pra-sanje časa in ta predor zopet Se bolj skrajša pomorsko pot na vshod. Balkanske dežele se hitro pomikajo naprej v kulturnem pogledu in one imajo svoje naravne izvrstne luke na bregovih sredozemskega morja in tudi mala Azija ne bode dolgo časa več spala. VztoČna Indija in Japonska uže zdaj velikansko napredujete, tako da ste uže zdaj za promet jako uspešni cilj in ta promet z vsakim letom tako raste, da se je kar čuditi. Trst mora torej uže zdaj računati z vsemi temi spremembami, s tem svetovnim napredkom, da bode o svojem času pripravljen ter nov položaj boljše izkoristi, nego je to bilo glede sueškega kanala. Ozirati se je treba torej na pogoje bržega razvitka, kajti pri trgovini in prometu ni zgubljati časa: kedor je prvi, navadno uobi smetano, zadnji pa vodo.
Soseda, katera Trstu delata največe preglavice, sta od ene strani Reka, od druge pa Italija z svojimi jako hitro napredujočimi mnogimi lukami. Avstrijski listi in Tržačani sploh pa se skoraj bolj boje Reke, nego pa italijanskih Ink in ogrska trgovska politika imponira posebno tržaškim trgovcem, ki dozdaj še sami niso mislili na bodočnost in se sploh s takimi rečmi ne morejo sprijazniti, ker so bili navajen zaslužiti le to, kar jim je prilika ponudila. A vsak narodni gospodar mora tudi v resnici priznati ogrskim državnikom, da postopajo glede Reke dosledno in po jako praktičnih gospodarskih načelih. Oni so gledali, da Reko na vse strani zvežejo z notranjimi produktivnimi deželami; oni so zidali državne železnice in primorali tako tudi privatne proge, da so znižale, zdatno znižale voznino za Reko, tako sicer, da je Reka uže zdaj na-se potegnola največi del žitnega in lesnega prometa in da skoraj s Kranjske zdaj bolje kaže izvažati les skoz Reko, neko skoz Trst.
Vse javkanje od naše strani nič ne koristi, dokler nema tudi na našej cizlitavskej strani vlada v rokah konkurenčnih vajetov, ona mora imeti oblast, da tarife lehko diktira brezpogojno, kakor je to storila ogrska vlada, le potem je mogoče misliti na zdravo prometno politiko. A namesto tega, namesto, da se trdno poprimemo načela, da železnice morajo biti v rokah države, kaj se namerjava storiti pri nas?
Upliva se na južno železnico, da za Trst zniža tarife tako, da bode tudi iz translitavskih postaj voznina v
Podlistek.
Trst. in okolica..
(Zgodovinske črtice, spisuje M. Skalovič.)
(Dalje.)
Ta ostri ukaz je Tržačane jako osupnol, ter izprosijo dozvoljenje, da smejo odposlati 4 mestne odbornike v Gorico k maršalu Masćna, da bi jim kontribucijo znižal. No zaisto jim Masena odbije 3 milijone, ostalo pa vojskovod Solinac z vso ostrostjo in brezusmiljeno tirja. V dan bitke pri Slav-kovu t. j. 2. decembra 1805 vpelje maršal Masena novo začasno vlado v Trstu, katerej postavi načelnika Tržačana Gapuano, in dva dni potem pride sam maršal v Trst, kder ga slovesno (streljanjem topov) spejmejo. V kratkem času se menjajo generali za generali ter silno stiskajo in nadlegujejo mesto, naposled pa se odvali kakor teški kamen od srca Tržičanov, ko slišijo, da se je mir sklenol v Požunu, in da kar do takrat niso še vplačali Francozom, naj nič več ne dajo. Vendar še le v 4. dan marcija 1806, potem ko so bili v mestu tri mesece in trinajst dni, zapuste Francozi Trst. Velike slovesnosti prirede Tržačani zopet došlim avstrijskim vojakom; prejšnjemu gover-nerju grofu Lovacu gredo naproti do Bazovice magistrat, kapitul stolne cerkve, borzijanska deputacija in drugi odlični meščani.
Domači bataljon se je istega leta 1805 bolj natanko uredil. V 9. dan julija ste se blagoslovile dve zastavi istega bataljona; soproga governerjeva in ona maršal lajtnanta Rozenbergova ste kumo-
Trst stala toliko, kolikor stane v Reko; a za to žrtev naj bi dobivala južna železnica primerno odškodnino iz državne blagajnice, dakle pomoč Trstu naj se pokrije iz žepov davkoplačevalcev. Rotschildu ne smemo do živega, ker on je močan zadosti, da more braniti svoje interese tudi tam. kder so v nasprotji z državnimi interesi. Mnogo nemških listov piše celo, naj vlada prevzame nekatere slabe železnice, ki so pasivne, v svojo vlast; a to je le zarad tega, da delničarji pridejo zopet do svojega denarja, a na glavno žilo se boje potipatl ti zdravniki, ker z Rotschildom se da napraviti Še marsik-ika operacija; vtihnol je celo začeti hoj Bontonx-a p-oti Rothschildu, ako je bil ta boj tudi v resnici pravi odkritosrčni boj? Sicer pa je finančna politika te ali one grupe vedno le egoistična politika in država sama bi se morala znebiti sploh vsacega upliva finančnih kraljev. »Landerbanka« se na priliko poteza za to, da država prevzame v svojo vlast Elizabetino železnico, a to matadorov te banke ne zadržuje, da po svojej moči ovirajo izvršitev tega načela glede železnic, ki so v francoskih rokah. Z ozirom na to se ni čuditi, da tržaška kupčijska zbornica nema toliko srčnosti, <la bi bila v svojej spomenici na vlado zahtevala kot eden prvih pogojev, da država sprejme v svojo vlast južno železnico, ki je vendar glavna prometna žila Avstrije, in edina taka žila Trstu. Kaj pomenja to, da na eno stran odobravajo nekateri tržaški veliki trgovci načelo državnih železnic, na drugo stran pa ne ? To je stara lajna: vran vranu ne izkljuje oči. V spomenici trgovske zbornice na cesarja in na Njegovo vlado nahajamo pač prošnjo, naj vlada zida vse polno novih železnic, pri katerih je mogoče finančnim matadorjem kaj zaslužiti in kasneje zeube zvaliti na davkoplačevalce, a o vtelovljenju južne železnice ni tam govora. Menimo pa, da je princip državnih železnic najboljši glede na promet, ako pomislimo, da so bile tudi po starem ceste vedno državno imenje in da je sploh promet občno dobro, ki ne sme biti odvisno od privatnih osob, katere po naravnem nagibu iščejo le lastnega dobička, a ne občnega blagostanja. A tudi glede izvrševanja načela, da vse železnice morajo postati državne, mora država gledati, da je ne preva-rijo. Mi menimo namreč, da bi morala država vsako tako operacijo direktno uči noti brez posredovanja denarnih zavodov, ker po rabljenju takih zavodov bi
Eostala zopet vsa dobra stvar borsna igra, od katere i pa zopet imele korist edino le finančne korifeje — v prvej vrsti torej židovska svojat. A skoraj vsi predlogi, katere smo dozdaj slišali v namen rešenja Trsta pred propadom, merijo na tako borsno igro in na mastne finančne poslove. V prvej vrsti delajo naši rešitelji na to, da bi južnej železnici izposlovali mastno državno podporo, v drugej vrsti pa hočejo tukaj prej ali slej ustanoviti kako pomorsko banko.
vali. Poveljnik temu 500 mož broječemu okolič-nemu bataljonu je bil domačin Peter Frankels-berg, sodnik (avditor) dr. Kupferšajn, kaplan Jos. Milanič. Vzdržal se je okolični bataljon, ki je le pri domu o posebnih prilikah vojaško službo opravljal, Še do 1. 18G8.
Od početka 1. 1806 do 1. 1809 je bil Trst zopet pod Avstrijo. V tem času se odloči 16 nemških knezov od cesarstva nemškega ter se postavijo po i zavetništvo Napoleonovo (renska zaveza — Rhein-bund), zato pa tudi odloži cesar Franc krono rimsko nemškega cesarstva, k iten je od 1. 1438—1806 zaporedoma dičila 90 cesarjev iz Habsburžke rodo-vine, ter se imenuje le cesar avstrijski. Hrabra nadvojvoda in brata cesarjeva Karol in Janez vpeljeta novo premembo ali dopolnjenje v vojaškej upravi, tako zvano »domobranstvo« (Landwehr). Glavni namen domobrancev je bil: braniti domačo deželo napadov sovražnikov. V posebnih spisih in pesnih so navduševali ljudstvo za domobranstvo, in res mnogo se jih je pridružilo, vendar ne toliko (800.000 mož), kakor se je nadejal nadvojvoda Karol. V tej zadevi je prišel nadvojvoda Janez 1. 1808 v Trst, ter je izdal razglas in poziv, da se tudi vsigdar zvesti Tržačani vdeležo domobranske vojne. Brezvspešen ni bil ta poziv; še precejšnje število domoljubnih mož in mladeničev se oglasi in napravita se dva bataljona; jeden mestni kojemu je bil poveljnik grof Pavi Brigido, a drugi okolični, kateremu je zapovedoval (devinski) grof Rajmund Thurn (della Ton e). Mestni bataljon bram-bovski je prisegel v 120. dan marcija 1809 v starem Lazaretu, a okolični isti dan na »Božjem Polju« pri Prošeku.
Morda prav zato, da bi se s tem privabilo kaj tujega kapitala v Trst; pa največji dobiček bi od vsega tega imel sindikat, katerega prva glava bi bil zopet kak Rothschild in skoraj gotovo bi se taka banka zopet pečala le z borso, a malo s podporo pravega solidnega trgovstva. Prav s tem namenom so nekateri visoki financirji našemu ministarstvu predložili pred nekaterimi meseci spomenico v katerej nasve-tujejo več pomorskih linij na Angleško in v Ameriko; a za to dejanje rešitve zahtevajo ti finančni baroni 1 mil. gol 1. na leto. V omenjenej spomenici pa ti gospodje govore le o pomorskem prometu in se prav čisto nič ne ozirajo na železnične zveze; oni molče o tem pogoju izvoza in uvoza, uže vedo zakaj. Oni nočejo, da bi Cizlitavija posnemala Ogrsko glede gospodarske politike, in veri 1 ar je zboljšanje železnične politike prvi pogoj za povzdigo naše liike.
Mi sicer nismo menenja, da more Reka Trst prekositi, a, kakor rečeno, dosedanje skušnje nam kažejo, da je Trst po Reki prikrajšan za skoro ves izvoz ogrskega lesa, žita in drugih pridelkov. Nasproti postopanju Ogrske pa so vsi dosedanji poskusi za rešitev tržaškega prometa jako slabotni.
Uže mnogo let dela se za direktno zvezo Trsta z notranjo Avstrijo in zapadno Nemčijo; uže na stotine prošenj, brošur, deputacij je šlo na Dunaj v tej zadevi in hudi boji so bili mej privrženci predelske od ene in loške črte od druge strani; — a ves ta hrup je malo pomagal; glavno pomoč si dosedaj še vedno obečajo le od pomorskih naprav.
(Dalje prihodnjič.)
Tržaška razstava,
(Glavno poslopje it. (Dalje.) Na desnej strani za posebno pregrajo so razstavljeni izdelki papirnic, tiskarnic in drugi v to polje spadajoči predmeti. — Zbirka raznega papirja, katero je razstavila papirnica Schloglmiihl pri Dunaji, nam kaže, da je tovarna na takej visočini, da more konkurirati z vsem svetom; v tej zbirki nahajaš skoraj vse, kar le more spadati v te obrtnijsko stroko. - Precej za to fabriko pride glede dobrote in lepote papirja Ritterjeva papirnica iz Podgore pri Gorici in za to po Slovenskem dobro znana papirnica Leykam-Josefsthal iz Gradca, katera je razstavila tudi karton iz lesne mase. Izvrsten papir,
Eosebno pergament in glace, razstavila je velika fa-rika Eichman et Comp. iz Arnau-a; prav tako je pergament ni papir, potem drugi izdelki iz papirja, še celo cevi v velikej zbirki razstavila firma Kies-lings Erben v Vrhlabi na Češkem; vse pohvale vredni so tudi razni izdelki iz papirja od firme M. Kink et Comp. z Dunaja in raztavile so še nekatern druge
Da bi svoje prejšnje dežele nazaj pridobil, na-povo cesar Franc vojno Francozom I. 1809. Tri vojne avstrijske okolo 300.000 mož se razdele na tri strani. Na Nemškem je bil vrhovni poveljnik nadvojvoda Karol, na Talijansko pošljejo nadvojvoda Janeza, a proti Poljskej nadvojvodo Ferdinanda d' Este. Karol se je srečno bojeval, dokler ni prilomastil Napoleon, ki ga primora po bitki pri Eckmuhlu, da se umakne proti Ceskej. Uže 15. dan maja 1809 je bil Napoleon zopet v cesarskem dvoru v Šonbrunu poleg Dunaja, ter je namerjaval tudi Madjare proti cesarju naščuvati, da se odcepijo od Avstrije kot satnos vo|e kraljestvo, pa takrat ga niso slušali.
Istega leta 1809 se uname upor cesarstvu vsigdar zvestih Tirolcev proti Francozom in Bavarcem. Prosi t vili so se v tej borbi uneti narodnjaki Tirolci Andrej Hofer, Josip Spekbaher in Joahim Haspinger (poslednji kapucinec.) Premda so početkom navdušeni Tirolci branili svoj dom nenavadnim pogumom, vendar se morajo naposled udati osodi in junaški Hofer, na kojega glavo je bilo razpisanih 10.000 gld., izdan od nekega lakoranega človečeta, bil je pozneje v Mantovi ustreljen v 20. febr. 1810. Na Talijanskom je bil Napoleon postavil za naraestuega kralja svojega pasterka Evgenija kot višjega poveljnika tamošnjim vojnim oddelkom. Nadvojvoda avstrijski Ivan se je, zvedevši nevarnost na„stivernej strani cesarstva, umaknol iz Italije na Štajersko in na Ogersko. Tu ga doteče Ev-genij in v bitvi pri Rabi potolče. Ko se jo to godilo na severnej strani Avstrije, takrat so Francozi na jugu zop-'t v deželo prodrli. Naši vojaki se jim hrabro v bran postavijo, a po sporočilu starih vo-
RDINOST.
firme z Dunaja in z Češkega različnega papirja toliko in tako dobrega, da mora vsakdo priznavati velikanski napredek naše države v tej onrtnej stroki. Kot posebno važno ohrtnijo nam je omeniti tudi različno posodo, cevi, plošče za krov — vse to iz pa-pirščine. V tem obziru, posebno kar se tiče krovov iz papirščine, je skoro prva na razstavi firma Menzel Garl iz Bele na Češkem, ta firma je se svojimi cenimi in dobrimi ploščami iz papirSčine pokrila skoro vse razstavne prostore. PapirSČina iz lesa je tudi kaj zanimiva, ker iz te delajo zdaj uže prav lep, trden papir za pisanje in tisk, kar nam na rastavi posebno dobro dokazujejo izloženi papirji iz lesne papirščine firme M. Diamant v Bruck u na Muri. Tudi izdelki iz takozvanoga lesnega cementa so kaj zanimivi; in je firma G. Nemeček iz Kraljevega gradca na Češkem razstavila celo eno hišico, pokrito s tem cementom. V papirnatih tapetah in enakih izdelkih je na razstavi izvrstno zastopana firma Piette P. iz Prage. Papir za cigarete iz različne papi:šćine razstavili sti v močnih zbirkah firmi "VVeiser et Holzer iz Sanovca na Češkem in Scbnabl et Comp. z Dunaja. Trst ima v tej stroki malo zanimivega, eitino fabrikacija kart za igro se je v Trstu povzdignola do neke veljave, ker tu imamo več fabrik za izdelovanje kart za igranje. Razstavila je tržaška firma P. Modiano še precej dobre karte (laške) za igro in papir za cigarete, manjše dobrote, in firma Finatzer, Morpurgo et Comp. tudi enake karte in papir za cigarete; a glede kart za igro te fabrike ne dosegajo firme Piatnik z Dunaja, katera je v tej stroki uže staro akreditirana.
V	tein oddelku so razstavili tudi bukvovezi in je firma F. Rollinger z Dunaja v tej stroki ena prvih na razstavi, posebno kar se tiče trgovskih knjig. A češki bukvovezi niso nič za dunajskimi ter jih glede solidnosti še presezajo; tako na priliko so dela J. Steinbrenner-u iz VVimberka na Češkem kaj elegantna in trdna in so posebno okolo JiČina najboljši bukvovezi v Avstriji. Elegantna in pohvale vredna bukvo-vezna dela je razstavila tudi ljubljanska firma Klein« mayer et Bamberg. Od tržaških firm pa je edina firma Glessich omena vredna zarad elegantnih in trdnih trgovskih knjig.
Obrtnija papirja v Avstriji je na vrhuncu tehnike produkcija na tem polju raste od leta do leta. Zdaj obstaje v Avstriji 176 papirnih fabrik; največ jih je na Ceskem (81), potem na Dolenje avstrijskem ("-'G) iti sploh v vsakej deželi iih je nekoliko.. Največje so te le papirnice: Scbloglmuhl, Arnau na Češkem, Josefsthal na Kranjskem in Podgora na Goriškem. Vsako leto izdelavajo avstr. fabrike za 700.000 metr. stotov papirja, ocl katerega izvažajo na ino-stransko za 261.000 metr. stotov. Posebno je omeniti tega, da se je ta obrtnija v pomanjkanju cunj vrgla na druge surovine, kakor so les, slama itd. in da zdaj avstrijske papirnice izdelujejo različne izdelke, Še celo cevi, papirnati krov itd. Ta obrtnija se torej nema bati konkurence in si je posebno na Jutrovem zagotovila veliko prodajo.
V	ozkej zvezi z obrtnijo papirsko je tudi tiska-rija, fotografija, litografija. Tudi v teh strokah je na razstavi prav mnogo izvrstnega. Brendler in Mark-lowsky z Dunaja imata na razstavi vse, kar se tiče tiskarne, črke, arabeske, stereotipe in vse druge razne pripomočke za krasotisk. Enake predmete je razstavila tiskarna Levkam-Josefstbal v Gradcu in razven tega še posebno lepa dela tiskarska, litografijska itd. Firma Poppelbaum et Bossow z Dunaja ima posebno krasne izdelke galvanoplastike in razne druge najnovejše pripomočke za tiskarno. Papirnica »Steyermuhl« je razstavila prekrasne tiskarije, litografiie, bakrorezne slike in slike na oljnate barve (oliografijej. Najpopolnejšo zbirko pripomočkov in izdelkov tiskarne pa je razstavila firma Gebruder Stiepel iz Liberic na Češkem. Od naših domačih tiskarn je razstavila Lloydova tiskarna v Trstu krasne tiskovine; a ta tiskarna je ena največjih v Avstriji, ona dela na plinov motor, kateri goni 6 velikih mašin zraven tega pa ima ta tiskarna še 9 manjših mašin na roko; stavcev in drugih delaleev je v tej tiskarni blizo 150, pro-
jakov iz one dobe so imeli primeroma s Francozi preokorno obleko, da se niso mogli tako hitro kretati, kakor brzi nasprotniki, a tudi puške so takrat z leseno šibo se nabivale. Tako mi je nekdo pravil, da v onej bitvi pri Razdrtem (pod Nanosom) v 16. maja 1809, so pridirjali Francozi na hitrih konjičih in, da si je maršallajtnant Tomažič naše vojake zaradi njih srčnosti iu poguma kot posebno hvale vredne imenoval, vendar so se morali nadsili fran-coskej nmaknoti. Prodrzno so neki francoski »Frko-lasi« naše starejše vojake, ki so po tedajnej šegi imevali lase »s fižolovo moko potrošene«, za kite ulekli. Drugi dan po bitvi pri Razdrtem se uže pokažejo francoske Čete na openskem vrhu nad Trstom in v 18. dan maja 1809 so uže v tretjo zopet v mestu kder ostanejo pet let, do 1814. Tržačani jih spoštljivo in spodobno sprejmejo, ter vso udanost kažejo, a cesar Napoleon ukaže, da se imata 2 bataljona brambovcev izročiti Francozom, sicer se mesto zažge. Dvetisoč ujetnikov in brambovcev se je neki takrat odpeljalo na Francosko. Vsi ukazi in določbe, zadevajoče javno društveno živenje, so izhajali v imenu cesarja Napoleona, po francoskih postavah seje vladalo. Bilo je nekaj nezadovoljnih, ki so se predrznoli oskruniti grb francoske vlade, zaradi česa si mesto nakopa silno ostro kazen, da ima plačati 50 milijonov frankov globe. A kamo iti ponje, ko je uže od pred čutilo velike od vojsk zaudane rane? Zastaviti so morali 30 najpremož-niŠih in najodličniših meščanov, katere so Francozi odpeljali v Palmonovo na Frijulsko, ter pretili, da se postrele, ako se naložena kontribucija brzo ne vplača. Pa to se vendar ni zgodilo, in zastavljeni so se po več mesecih vrnoli v Trst.
(Dalje prihodnjič.)
meta pa ima vsako leto gotovo nad 200.000 gld. T® je torej tiskarna, ki se ne sme sramovati nobene dunajske velike tiskarne. Kaj krasna litografična dela je razstavila tiskarna Guttmann iz Trsta, ki se bavi izkljućljivo z litografijo in dela prav mnogo. Tudi tiskarna Kleinmayer et Bunberg iz Ljubljane je na razstavi vredno zastopana po umetnih izdelkih tiskarne in dela Ljubljani vso čast.
V kartOL'rafiČnih izdelkih je zopet dunajska firma Artaria et Comp. ena najboljših na razstavi, ona je razstavila jako natančne in krasno delane zemljevide. Glede oleograflj, ki so zdaj ,uže v vsakej hiši navadne, prvi so DunajČani in Čehi; krasne oleo-grafične podobe so razstavile dunajske firme S. Czeiger in E. Holzel, a skoraj prekose dunajske izdelke prekrasne slike na različni materijal firme J. Mohaček iz Prage. — Tudi v fotografiji je dosti lepega na izložbi z Dunaja, Gradca, ali tržaški fotografi Seba-stianutti et Benque niso se svojimi fotografijami prav čisto nič za DunajČani. Mora se pripoznati, da je fotografija napravila velik napredek. V zadnjem Času se je v Trstu udomačila tudi takozvana ksilografija, ali rezlanje podob za tisk, nadalje stampilij iz kaučuka; v Trstu je uže par takih tovarn. Tki dobro delajo, posebno pa ona firme Freisinger. Tipografija in litografija se je v Avstriji posebno močno začela razvijati, odkar je začelo ustavno živenje in so se ustanovili mnogi novi listi, posebno na Dunaji in Pragi. Tiskarn je samo na Dunaji 112, v Pragi pa 31, vseh skupaj v Avstriji pa bo okolo 400 in več. Kakor tiskarne, napredujejo tudi livarne za črne in tovarne za tiskarne stroje in je na Dunaji takih majhnih tovarn uže 140.
Velik napredek je napravila na Dunaji in v Pragi oleografija, ki je bila pred 15 leti skoraj izkljnČljivo francoska obrt, a zdaj Avstrija v tej stroki uže izvaža. Velikanski napredek je napravila tudi fotografija in imamo zdaj v Avstriji uže blizo 600 fotogra-fičnih večih atelierov, brez malih popotujočih fotografov,
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Delegaciji se utegno končati do 18. t. m.; državni zbor pa odpreti 28. t. m. Vendar to še ni prav gotovo; Če se kaj posebnega, neprevidnega primeri, potem se tudi ta doba premeni.
V	budgetnem odseku avstrijske delegacije je vojni minister 4. t. m. razlagal preuredbo voiske ter omenil, da iz nje ne bodo izvirale znamenite večje potrebščine. Bistveno se vojska o tem preuredi, da se napravi 14 vojaških krdel v Avstro-ogerskej in eno krdelo v Bosni in Hrcegovini. Minister je dalje razlagal koristi, ki iz te preuredbe nastanejo. Vlada se je prizadevala to Btvar tako vrediti, da dolgo časa ne bo potreba draži h predrugačeb; želeti bi sicer še bilo, da se za vaje v orožji dovolš večje svote in preustroji topni-čarstvo, ali z oziroin na neugodno finančno stanje se je vse to odložilo do časa, ko bo državno denarstvo ugodneje.
Deputati avstrijske desnice so se dogovorili, da pri obravnavi proračuna o ministerstvu zunanjih zadev ne bodo stavili prašanj o zunanjej politiki, ker tega z ozirom na splošno mirno stanje ni potreba.
Kmetje iz Dolenje-Avstrije so nedavno sklenoli neko spomenico, katera ima 28 točk ter je na njej podpisanih 14.221 kmetov. Poslali so to spomenico po posebnej deputaciji grofu Taaffeju, kateri jo je sprejel z opazko, da so nekatere točke uže prišle kakor vladne predloge v državni zbor, ter rekel, da je opravičena želja kmetov, da bi denar ceneje dobivali, kar pa je zdaj še zelo teško, ker so dotične družbe preokorne. Deputacija je zapustila grofa Taaf-feja s popolnim prepričanjem, da ima on pravo sro6 za kmeta i ne more prehvaliti njegovega zanimanje za krnetovski stan. — Ne bodi nam oponošeno, če pri tej priliki prašamo: kdaj je bila kaka kmetska deputacija o pravih kmetskih zadevah pri katerem prejšnjih ministrov? Ali so prejšnja ministerstva kedaj kmeta le omenila — razen o davkih? Davkov pa so mu vedno več nakladala i poleg tega vse tako delala, da so jih gonila judom v roke.
V	mestnik občinah Judenburg-Aussee je namesti Walterskirchna, ki se je poslanstvu odpovedal, 6. t. m. v državni zbor bil izvoljen neki Sprung.
Na Dunaji so čevljarji imeli lastno društvo, v tem pa tudi prepovedane knjige dajali brat svojim udom; vsled tega je policija bralnico in društvo zaprla. To je pa može kopit arje tako razdražilo, da se jih je 1. t. m. zbralo nad 500, ki so hoteli napraviti nekako rabuko, ali policija, katerej ste prišli na pomoč dve kompaniji vojakov, razkropila je kopitarje.
Vnanje dežele.
Mej Črnogorci i Turki gotovo ne bo pravega miru, dokler rbodo Turki v Evropi. Ker je vsled zadnje vojne Črnagora dobila več poprej turških okrajin, in s temi tudi nekoliko Turkov, pritožujejo se zda| ti, da jim Črnogorci jemljo žitne pridelke. O tej zadevi so poslali v Škodro poslance, da se pritožijo konzulom evropskih velevlastij.
V	Belgradu je bil 4. t. m. ministerski svet, v katerem so se pobogali. Staro ministerstvo ostane in sklenolo se je, da se ima strogo čuti, da se izpolnu-jejo zakoni, da se zoper one osobe, ki delajo nered, strogo postopa in redna skupščina k malu skliče.
Na Italijanskem pri volitvah vendar ni vlada toliko pridobila, kakor so s prva vsi Časniki poročali, parlament vladi ne bo dosti prijazniši, nego je bil zadnji. Posebno spomina vredno pa je to, da je iredenta pridobila enajst sedežev.
Italijanski listi poročajo, da se politični ujetniki sploh pomilostč, predno se odpre novi državni zbor, pri tem dobe svobodo tudi zaprti iredentisti.
Mej Francosko in Italijansko uže davno ni pravega prijateljstva, Če tudi sta oba naroda romanske krvi; Italija ima le Francozom hvalo vedeti, da se je zjedinila; da jej ni Napoleon III. pomagal, še danes bi popolnoma bila razkosana i stari Garibaldi nič ne bi opravil bil. Bismark jo je tudi podpiral, pa samo v ta namen, daje z njeno pomočjo mogel Avstrijo zmagati. — A hvaležna Italija ni; dolgo ni bilo, ko
te Napoleon III. Lombardijo pribojeval sardinskemu cralju, sebi pa izgovoril Nico in Savojsko. in uŽe so je znana pesem po vseh italijanskih mestih in trgih glasila zoper Napoleona. Sedaj pa dela preglavico Italijanom tuneško prašanje. Tam so namreč danes gospodarji Francozi, a Italijani bi tudi radi bili, ako bi inogli, osobito Še zato, ker je tam mnogo Lahov, ki imajo večjidel trgovine v rokah. Prav zato se je tudi italijanska vlada obrnola na francosko ter izrekla, da so tam italijanski interesi v nevarnosti; francoska vlada pa jo je potolažila, da nič ne ukrene, kar bi italijanskim interesom bilo Škodljivo, i če kaj posebnega ukrene, dogovori se z italijansko vlado. — To je sicer vse lepo, a dober politikar takoj ugane, da bodo Francozi v Tunisu delali, kar spoznajo za
Eotrebno, i to je tudi prav, ker Francozje so najbolj umanitarni narod; kamor koli so doslej prišli, in prišli so na široko in daleč, povsod so ljudstvu bili koristni. Italijani pa se s tem ne morejo ponašati: Francozi so vedno drugih narodov navade, običeje in jezik spoštovali, in prav zato jih čisla ves izobražen sv6t; Italijani pa delajo prav nasprotno, sebično, zato pa jih tudi na svetu nobeden poštenjak ne spoštuje. — Italija naj si tedaj v Tunisu le roke obriše, Francozi bodo uže za to deželo boljše skrbeli.
Na Francoskem se odkrivajo stvari, ki delajo strah vsej poŠtenej človeškej družbi. Dokazano je, da je tam po vsej deželi razširjena mnogoštevilna tajna družba, katere namen je pokonča vati vsako premoženje. Zadnje dni se je francosko ministerstvo
0	tej stvari posvetovalo. V Parizu in družili krajih se nabijajo proglasi, v katerih se izreka, da anarhistov zapori nič ne strašijo, da se bodo še dalje bojevali, ne s puSko na ulicah, kder bi jih vojaki uničili, ampak z vsemi znanstvenimi pripomočki. — Žal, da je to resnica, tega ne potrjujejo le z dinamitom napolnjene bombe, temuč začeli so rabiti tudi uŽe raznovrstne pline za pokonča vanje del človeške marljivosti. To je grozno! Velike iznajdbe našega stoLtja v rokah hudobnežev so strašanske.
Glavno ognjišče vseh zarotnikov je na Švicarskem, in sicer v Genfu. Tam kujejo zarote svobodno ne-zadovoljneži, vrtoglavci, izgnanci, zarotniki, izdajice
1	kar je še take smetljake, da bi Človeštvo — osrečili! Bog nas varuj take sreče! — Nemška in ruska vlada ste uže v drugo švicarsko zvezno vlado svarile, naj čuje nad anarhisti in sklenene pogodbe izpolnjuje.
Mej francosko in turiko vlado je vstal ozbiljen razpor. Po starej navadi namreč mora vsak tuneški bey, predno vlado nastopi, prositi turškega sultana, da ga potrdi. Francoska vlada pa ne dopušča, da bi novi bey to storil; zato pa se sultan jezi in misli vladam poslati protest ter izreči, da novega bey-a ne pripoznava.
Komisija, katera preiskuje vedenje Arabi pale, dobila je nove dokaze, da se je on vdeležil požiganja v Aleksandriji.
Vesti iz Kartuma so zelo vznemirjajoče. Krivi prorok Mahedi sicer ni še vzel Kartuma, ali poročila z juga trdijo za gotovo, da ima nad 80.000 mož (?) Ta poročila so celo hladnokrvne Angleže vznemirila, zato so poslali v Sudan častnike, da vso to stvar natančnise pozvedd; egiptovska vlada je določila 10.000 mož, da vstajo zaduši, tej vojski pa se ima pridružiti tudi 500 Angležev.
Dopisi.
Z Notranjskega, 3. novembra.
N<dti slovenski list, kateri slovi zarad izvrstnega kritičnega okusa, zadel je zopet v pravo iz pajčevine narejeno struno, ko je te dni priobčil veleučeno pisani dopis »z Gorenjskega«, kateri jako modro razpravlja korist sklepov kranjskega deželnega zbora, vzlasti kar zadeva preskrbovanje ubozih in šole v Kamniku. Nikdo naj ne misli, da smo Slovenci Bog ve kako uneti za imenovane sklepe, a takim načinom, kateri je edino le nekim ljudem lasten, ne smemo se niti svojim zagrizli m nasprotnikom nasproti postavljati, tein manj pa moremo dopuščati krivo natolcevanje, vzlasti kar se poduka o ženskih ročnih delih tiče.
»Pratika je bolja nego gramatika«, veli neki domači (morebiti udomačeni pregovor) česar smo se mi velikrat prepričali, in s tega stališča hočemo tudi stvar zagovarjati. Nikar torej brez potrebe in po krivici zabavljati na učiteljice in učiteljske soprog«, katere iz golega domoljubja za bornih 30 gld. k večemu 40 gld. po polu leta podučujejo kmetiške deklice v Šivanji, pletenji itd.
Mi vsaj menimo, da ni škodljivo, ako si kmetiŠka deklica pri priliki vsaj da tu li sama nogovice splete; isto tako ni Šivanje manj važno za kmetiŠko mladino, kajti mnogo grje zde se nam raztrgane in od obleke viseče čire-čare, neyo lepo in snažno zakrpana obleka. In ako se zraven tega nauče še kaj druzega — ako jim morebiti tudi rabilo ne bode — jim bode li škodovalo?
Omenjenemu listu bi pa vsakako želeli nekoliko več taktnosti, da bi se vsaj v Šolske zadeve ne vtikal, ker je sam šole vrlo potreben.
Z ljubljanskoga močvirja, 22. oktobra.
Sprejmi nam močvircem zelo priljubljena »Edinost tudi iz moje roke nekaj vrstic, ki naj potrdijo svetu resnico dopisa od todi stv. 52 dne 15. septembra. Koj kosem prebral imenovani dopis, sprevidel sem, da čuti dopisnik v resnici enake težnje z druzimi močvirci na velikej ravnini, obstoječej iz okolo 26.000
EDINOST.
oralov močvirja; sprevidel sem, da ga teže enaka bremena, in da ima srce na pravem mestu, ter bi rad pomagal, ako bi v njegovej moči bilo — v izboljšanje, v resnici v žalostnem stanu bivajočega močvirca. Koj takrat sem rekel sam pri sebi. da hočem prilično tudi jaz enkrat o tem nekoliko pisati. Nikako nočem stvari pretirati, a pripoznati se mora občno, daje list »Edinost« od 15. septembra mnogo močvircev prebralo, ker se je kar od prijatelja do prijatelja pošiljal; toda od nikogar nisem čul: to ni res, to ni prav, pač pa nasprotno se je priznavalo v popolno resnico, in se le po dopisniku popraševalo.
Jaz danes ne bom na drobno razkladal škode, katero je^provzročilo po močvirju uže toliko časa trajajoče deževje, ker to bi bilo g. bralcem gotovo pre-dolgočasno, posebno ker je letos tako na dolgo in Široko zadela ta mokra šiba božja ubozega kmeta. Dovolj da rečem: marsikateri košček kruha, združenega s krvavimi žulji in potnim obrazom, uničilo je letošnje dežtjvje. Pa kakor je prejšnji dopisnik uŽe trdil, odvrnolo bi se bilo mnogo, da so v to svrbo
fioklicani možje vestno svojo dolžnost spolnovali, n se bolj na prepričevalno stran, nego na visoko učenje (ali kako ni rekel?) ozirali —1 Odkrito moram reči: ko sem prebral tehnično poročilo g. inženirja, kateremu je obstoječi močvirski odbor za to delo plačal menda 16.0(10 gld., (a kakor sem iz zanesljivega vira Čul, hoče inženir imeti še 4000 gld. 1) nisem ▼ poročilu našel druzega novega, v resnici koristnega, razen zapornice na »Gruberjevem kanalu«, in Še te ne za močvirce koristne, ampak za mesto Ljubljana, ki bi imela vedno enoliko vode in za udmatškega »fabrikanta, ki bi po teh zapornicah imel vedno enako moč za tovarniška dela. Da bi se v tem poročilu kaj o odstranitvi jeza v Ud matu govorilo, tega še misliti ni!! Nad leto dni je uŽe minolo, kar se je lastniku tovarne naznanil sklep močvirskega odbora — za odstranitev jezu, a verjemi mi, č. bralec, da danes jez trdneje stoji, nego je stal pred letom I in to v grozno škodo vsem prebivalcem po močvirju! Kdo je vse to provzroČil, tega ne morem povedati, dasi sodi, misli se mnogo. Le prepogosto se mi vrivajo na misel besede nekega kmeta, ki je v nekej ljubljanskej gostilnici rekel: Ko so delali v Udmatu jez, kar suknene plahte so in sukno okoli letali; ko so komisijonirali radi novozidanega mostu v Stopanji vasi, kropil je neki gosp. kar z slano vodo one, ki so bili za razširjenje in ne za izoženje struge Gruberjevega grabna z delovanjem mostu —; sedaj pa, hodijo le ti gospodje po močvirju s »plajstiftom« in • lajstom«, pa gotovo lepe podobe na tla popadajo. Kaj je hotel ta mož s temi besedami povedati, tega ne vem, to naj Č. bralec premišljuje —!
Prej sem omenil, da v vsem poročilu nisem našel nič druzega novega, razen zapornic; to hočem sedaj ob kratkem dokazati. Gotovo je uŽi nad dve leti, kat* sva so jaz in moj prijatelj hotela prepričati, koliko Škoduje jez v Udmatu in koliko ima voda padca od izliva Gruberjevega grabna iz Ljubljanice do pritoka nazaj v Ljuuljanico. Bila sva različnega menenja, eden je hotel iineti 10'—11' drugi, pa 12'—13' padca. Pri tej priliki sem se tudi prepričal, da samo jez zadržuje za 4' vodo v visočinil Tedaj kakor rečeno, bilo bi treba za teti 10' do 13' ponižati, da bi voda za toliko po močvirju upadla, ter povsod enakomerno tekla; opomniti pa moram, da sva gledala na proste oči brez vsen »instrumentov 1 V poročilu g. inženirja pa sem našel pri znižanji Ljubljanice —, da se mora pri jezu Udmatu za 3.20 m. struga ponižati. Koliko je razločka mej 3.20 in. in 10—11, naj Č. g. bralec, sam zračuna, prepričan sem, da ne najde vrednosti 16.000—20000 gld. —1! onih od 12'—13' pa za pod jezom vzemimo, in najdemo, da se nisva dosti z prostimi očmi — proti »Instrumentom« zmotilal — Da bi pa bilo treba močvircu vedeti, koliko vode s enej minuti, sekundi po tej ali onej reki preteče, koliko kbč. m. vode preteče po tej ali onej strugi, to mislim, mi vsak P'izna, da ne, in smelo trdim, da oni uže davno umrli možje, ki so za odkup malnov, jezov nad 70.000 gld. plačali, oni možje, ko so prevideli, da je treba namesto v Ljubljani imeti povodenj — še en vodotok kopati, oni možje, ki so v resnici dosti za osuševanje močvirja storili: gotovo niso računali tega, ampak so se svojo zdravo pametjo presodili, videči o povodnjih vodo — kaj je storiti I Sedaj pa; ko se le gleda, da se silna množica »gospodov« iz kmetiških žuljev živi, to se ve da je treba — tacega računanja! Toda po vsem tem nastane praŠanje: od kodi vse to vzeti? in skoraj bi se prašalo: je li vse močvirje blizu dva milijona vredno? Z velikim veseljem smo sprejeli novo postavo o »osuševanji močvirja, a nje sad ni tako slasten, kakor smo se nadejali, in ie prepogosto —še čujeglas: bolje je bilo pred postavo. Posebno mnogo se imajo pritoževati na to postavo oni, ki imajo navado požigati; mnogi so moralo uže radi požiganja kazni plačevati, zakaj? to je lahek odgovor; zato ker so postavo kovali taki gospodje, ki močvirja male ali prav nič niso poznali. Prašam te, dragi prijatelj, ki se enako z mano boriš od zgodnjega jutra do poznega večera za obstanek, da ne rečem za zboljšek svojega živenja: je li res to zato koristno, da mnogokrat za te postave kujejo gospodje, ki tvojih razmer celo nič ne poznajo, in je mej njimi dosti tacih, ki ne vedo, kodi raste kruh —1 Mar misliš, da je to res tebi koristno, da imamo celo kopico postav raznih vrst, ki ti vse več ali manj nakladajo bremena? mar res misliš, da je to res pametno od tebe, da se daješ ob času kaci h volitev voditi enako slepcu, tet* te vsaka majhna sapa omaje? mar misliš, da je to res kmetijstvu koristno, da se spravljajo za naše zastopnike mnogi nemškutarski odvetniki? mar ne sprevidiš, da je skrajni čas. da se to spreobrne in da te zastopa tak, ki tvoje težnje pozna, čuti s tabo vre 1, kaj je storiti, ter ima srce za blagostanje ljudstva, ne pi srce le za svoj žep? mar ne poznaš, da so vse nekako tako uvedli, ako se to ne spremeni, da v kratkem kmetijski stan propade in potem ? Dovolj imamo sku-
šenj samo pri tej močvirskej postavi, mar nismo vsi močvirci pričakovali od njo rešitve iz vode ? ali nismo vsi mislili, da se uže toliko let na kupu ležeči denar v zboljšanja močvirja v istini porabi? Toda žalibog, nad vsem smo se varali! UŽe pri tiskanju tehničnega poročila je pokazal odbor, kde ima srce — ker je dal 500 iztiskov v nemškem in le 300 iztiskov v slovenske m jeziku tiskati, k ljubil odločnemu zahtevanju nekaterih odbornikov, naj se tiskajo samo v slovenskem jeziku, ker za vse na močvirju bivajoče Nemce zadostuje original, saj na vsem močvirji Še eden Nemec ne prebiva, tedaj naj se ti troški prihranijo — ! Zato pa k sklepu le to še rečem: Po delih jih spoznate.
$ko{)aloka, dne 2. novembra.
Draga »Edinost«, sprejmi iz pisane Loke te male vrstice. Navadno se o Ločanih po svetu govori, da imajo le polovico smojke, še naš domačin in zdaj vaš Gegnar v Trstu, zapel je o smojki. Naših ognje-gascev pa nikakor neče smojka ali vsaj polu smojke navdahnoti. To potrebno društvo hira, morda zato, ker so ga prejšnji nemški knedlji mastili, da ni moglo prebaviti vsega »gut šlavha«, kolikor ga je časi bilo, ko je v Loki nemčurška kopriva prav dobro rastla. Naše društvo le smojka, to je domača reč, 'dobro ozdravi in vidi se, daje uže začel razpošiljati semtertja slovenske plakate društveni odbor. Strani z nemško komando: gut bavh, —> gut šlavh sem hotel reči. DomaČa komanda k ognjegascem tudi privabi vse zaupne može v materijalno pripomoč, zato pa priporočam našiin mestnim očetom, naj to v pretres vzamejo. Tudi pri nas je Vodnar lil iz oblakov toliko moče da je Sora čez bregove stopila, pretrgala dolgi jez g. Gabru, vsled tega stoji malin, žaga, kovačija in še druga žiga na suhem.
Po vsem loškem okraju znanega tesarskega mojstra Jakoba g. Karlina je mrtud zadel na polu života.
Vročinska bolezen je pri nas hudo razsajala, vendar je le malokedo umrl, naš občespoštovani g. zdravnik Dr. Arko je bil vedno na nogah, njegov trud ni bil zastonj, marsikterega je obvarval, da ni uže danes pri fari v črnej zemlji, zato mu gre pa tudi vsa hvala. V poljanskej dolini je znan kmet Čuda v Sapotnici šel na svojo ogeljnico spat, pa ga je Škodljivi sopar zadušil in se je zraven še opekel, žena je zjutraj mrtvega našla; za njim žaluje troje nedoraslih otrok. Železnica Loka-Trst je zopet obudila vso našo pozornost, ako Bog da, upamo, da se vendar v par letih dovrši.	Pavlč.
Z Dunaja, 6 novembra.
Nemški ustavoverci imajo tukaj na Dunaji britke ure, ker jim demokratje v Josefstadt ne dade miru. Kolikokrat so uže trdili, da dr. Kronawetter nema zaupanja in tudi po čudnih potih nekako nezaupnico priskrbeli, ko je pa treba javno in pošteno v občnem zboru v lice si pogledati, pa ginejo Kronawettrovi neprijatelji kakor kafra.
Tako je bilo tudi ondan, ko je velika večina Jo-sefstadtskih volilcev demonstrativno zaupnico dala svojemu ljubljencu, dočim so Sturzh-ovi pripadaš! ostali na cedilu.
Celo Schonerer je poslal svojega moža Dr. Mucha sem; ta možicelj pa je bil z smehom sprejet. Ni dvomiti, da bo Kronawetter izvoljen.
Zdaj ugiblje vse, kakov bo novi državni zbor izvoljen po spremenjenem volitvenein zakonu. Ustavoverci se nič kaj prida ne obečajo, in kakor žaljeni pravijo po otročje: Nadležni smo postali v Avstriji. Strijcil Le poglejte, kako se godi vašim somišljenikom na Nemškem pod železnim Bismarkom.
Domače in razne vesti.
Cesarjev dar. Cesar je podaril iz svoje privatne denarnice 150 goldinarjev občini sv. Florjana, pri Gorici za napravo pokopališča in mrtvaške kapele. Odborniki pol. društva »Edinost-
so vabljeni, da pridejo prav gotovo k vainej seji, ki bode v četrtek, 9 t. m. ob 1. uri popoludne v gostilni »Leon d'oro«, Corsia Stadion.
Nadvojvoda Albrecbt je prišel včeraj zjutraj v Trst in je obiskal razstavo, o katerej je on sam največ raznovrstnega in najboljšega blaga razstavil. —
Dvorni svetovalec Christ, novi načelnik finančnega vodstva v Trstu, nastopil je včeraj svojo novo službo. — Kakor se sliši, je ta gospod bolj pravičen Slovencem, nego njegov prednik. — Sliši se, da bode tudi viši finančni svetovalec baron Czornig premeščen od tukaj.
FinI. baron Scbonfeld« dosedanji vojaški poveljnik v Trstu, odšel je včeraj na njegovo novo mesto v Hermanstadt.
Novo iržaško politično društvo je imelo v nedeljo glavni občni zbor, kateri je izvolil sledeči odbor: Dr. Beniger, dr. Cavazzani, dr. Lu-nardelli, Rafael Luzzatto, baron E. Morpurgo, dr. Pinter, dr. Righetti, C. Rittmayer, August Schiavoni, dr. Volpi. O tem društvu smo uže izrekli svoje menenje.
Razstava se od zadnjega ponedeljka zapira uže ob polu petih zvečer. — Friderik baron Leiten-berger, načelnik firme Fr. Leitenberger na Dunaji, prepustil je vse svoje razstavljene reči, ki se smejo vrstiti mej najlepše in so vredne več tisoč gld. g. deželnemu namestniku za dobrodelne namene. To je
fiosnemanja vredno. — Danes teden se zapre ve-ika naša razstava. Ni še znano, če se priredi o tej priliki kakova posebna svečanost. Zadnje dni je došlo še dosti obiskovalcev tudi iz daljave. V nedeljo pa je vstopilo 7000 plačujočih osob. Mnogo razstavljalcev želi svoje blago zadnji dan prodati, bodisi tudi po zelo nizkej ceni. Srečkanje ražstavne loterije bode baje še le 5. januvarja prihodnjega leta, dotle bodo, tako se upa, lozi razprodani. — Včeraj je obiskalo razstavo 340 dijakov srednjih šol goriških in 60 dijakov realke iz Pirana. Goriški dijaki prišli so s po-
sebnim vlakom in ko so došli na tuk. postajo zapeli so cesarsko himno.
O ObcrdankoveJ smrtnej obsodbi
piše nek nekdanji avditorijatski uradnik v Prease to le: Strme sem bral v nekaterih časnikih vest, da sose akti o sodbi Oberdankovej, katerega je baje c. k. tržaška vojaška sodnija uže k smrti obsodila, predložili Njeg. veličanstvu cesarju. Tu so poročevalci dotičnih listov gotovo imeli v mislih civilno kazensko postopanje, od katerega pa je kazensko postopanje pri c. k. vojaških sodnijah bistveno razločno. Od vojaške sodnije izročena smrtna obsodba se nikoli ne predloži cesarju v potrjenje, samo ob sebi se tedaj u meje, da se dotični akti ne pošiljajo cesarju. Iz §. 88 vojaškega kazenskega postopanika je jasno razvidno, da je krdelni poveljnik sodnji gospod, ki potrjuje smrtne sodbe. To se godi z izrekom: naj se naznani in izvrši. Poveljnik, kakor sodnji gosposk, ima pravico pomiloščevanja. g. 92 omenja izrečno primerliaje, v katerih se mora vojaška obsodba z akti vred predložiti najvišjej vojaškej sodniji v potrjenje. O predložitvi aktov cesarju, rdi s potrjenju smrtne obsodbe po njem pa v vojaškem kazenskem postopniku ni ene besede ni.
Levi In Pa<*enzani. Iz Rima se poroča, da so bili pogovori zarad izročitve teh dveh bombardašev brezvspeŠni.
Novi kolek! vseh vrst pridejo v rabo i. dan prihodnjega leta. Stari se bodo rabili samo do 31. januvarja, potem ne bodo več veljavni, in se bodo sprejemali do 31. aprila le pri davkarskih in oari-narskih uradih.
IZ Gorice se nam piše : da je minoli teden 13 letni fant v S?inpasu po neprevidnosti ustrelil drugega fanta enake starosti. V goriškej bolnišnici pa je te dni umrla 17 letna deklica iz Rifenberga, ki se je bila požgala s petrolijevo svetilnico.
Goriškega zemlJiSko-odveznega zaloga obligacije. Pri srečkanju dne 31. oktobra so bile te le izžrebane: Z od rezki po gl. 50 st. vel j. — štv. 237. 239. 250. Z odrezki po gl. 100 st. velj. — štv. 159. 160. 521. 917. 960. 98G. 987. 988. 1006. 1013. 114. Z odrezki po el. 500 st. velj. — štv. 216. 217. 222. 223. 237. 238. Z odrezki po gl. 1000 st. velj — štv. 7 101 za delni znesek gl. 550: — 427. 461. 463. 468. 469. 470. 528. 561. 562. 563. Z odrezki po gl. 5000 st. velj. — štv. 79 za delni znesek gl. 1630; ostalih 3270 gl. založi se z obligacijami, to je 3 po 1000 gl., 2 po 100 gl. in 1 po 50 gl., 20 gl. pa se izplača v gotovem po borsnej ceni črka. A štv. 350 po si. 560 st. veli. črka A štv. 85 po gl. 5270 st. velj. črka A štv. 301 po gl. 640 št. velj. — Te obligacije bode izplačevala denarnica zemljiško-odveznega zaloga od dne 30. aprila 1883 počenši v zneskih preračunjenih v avstrjisko veljavo. Za obligaciji štv. 253 po 50 gl. in štv. 78 po 5000 gld, ki ste bile izsrečkani dne 31. oktobra 1881, niso se še oglasile dotične stranke, da bi se jim izplačale.
Odlikovanje. Gosp. dr. Lenard Klofutar, profesor bogoslovja in častni kanonik v Ljubljani, dobil je za svoje mnogoletno in zaslužno delovanje viteški križ Fran Josipovega reda.
«Slovenski Narod« konfiscirali so včeraj na telegrafično povelje iz Ljubljane na tukajšnji poŠti.
Hmeljarsko društvo v Žalci pri Celji bo imelo 9. t. m. glavni zbor. Spored: v jutro se pogleda man danje novega in oranje starega hmeljarskega vrta na zemljišču žalske občine. Popoludne seja, katera obsega 1. poročilo novih skušenj o letošnjej hmelj ariji, 2. Določilo hmeljarskih sejmov za 1. 1883. 3. Poročilo o razstavi hmelja. 4. Statistični izkazi. 5. Razgovor o premiranji delalcev. 6. Govor o hmeljariji v slovenskem in nemškem jeziku. 7. Občni nasveti.
Vse gg. člane uljudno vabimo k letošnjemu zadnjemu izletu, kateri bode v nedeljo 12. t. m. točno ob 2. uri. Odhod iz telovadnice »pri Judtmanu« via Coroneo št. 24 v Dolino. Odhod iz Doline ob 7. uri zvečer, priti je v popolnej »sokolskej« opravi. Kateri nemajo se klobukov so naprošeni naj se brzo oglasijo pri denarničarju g. M. - Keržetu, Piazza S. Giovani Št. 1. K obilnej udeležbi vabi	Odbor.
Popravek. V zadnjej štev. se nam je urinol neljubi pogrešek v uvodnem članku in fdcer namesto 72,000 ozirom, 24,000 parobrodov, čitaj 72,000 oziroma 24,000 tonelat.
Cesarjevič Rudolf odličen lovec. Pri lovu v Ka-menicah na Ćeškem 21. oktobra je ustrelil cesarjevič: 6 srn, 590 zajcev, 22 pitomnih zajcev, 224 fazanov, 55 jerebov, 3 kljunače; skupaj 901 komadov.
Ova nova časnika, o katerih smo uže omenili,
SriŠla sta na svitlo na Dunaji v nemškem jeziku, [ju prvi Številki smo dobili zadnjo nedeljo, in reči moramo, da sta nas jako razveselila. Prvi Časnik se imenuje »Reform«, izhaja vsako nedeljo v lepej in velikej obliki na 12 straneh, velja po pošti pošiljan na mesec en goldinar, za tri mesece 3 gld. itd. Prva štev. je prinesla lep program i mnogo zanimivega gradiva. V programu poudarja uredništvo osobito najvaŽnišo stvar: spravo vseh narodov. — Drugi časnik se imenuje: »Slavische Rundschau«, ki je prav za prav priloga poprej omenjenemu časniku in se peča z lepoznansko literaturo vseh Slovanov. UŽe prvo število prinaša: »Pankraz' Vater; aus dem Slo-venischen des Johann Kersnik«. Velja po poŠti pošiljan zs vse leto 8 gld. za polu leta 4, in za četrt leta 2 gld. S prav dobro vestjo priporočamo oba osmenjena časnika vsem onim Slovencem, ki so zmožni nemškega jezika.
Vojaška kontrolna ura. Segedinski urar Auer je znašel zelo praktično uro, po katerej je mogoče pri vojaških marših in vajah natanko določiti število storjenih kilometrov, kakor tudi čas, v katerem so se toriti. Auer je predložil svojo iznajdbo cesarju in
EDINOST.
te dni je prijel o i vojnega nainisterstva, pismo v katerem se mu naznanja, da je cesar ukazal sprejem njegove jako važne iznajdbe. H krati pi je prejel krasno, z lepimi kameni vdelano brilantno naprsno iglo v dar, kakor znamenje cesarjevega priznanja.
Gospodarske in trgovinske stvari,
Uredba zemljiškega davka.
Našemu ljudstvu je gotovo uredba zemljiškega davka silno važna i ti zatoraj tudi z^lo na srcu; mi smo to stvar uže dostikrat pou larjali i š) le zadnjič rekli, da se bo v kratkem času moral kmet zemljiškega davka popolnoma oprostiti, da bo inogel izhajati, ker sicer ga Amerika se svojim cenim žitom spravi na
beraško palico.
Mi bomo o tem. ako Bog nas ohrani v zdravji, še mnogo govorili. Danes priobčujemo samo to, kako so razne kombije cenile Čiste dohodke posameznih dežel in kako so na podlo ji teli dohodkov določile iemljilki davek, ki ima valjati za 15 let.
Prvi pregled, to je čisti dohodek, proračunil se je tako le:
I.
Dežela
Dol. Avstrija Gor. Avstrija Solnograško . Štajersko . . . Koroško . . Kranjsko . . . Primorsko . . Dalmacija . . ČJeŠko. . . . Moravsko . Slezija . . . Tirolsko . . Predarelsko Galicija. . . Bukovina .
predlogih deželnih ko-inUil v letu 1880.
Skupaj
|Člstl dohodek za vso deželo po
sklepih osrednjih komisij v letu 1880.
sklepih re-klamiteljskih deželnih komisij rsieil reklamacij
predlogi porotnika osrednjo komisije.
Goldinarjev.
21,561.475 10,128.309 1,742.739 12,861.372 3,063.981 3,001.232 .3,302.797 1.438.238 48,786.207 25,081.114 3,598.017 4,^23.631 020.887 22,299.978 3,115.201
165,225.178
20,429.077 12.440.123 1,528.062 11,220.625 3,075.827 2,868.939 3,115.695 1,426.204 51,111244 25,164.004 3,700.735 5,553.558 679.141 25,122.880 2,203.958
19,735.018 11,860.473 1,469.479 10,744.425 2,967.063 2,810.031 2,982.648 1,412,507 50,252.386 24,388.985 3,613.426 4,741.331 651.248 24,348.462 2,110.39 J
19,754.949 11,880.224 1,479.898 10,714.572 2,992.015 2,815.942 2,9*7.043 1,421.098 50,969.516 21,465.539 3,613.426 4,781.274 656.599 24,494.326 2,122.289
164,087.875|165,132.310
169,640072
Drugi pregled to je zemljiški davek, pa se je tako le proračunil:
II.
Dežela
Dol. Avstrija Gor Avstrija Solnograško , Štajersko . . Koroško . . Kranjsko . . Primorsko . Dalmacija . Češko . . . . , Moravsko. . , Slezija . . . Tirolsko . . Predarelsko Galicija. . . Bukovina .
Skupaj
predlogih deželnih komisij v letu 1880.
Davek za vto deželo po
sklepih osrednjih komisij v letu 1880.

misij vsled reclauiacij.
rcdnju komisijo.
Goldinarjev.
4,894 915 2,299.342 395.639 2,919.806 695.589 681.344 749.805 326 511 11,075.511 5,693.949 816 827 1,049 663 110 955 5,062.571 707.217
37,509.641
4,514826 2,74*208 337.702 2,479.758 679.758 634.03 i 688569 315 191 11,295.581 5,561.245 817.862 1,227.336 150.090 5,552 156 487.075
4,519.319 2.716 048 336.511 2,460.474 679.457 643.197 683.026 323.464 11,507.790 5,585.085 827.474 1,085.765 149.136 5,575798 483.280
37,570.130
4,484.373 2,696.811 335.973 2,432.208 679.187 639.335 078.195 322.590 11,567.809 5,5^3.678 820.247 1,086.030 149.018 5,560.215 479.490
37,485.189
37,490.453
Iz obeh teh pregledov je razvidno, koliko so se v posameznih deželah brigale deželne reklamacijske komisije za reklamacije, in koliko je uvaževal poročnik osrednje reklamacijske komisije sklepe deželnih reklamacijskih komisij.
Konečni davek pa še ni določen, ampak prav zdaj obravnuje to zadevo osrednja komisija.
Kako se vpitome golobje? Nek gospod o tem piše: »Pred poludrugim letom sem si začel oskrbovati golobe ter sem jih pital vedno sam. Nasipal sem jim zrnja ter jih navadil, da so vedno bližje k mojim nogam hodili. Ko so bili uže prav blizu mene, vsipal sem jim inanj zrnja, potem se pripognol, držal roko s turšico pri tleli, kako zrno iz nje spustil in k malu so prišli k meni in iz roke pikali. Potem sem roko vedno višje držal in k malu so začeli frfrati na mojo roko. In tako sem roko vedno višje vzdigoval in skrbno pazil, da jih ne prestrašim, žvižgal sem jim, ali jih nagovarjal, da so ščasoma vso boječnost zgubili ter mi na ramo sedili. Da se le en golob vdo-mači, vdomačijo se drugi prav naglo«. — Mi priobčujemo to tistim, ki se z golobi radi pečajo ter imajo čas zato, nikakor pa kmetom ne svetujemo, da bi si držali golobov, ker oni na polji veliko škodo delajo.
Ka zailnje »Poslano« Ljubljane v „»oči«*.
Pošteni ljudi običavaju ono, što na javnost iznesu svojim imenom podpisati, ali Vama kao da je to deveta briga Na ulzjavi* našoj — za koju kažete, daje kao i sve ostalo »naručeno« — imade preko 300 podpisa, a Vi pošto niste u stanju niti rieč«;-* optovroi, laćate s« anonimna i podla »osobna» napadanja kao što se u obšte hoće velike drzo-vitosti podpisati, i govoriti u imenu Ljubljančana, koje mi u visoko členimo. U ostalom je u dobar i sretni čas odgovorio »Slov. Narod«, (vidi br. 252) kojega glas nam jo mjerodavniji. NTa eventualna buduća vaša priklapanja neću Ne više osvrtati, i tirne da ste mi zdravo i veselo!
Vučkovlč.
#) Budili? Vas stid, dani sa dva iiima intfi nemofote.
Opazka slng'
Tržno poročilo.
Kava — neznatna kupčija, cene nespremenjene,
a mlnhove.
Sladkor — srednja prodaja, cene nespremenjene.
Sadje — v dobrem ohrajtu, prodalo se je več blaga po polnih zadnjič naznanjenih cenah.
Petrolje. — Kar čez noč se je spremenil položaj, iz Amerike so došla poročila, da je tam cena močno poskočila, vsled česar so včeraj tukaj terjali uže 91/, gld. in denes terjajo uže 10 gld. in čpz. — Vse kaže, da bode cena šla še više. morda na 11 gld.
DomaČi pridelki. — Srednja kupčija, cene nespremenjene.
Žito. — Neznatna kupčija, cene pri vsem tem trdne.
Borsno poročilo.
Tendenca bila je te dni jako neodločna, kmalo boljša, kmalo slabša, kurzi so zarad tega jako nestanovitni. Valute se pomikajo nazaj.
Dunajska borsa
dne 7. novembra. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76 gld. 65 kr
Enotni drž. dolg v srebru .... 77
Zlata renta..........95
5% avst. renta........93
Delnice narodne banke.....837
Kreditne delnice........307
London 10 lir sterlin......119
Napoleon...........9
G. l;r. cekini.........5
100 državnih mark.......58
55 50 »
35 »
75 ! '20 •
SV-' 66 •
35 »
Hiša naprodaj.
V Tolminu na prav lepem prostoru je naprodaj čisto nova za gostilnlco naj pripravnejša hiša s 9 šobami 3 kletmi in eno podzemeljsko za pivo, z dvoriščem, vrtom in krasnim prostorom (teraso) pod hišo, se štalo in shrambo za seno tik hiše. v ka-terej je uže mnogo let gostilnica. Kdor jo želi kupiti, naj se obrne do lastnika.
(3-1)	Lamberta Monfreda v Tolminu.
Trgovska tvrdka
O. IVEilosio
v Trstu
odpošilja s poštnim povzetjem v majhnih balcah po 4»/4 kilgr. prosto carine in voznine na vse kraje avstro-ogrske drŽave po sledečih cenah na debelo:
Ceylon plant najflnejo ..... 1 kilogr. gld. 1.70 « biser (Perl) naravno zeleno u « « (B Manila biser, bledo, jako fino . . « « « Kuba debelo zrnato najflnejo . . « « « nj St. Domingo........■ « «
M Java najflnejo zeleno.....» « «
Zlata Java (lepo rumeno) . . . . « « « Santos najflnejo, zeleno . . . . « « «
Rlo zbrano.........« « «
Riž namizni najfineji......« « «
« Rangoon I. vrste......« « «
Namizno olje francosko v kositaijih po 4 kilogr. « « « Monte St. Angelo ital. « « « « Makaroni, pravi napolski v zabojih « « « « Odpošilja nadalje vsakovrstne začinbe, južno francoski žafran, najflnejo čokolado, vsakovrstne po najnižjih cenah.
Na zaklepanje pošilja franko tudi obširne cenike.
1.95 1.60 1.75 1.45 1.42 1.54 136 1.30 -.40 -.34 1.28 1.15 -.56 sadje, sladčice
11
The
Singer Manufacturing & C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo fcj?" eden goldinar*
dobi se
Originalni
Siarcr-jev šivalni stroj,
in to brez povišanja cene. Poroštvo *e (laje za pel let, poduk na domu brezplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, palača Modello
Šivanke za Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr.	(13-12)
FILIALE IN TRIESTE
deli'i. r. priv.
Stabilimento Austriaco di credito
per Commerclo ed Industria.
VERSAMF.NTI IN CONTANT1 Banconote: 3Vi annuo Interesse verto preavviso di 4 giornl
3«/«V. » » * » » 8 »
4 °/0 • »	»	» » 30 »
Per le lettere di versamento attualmente in circolazio-ne, il nuovo tasso d'interesse comincierA a decorrere dalli 27 corrente, 31 corrente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3°/n°/o annuo Interesse verao preavviso dl 30 giornl
3'/«°/o » *	»	» »3 mesi
3'/j » »	»	» »6»
Banco Giro: Banconote 2l/5% sopra qualunque somma Napoleoni sen za interes« i
Assegni
sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leo-
Soli. Lubiana, Hermannstadt, Innsbruck, Oraz, alisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese.
Acauisti e Vendite
di Valori, divise e incasso coupons '/»% prov-vigione. Antecipazioni
sopra Warrantt in contantl 5% interesse annuo franco di provigione. Median te apertura di credito a Londra '/«°/ o provvigione per 3 mesi » Effetti 6°/0 interesse annuo sino 1' importo dl 2000
per importi superiori rasso da convenirsi. Trleste, 24 Ottobre 1882.	(24)
Najstarejša avstrijska zavarovalnica
c. k. priv.
Azienda Assicuratrice
v Trstu
ustanovljena v letu 1882 s poroštveno svoto nad
osem milijonov goldinarjev
ki so bili po predpisu V: 21a trgovinskega zakonika v zadnjem glavnem zboru dokazani, priporoča se za zavarovanja.
1.	Zoper škodo po požarih na poslopjih, fabrikah, pohištvih, zalogah z blagom, shrambah s poljskimi pridelki, kakor tudi na drugem premičnem blagu.
2.	Zoper škode po potih na mokrem in suhem.
3.	Zavarovanje na človeško živenje v vseh razmerah.
4.	Zavarovanje zoper nesreče na životu in živenju. Azienda Asslouratrloe, ki si je od svojega ustanovljenja pridobila zasluženo dobro mie v avstrijskej državi in zunaj nje, zavaruje po najcenejih vplačilih i naj-slobodnejših pogojih in daje se svojo poroštveno svoto p. n. občinstvu gotovo varnost.
Pozvedovanja vsake vrste radovoljno daje preglede brez plačila deli in zavarovalne ponudbe sprejema vodNlvo v Trwlu vla S. Nloolo it. 4 Kakor tudi zastopništva in glavna društveno oprav-ništva v vseh večjih krajih avstrijsko ugarske države in v Italiji.	12-8
Cvet zoper trganje,
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper protin in revmatizem. trganje po udih, bolečine v križi tur žlvoih, oteklino, otrpnele ude In kite itd., malo časa Če se rabi, pa mine popolnim trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj s « samo »cvetu 10-per trganje po dr. Maliču* z zraven sto-___ ječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.,
ifiSSZZ)*™*produjtf in mzp°šilja samo
lekarna »pri samorogu» J. pl. Trnkoczyja
na mestrem trgu št. 4 v Ljubljani. (10-2)
Odlikovano s sreberno medaljo na tržaškej razstavi
Najnovejši patent-hlačniki!
Najbolje praktični, primerni, elegantni!
od
na Dunaju.
Na prodaj pri vseh trgovcih na veliko in skoraj pri vseh na drobno, v avstro-ogr-skej državi-
Prosi $6, dobro paziti na izdelavo.
12-2
Jžiš'' i a a I .-s c
cicoq G H r
tH • ,	,
c = r «2 .5 K-o o-*
o -tet r oM g to
>« 60 £ 2 e—
_ ™ «, _ Cf
S 0
cug E 2
-zSsjš-ž
<1> O) 4> s
iai.iji! 3 l^^fflS

> -> ®
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorniurednik: JOSIP MILANIC.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.