Št 29. V Gorici, v sredo dne 11. aprila 1906. Iibaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ,b II. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami .?r s »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pregnana a'i v Gorici na dom pošiljana: vse loto .......'13 K 20 h, ali gld. ' 8-UO pol leta........fi » 60 » » » 3-30 četrt leta . . ._ ..-. . , ^\ » 40 » _», » 1-7,0 PusiimiCii'! številk«; stanejo 10 vin. »Vf-*- XaroEnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici feVi 7. v norici v »Goriški Tiskarni« A. GabrScok Uik da" oJ s- ll,'° zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah ..A od s. do 12. ure. Na naročila brez doposlane na roinine se ne oziramo. Ogiisi in poslanice se lačunijo po "pefif-vrstair*^ ti>kan'i 1 -krat S fcr., 2-krat 7 kr., .'{-krat 6 kr. vsak* vr<-n. Večkrat po dogodbi. ..... Večje črko po prostori* - Reklamo in spisi v uredniškem delu I o kr. vrsta Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od-•omost. Tečaj XXXVI. »Vse za omiko, svobodo in napredek!«: Dr. K- Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici St. T v Gorici v I. nad.tr* Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8, do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 0. do 12. dopoldne. Uprav niš t vb se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnžno in oglase Je plačati loco Gorica, Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drugo reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj* se pošiljajo le upravništvu. J J »PRIMOREC" i;.«aja '».'odvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K '20 h ali gld. i -60. 'Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Sclnvarz v Šolski ulici, J el lorsitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; — v Trstu v tobakarni Lavrenfiič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telafon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. iPonouna prošnja. Pred tednom smo naznanili, da [ločcmo prirediti posebno izdajo „S0ČC\ ¦».svečeno spominu nepozabnega našega jvelmo/a, dr. K. hauriča jjob tridesetletnici njegove smrti. 1 Obrnili smo se do rodoljubov, naj ¦hi nam napisali ali ustno sporočili spo-Iinitic n» dr. Lavriča. Obračamo se danes iz nova do onih rodoljubov, ki so poznali JLavrifia, ž njim občevali, ter se spo-Immiajo marsičesa iz njegove dobe, s ¦prošnjo, da nam blagovolijo sporočiti Ito čim prej tim bolje, da izdamo šle-Ivilko, posvečeno njegovemu spominu, v kar mogoče kratkem času. Pripominjamo, da smo nekaj zanimivih podatkov že dobili. I „lsažnjiui Kljukec" fin uolilna reforma za kranjski dež. zbor. j Klerikalci so bili zbog volilne re-Jforme za kratifski deželni zbor samega jve3elja vai iz sebe. Umevno, saj jim je S vlada hotela izročiti vse meščanstvo, iker je priklopiia mestom in trgom vasi, * ki bi preglasovale meščane in tržane, \ tako da bi bila posledica ta, da bi kraljevali klerikalci v kranjskem deželnem ^ zboru in odboru, kakor bi se jim baš ::* zdelo. 4 Tudi goriški »Lažnjivi Kljukec« je bil vesel tega in v svojem glasilu je dal jasnega izraza svoje ljubezni do vlade, ki je postopala tako pravično! Vladni prodanec pač mora hvaliti vlado, saj je plačan za to. Ker pa so napredni poslanci preprečili nakane vlade, klerikalcev in Nemcev, je zopet ves iz sebe »Lažnjivi Kljukec« ter brca po narodno-naprednih poslancih, kakor je pač že njegova navada, kadar zagori v sveti jezi in svetem ogorčenju. Ko je prišel izpred altarja, je blagovolil napisati, da je vsa svobodomiselnost narodno-naprednih poslancev le hlimba in da so jim v prvi vrsti pri srcu le strankarske koristi, za katerimi tiče tudi njih osebne koristi. Vedno pač meri brač po sebi! Obstrukeijo je blagovolil imenovati grdo komedijo.... Klerikalci so zahtevali v kranjskem in goriškem dež. zboru splošno in jed-nako volilno pravico za dež. zbora. Sedaj ko je vlada na Kranjskem predložila volilno reformo, prikrojeno le klerikalni stranki v prilog, pa so kar na-krat opustili borbo za splošno in jednako volilno pravico ter si zadovoljstva meli roke, ko je kanila vlada po drugi poti ugoditi njihovi srčni želji. Klerikalcem je splošna in jednaka volilna pravica pač le deveta briga, njim je le za svoje koristi. Da je bilo njihovo kričanje po volilni reformi potom splošne in jednake volilne pravice res le hlimba, to leži sedaj na dlani. Če bi jim bilo res kaj za tako volilno reformo, kakoršno so zahtevali, potem bi se bili morali upreti predloženi volilni reformi v kranjskem deželnem zboru skupno z naprednjaki, in goriški klerikalci bi se jim bili morali pridružiti po svojih glasilih. Tako pa so kar planili po predloženem načrtu kakor lačni volkovi, in sedaj, ko jim je obstrukcija odnesla načrt, bevskajo in lajajo kakor stekli psi. Prej so streljali s topovi proti »zvezi« naprednjakov z Nemci, sedaj pa so se bili sami združili ž njimi, ker je vlada tako hotela. S kolci so mahali po narodno-napredni stranki unisono Nemci, vlada in klerikalci, kar popihniti so hoteli s površja naprednjake, pa jim je korenito izpod-letelo. »Lažnjivi Kljukec« se huduje nad narodno-naprednimi poslanci na Kranjskem, ker je vesel klerikalne teme in ker si želi take teme tudi na Goriškem še mnogo, mnogo več. Morda celo sanja, da predloži vlada kedaj tudi. za goriški deželni zbor kako tako reformo, da bi vrgla deželo klerikalcem v kremplje, morda že premišljuje, kako bi bilo lepo v deželnem zboru, ko bi »združeni« poslanci kar vstajali in obsedevali pri glasovanjih, kakor bi želel Pajer. To bi bilo idilično! Če bi vlada predložila za deželne zbore reformo potom splošne in jednake volilne pravice, bi jo mi pozdravili — pač skupno s klerikalci! Saj jo bil tak predlog tudi v našem deželnem zboru sprejet soglasno. Če bi pa predložila kako skrpucalo po kranjskem uzorcu, potem pa bi znali isto preprečiti — ako bi bilo namreč v naši deželi tako skrpucalo sploh mogoče. Ali na kako preosnovo pri nas še dolgo ni misliti, ker se ob obstoječih razmerah najbolje počuti vlada z Lahi. Le korenita prememba na slovenski strani bi utegniia vesti do reforme, po kateri bi bilo število poslancev odmerjeno pravičneje nego je doslej. V kranjskem deželnem zboru so so bili izrekli naprednjaki za pravično volilno reformo — vlada pa je hotela spraviti le klerikalce na površje. Upor proti temu je pač popolnoma opravičen, neopravičeno pa je bevskanje klerikalcev. Naprednjaki v slovenskih deželah so pač za potrebne reforme, pravično zasnovane, vselej in povsodi, ali proti zlobnim nakanam pa se bodo vedno borili, braneč slovensko domovino, da ne bo še bolj črna od sedaj. »Lažnjivi Kljukec« je le obogatel za eno laž več s svojim bevskanjem — kajti pokazalo se je le to, da naprednjaki so za reforme v pravem pomen**, klerikalci pa iščejo vselej le svoje koristi v škodo naroda. V prvih vrstah teh junakov stoji tudi »Lažnjivi Kljukec«, ki je pa že tako potreben s svojimi pajdaši in s svojimi laškimi zavezniki prav poštene — »grde komedije«! DOPISI. Z Olllce. — Pred nekaj tedni je priobčila »Soča" kratek dopis z Otlice, kateri je čitateljem podal tako bolj splošen pregled. Nadaljujemo sedaj v tej smeri 1 Opisati hočem to pa ono, da svet doli v dolini tudi kaj izve, kako so nam hribovcem godi. Naša nova cesta v dolino vodi kakor znano preko Čavna. Ta pelje skozi predor, koj za predorom je most črez veliko in strmo grapo. Most je bil do sedaj lesen -- letos vendar dobimo kaj boljšega — namreč kame-nitega, katerega obok bo meril v luči 25—30 m. Gotovo bo to služilo jako dobro voznikom in tudi krasilo to že tako zelo romantično cesto. Dobili smo letos, ozn. že lani tudi novo občinsko hišo, ali bolje rečeno pisarno. Ali je bila potrebna aH ne, o tem nočem tu govoriti a če je bila, tedaj naj bi stola kje drugje kot zraven županovih hlevov. Ali je občinski svet mislil, da bo to kak poseben kras, če slamnata streha hleva moli tja pred okno V Soba — je namreč le ena, drugi prostori so županova last — je bila že lani končana, a še sedaj se ni slav. občinski svet preselil tja, še vedno rezidira v županovi gostilniški sobi. Vsa ideja o t a k i občinski pisarnici je menda edino županova last, vsi drugi so kot navadno — prikimali. Vrag vedi, čemu so, ali zato da kimajo županovi modrosti, ali zato da bt se pobrigali, kaj in kako je z občinsko upravo. Je pač, Bog se vsmili, tako »bukovo" županstvo. Kedaj pridemo tu gori do kake pametne stvari ? Menda nikoli! Kadi zgodnje zime šolska stavba ni mogla lani napredovati. Do prvega nadstropja dovršeno zidanje čaka sedaj lepega vremena, da se bo nadaljevalo. Občina ni storila za vso Grof Monte Cristo. napisal ftlexandre Dumas. i (Dalje.) r Gospod Villefort jej samo pove, da je po pogovoru med I 'JJini. njegovim očetom in Francem poslednjega ženitev z Va-|leutino razdrta. I To je bilo pričakujočim težko povedati. Gospa Villefort se torej opraviči, rekoč, da je mrtvoud, ki je nepričakovano jMt\ gospoda Noirtierja, podpis pogodbe zakasnil za nekaj dnij. Ta vest je klub temu, da je bila zlagana, sledila obema prvima nesrečama, kateri sta posegli v to zndevo, na tako poseben način, da se prisotni začudeno spogledajo in odidejo, ne ¦M bi zinili besedico. Med tem je Valentina, srečna in zajedno preplašeno, nežno i°hjela starca, ki jo je rešil te verige, katero je smatrala za pizogibno, in nato odšla. Toda mesto da bi šla v svojo sobo, krene na vrt. Sredi fk dogodkov, ki so take čudno križali drug drugega, se je [Polastil njenega srca temen strah čisto posebne vrste. Vsak se je bala, da se prikaže Morrel, bled in grozeč. In res je bil že zadnji čas, da je prišla k omrežju. Ko j|Je Maksimilijan videl, da gospod Villefort zapušča pokopališče v družbi gospoda d* Epina.va, jima je sledil, ju videl, kako sta s,f< skupaj v hišo, kako je Franc kmalu nato odšel ter se finalu potem vrnil s Chateau-Renaudom in Albertom. Ni dvomil *efi> odšel je v svoje skrivališče in tam čakal, trdno prepričan, da porabi prvi prosti trenotek v to, da pribeži k njemu. Ni se motil. Njegovim očem se prikaže deklica, bližajoča se pregraji brez običajne previdnosti. Njegov prvi pogled na njo ga pomiri, pri njeni prvi besedi ga obide radost. »Rešena!" pravi Valentina. »Rešena!" ponovi Morrel, komaj veruje v tako srečo. »Toda od koga. V" »Od mojega deda. O, ljubite ga pač, Morrel!" Morrel priseže, da ga ljubi iz celega srca; in njegove besede so bile resne: ta hip mu ni bilo dovolj, da bi ga ljubil kakor prijatelja ali očeta, ampak Častil ga je skoro kakor boga. »Toda kako je bilo to mogoče Vu vpraša. »Kakšno sredstvo je vendar vporabil v to Va Valentina že odpre usta, da bi mu povedala vse, toda zmislila seje, da tiči v vsem tem strašna skrivnost, ki ni samo skrivnost njenega deda. »Pozneje vam povem vse," pravi. »Toda kdaj Va „Kadar bodem ^aša žena." Na to obrne pogovor na drug predmet, ki Morrela navduši, da pozabi na vse drugo. Tudi se poslovi od svoje izvoljenke, toda šele potem, ko mu obljubi, da se jutri zopet snideta. Valentina mu je to obljubila z veseljem. Vse je bilo v njenih očeh predrugačeno in ni se jej več zdela omožitev z Maksimiljanom tako nemogoča, kakor se ji je zdelo pred eno uro neverjetno, da se ne omoži s Francem. Med tem je šla njena mačeha h gospodu Noirtieiju. Ta se ozre v njo temno in resno kakor običajno. »Ni mi pripovedovati," pravi, »da se Valentinina omožitev ne izvrši, kajti vedeli ste to prej nego jaz. j Starec se ne zgane. »Toda znano vam je," nadaljuje, „da sem bila jaz vedno! nasprotnica te zveze, ki se je osnovala proti moji volji." i Noirtier pogleda svojo sinaho kakor človek, ki želi pojasnila. »Zdaj, ko je preprečena ta zveza, kateri ste vedno nasprotovali tudi vi, se podvizam, da storim korak, katerega ne smeta napraviti niti moj soprog, niti Valentina." Tastove oči vprašajo, kakšen je ta korak. „Prihajam vas prosit, gospod," nadaljuje gospa Villefort, »kajti samo jaz imam pravico do tega, ker sem jedina, ki nima od tega nobenega dobička, prihajam vas torej prosit, da napravite svojo unukinjo vnovič svojim dedičem." Noirtier jo pogleda z negotovostjo. Išče motive tega koraka, a ne najde jih. »Ali smem upati,'' poizveduje gospa Villefort, „da se vaši nameni strinjajo z mojo prošnjo?" »Da," odvrne Noirtier. „V. tem slučaju, gospod," pravi gospa Villefort, »za zdaj obhajam, hvaležna in srečna." ¦ Tn pozdravivši gospoda Noirtierja, odide. Res da gospod Noirtier drugi dan poklicati k sebi notarja in napisali drugo oporoko, v kateri zapusti Valentini vse svoje premoženje pod pogojem, da je ne ločijo od njega. Tako je gospica Villefort po dedščini materinih in očetovih starišev postala lastnica dohodkov, ki so znašali skoro tristo tisoč liber. Tekom teh dogodkov pri Villefortovih je grof Monte Cristo posetil grofa Morcerfa, in ta je oblekel, da bi pokazal Danglarsu, kako težko že čaka, svoje državno uniformo, ki jo je nosil kot Hetitenant gendral, jo odičil z vsemi svojimi redovi iz zahteval najboljše konje. Tako se je odpeljal v Chaussče-d'Autin ter^ se je javil Danglarsu, ki je baš sklepal svoj mesečni račun. To v zadnjem času ni bil trenotek, v katerem bi bilo možno najti bankirja dobre volje. stvar nič, ovirala jo pač podjetje — menda se je zdelo občinskim očetom luksus, če bi dali občinski pesek zastonj. Najbolj čudno pa se mi zdi, da se je gosp. župnik tudi postavil na podobno stališče, da iz same jeze, ali kaj ker se njemu ni zidalo novo ŽupniSče, ni hotel iti mimo delavcev, ampak delal vedno velike ovinke, namesto da bi šel po glavni cesti, ob kateri stoji novo poslopje. Ali morda se gosp. župnik- boji, da za toliko in toliko let ravno radi šole ne bo več mogoče dobiti za občinski svet 12 možakov, ki bi ne znali pisati — kot n. pr. sedanji? Jaz ne razumem, kako more akademično — teologi si pridevajo ta pridevnik — izobražen Človek biti danes tako nasproten. Sicer pa je res nerodno, če človek kupi že prostor za farovž in se mu ta le ne sezida.-—Morda prihodnjič še kaj AQ: vega!. It Tolmina. — Zadnjič smo naznanili, da je deputacija treh društev izročila našemu g. županu diplomo v priznanje truda za trg ia društva. 6. župan je odgovoril predsedniku pripravljalnega odbora za prireditev naznanjenih slavnostij takole: Zahvaljevaje se Tam naj-prisrčnejše za skazano priznanje, vsojam si prostost, Vaša blagorodja naprositi, da mi tudi nadalje ohranite svojo podporo v dosego izvršbe naprav v procvit našega trga, v korist celega okraja in vzbujo samozavesti našega naroda. »Naš čolnič otmimo — mornarji na krov". — Oprostite, da vam pri tej priliki vročim znesek 150 kron kot prispevek v po-kritev stroškov za dostojno prireditev nameravane slavnosti. Vedno pripravljen svojemu narodu služiti, bilježim veleštovanjem — O. Gaberščik. fe TlMMt — Dne 7. t. m. je imela »Na-rodna Čitalnica" v Tolminu odborovo sejo, pri kateri se je sklenilo po vsestranskih infcrma-sijah in na podlagi ogleda zastave bratskega »Rokodelskega Bralnega društva", naročiti zastavo pri slovanski češki tvrdki: »Ženskv vy-robni spolek českf v Praze". Iz Sv. LueijSkS Župnije. — V naši žnpaniji na Slapu je šola enorazrednica, ki je taka, da se Bogu smili! Šolskih ur se ne drži. Mi delamo na vrata črte zamud, in teh je že letos mnogo. Izvestai gospodje hodijo nadzorovat in se v tem delu vrstijo. Za taka dejanja delamo križe in teh križev je že tudi veliko. Mladina na tej šoli kar naravnost tipi. — Slišijo, vidijo in govorijo take reči, da se mora človek zgražati. O tem kaj več prihodnjič. Domače in razne nouice. Izredni občni zfior tolminskega učiteljskega društva se bo vršil jutri. Občni zbor obeta biti znamenit. Morda pohiti na ta občni zbor tudi kedo iz goriškega okraja ali kak zastopnik dež. učiteljskega društva! Za zastavo bralnega ia pevskega društva v Št. AllrtZg sta darovala ? *nton lavnik iz Bilj 5 K, Matija Plesniča-; k Št. Andreža 10 K. Prosi se društva, katera so vabljena na slavlje odkritja zastave 20. maja t. 1., da odgovorijo na vabila v kar najkrajšem Času. Izkaz darov za „Sokolskl dom" v Prvačini, došiih iz Aleksandri je in K ah ir e dne* 7. marca 1906. A) Is Aleksandri je. Nabirala Jožefa Črne: Dora Gregorič .... ... 20 piastrov Avguština Furlani ....... 50 „ Alojzija Sulic ........ 40 „ Karolina Furlani.......40 » Angelika Furlani .......40 » Lavoslava Zora.......' . 40 „ Marija Furlani -.......40 „ Amalija Tušar.....' . . . 40 » Julija Gregorič........30 „ Ivana Saksida.......- 40 „ Marija Gregorič -------------- .......20 „ _ Marija Sever .........30 „ Marija Tušar.........40 » Marija Črne.........20 » Amalija Gregorič ....... 20 „ Karolina Sulic.......40 „ Rozalija Gregorič.....\ . 60 „ Karolina Gregorič.......40 » Karolina Krpan.......40 „ Marija Furlani........40 „ Marjeta Peršič........20 „ Marjeta Furlani........40 „ Marija Gregorič........ . 10 „ FHomena Gregorič ...... 20 „ Antonija Furlani.......50 „ Marjeta Levi.........40 „ Ester Levi.... .....20 „ Mary Koz Levi........20 „ Viktor Levi......... 40 „ Jožefa Črne.......t . 50 „ 1040 piastrov t. j. 13250 fr. B) Iz K a Ilire. Nabrala Frančiška Leban: Vincencija Gregorič^ 50 piastrov, Frančiška Leban 50 piastrov; Rafaela Sulic, Kristina Sulic, Zora Sulic, Justina Sulic, Frančiška Furlani, Alojzija Leban, Antonija Leban, Antonija Tušar, Marija Saksida, Jožefa Zora, Marčede Zorn, Karolina Zorn, po en tolar vsaka. Znaša 77*50 fr. Skupna svota 210 fr. t. j. 200 K. Vrlim rojakinjam srčna hvala! Stavbeni odsek »Sokolski dom" v Prvačini. Druži)! sv. Ciriia io Metoda v Ljufiljanl je zopet oddala tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani kot založnica družbinih vžigalic za prvo četrtletje 1906. znatni prispevek 1000 K. Prijavljajoč to svoto slovenski javnosti, prosi podpisano vodstvo vse čč. rodoljube in rodoljubkinje, da razširjajo in rabijo vsak po svojih močeh naše družbine vžigalice. Preverjeno je namreč, da bi se ta prispevek dvignil Še za precejšnjo svoto, če bi rabili vsi Slovenci le naše družbine vžigalice. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. A]devsko-Vieavska podružnica slovenskega planinskega društva vabi svoje člane in prijatelje al-pinistike na predavanje, ki se bo vršilo dne IR. aprila 1000. ob 8. uri zvečer v hotelu „Šaplt\ | Referat: Gora lu Gorjani, nebne, zračne in vodne prikazni. Prlzlvna komisiji za osebna dohodarlno za Goriško • lit GradlŠ&IMkO, — 3. t. m. se je zak^nčUo zasedanje prk.vne komisije za osebno foWurino za deželo Goriško-Gradiščansko. — 2ife koncu seje se predsednik zahvali za uspešno sode- j lovanje komisije pri razpravah in za zložno postopanje njenih članov. Deželni poslanec J gospod odvetnik vitez plem. Camillo Egger in . gospod Angelj Casagrande izrazita tudi v imenu , drugih članov predsedniku zahvalo za veliko prijaznost, stvarnost in nepristranost pri vodsvu razprav. I Vojaški nabor. — Okr. glavarstvo: j "Poreč. Naborni okraj: Motovun. Dno 2. , aprila prišlo k naboru iz občin: Motovun, Višnjan, Vižinada in Oprtalj 348 mladeničev. Potrjenih: I. razr. 47, II. razr. 15, III. razr. ' 11, skupaj 73, od teh 44 v stalno službo, 29 ', pa v nad. reservo. Okr. glav.: Postojna. Naborni okr. Vipava. Dne" 5. aprila prišlo iz občin: Št. Vid, Planina, Podkraj, Lože, Ustje, Budanje, Vrabce, ' Slap, Podraga, Erzelj, skupno 155. Potrje- j nih: Št. Vid I. razr. 1), II. razr. 2; Planina ' I. razr. 4, II. razr. 1; Podkraj I. razr. 3; > Lože I. razr. 1 ; listje I. razr. 1, III. razr. 1; Budanje I. razr. 7, III. razr. 1; Vrabce I. j razr. 5; Slap I. razr. 1, III. razr. 1; H. razr. 2; Erzelj II. razr. L Skupaj 40, od teh 30 v stalno službo, 10 pa v nad. reservo. Dno 0. aprila prišlo iz občin: Vipava, Vrhpolje, Col, Goče, Lože, Slap in tujci, skupaj 47. Potrjenih: Vipava I. razr. 3, II. razr. 3; Vrh;>olje I. ražr. 3; Col I. vazr."4, III. razr. 1; Goče L razr. 2, II. 1: Lože II. razr. 1; Slap III. razr. 1 tujci H. razr. 1. Skupaj J 20, od teh 18 v stalno službo, 2 pa v nad. reservo. Naborni okraj: Postojna. Dir5 7. aprila prišlo k naboru iz občin Postojna, Hrenovke, Št. Peter, Slavina, Britoi in Bukovje skupaj 140. Potrjenih: Postojna I. razr. 11, II. razr. 5; Hrenovke I. razr. 1; Št. Peter I. razr. 9, II. 4, III. razr. 2; Slavina I. razr. 1, H. razr. 3; Britof I. razr. 1, II. ra?,r. 2; Bukovje I. razr. 1; in eden tujec. Skupaj 41, od teh 37 v stalno službo 4 pa v nad. reseru Dne* 9. aprila prišlo iz občin: Vreme, Košana, Hrenovke, Dolenja vas, Sv. Mihael, Senožeče, Faralje skupaj 167. Potrjenih: Vreme I. razr. 3, II. razr. 1; Košana I. razr. 9, II. razr. 3; Hrenovice I. razr. 12, II. razr. 3, III. razr. 1; Dolenja vas I. razr. 2, II. razr. I; Sv. Mihael I. razr. 6; Senožeče I. razr. 1, II. razr. 2; Famlje II. razr. 1. Skupaj 45, od teh 37 v stalno službo, 8 pa v nad. reservo. Soška podružnica slov. planinskega društva, odsek 6orlca, naznanja, da je spominska knjiga, ki je bila namenjena na goro sv. Valentina, sedaj na razpolaganje za podpis pri krčniarjn Francu Doljak v Št. Mavru pri Fonzariju. Podružnica je bila pri svojem prvem izletu drn 12. februvarja 1900. na goro sv. Va- lentina pribila pločevinasto pušico na varnem i mestu, ki bi imela služiti za hrambo spominske I knjige. Kmalu pa je ista izgiuila — odnesla | jo je bržkone goriška laška malarija! Povsodi na svetu, tudi še tako razuzdano I ljudstvo, pušča pri miru naprave planinskih j društev. »Goričani1' delajo pri tem izjemo k I rešujejo svojo narodnost z malenkostnimi, van- f dalskiroi čini. Sram jih bilol Smrtna kosa. — Včeraj ob 5. uri pop. je umrla v Gorrci gospa Frančiška S mre kar roj. UrbančiČ, soproga g. Venčeslava S., deželnega pisarja, stara šele 27 let, zapustiva trinajstmesečno dete Viljelmino. Pogreb bo jutri ob 2. uri popoludne. Bralno in pevsko društvo „Hada" v Sovodnjtt vabi na veliko veselico, katero priredi dn<: 16. aprila 1900. ob 3. uri popoludne na prostornem vrtu gosp. Kodermaca. Vspored veselice: 1. Parma: »Mladi vojaki", orkester. 2, Vilbar: »Na vrelu Bosne", možki zbor. a. Majcen: »Prva ljubezen", valjček orkester 4. „ Smrtno žalostni udovec", humorističt kuplet. 5. Smetana: Sekstet iz opere »Prodam nevesta". 6. »Stric Emil8, burka v enem de janju s petjem. 7. Majcen: »Slovanski svet', venec, orkester. 8. Nedvčd: »Veseli pastir", mešan zbor. 9, Zajec: Zbor iz opere »Zrinjski8, orkester. 10. »Iladikr ..no ozdravljenje", burka. 11. Eilenberg: »Ruska vojaška parada", orkester. 12. »Skat v sodni dvorani1', komičm spevoigra s spremljevanjem glasovirja. -- 13. Ples na prostem. Vstopnina k veselici 40 vin., sedeži I. vrste 1 krono, II. vrste BO vin., III. vrste 30 vin., plesni komad 20 vin. Pri koncertu in plesu svira popolni orkester pod osebnim vodstvom g. Majcena, kapelnika v Trsta. Odhod vlaka iz Gorice 2.5 pop. — Odhod iz llubij 6.20, 10.12 pop. K Obilui udeležbi uljudno vabi odbor. Kakor je razvidno iz predstoječega sporeda,, je spored krasen in raznovrsten, in nI mogoče skoro lepšegn sporeda sestaviti. Dve pevski točki so kolikor toliko znane. Pesen: »Na vrelu Bosne" je dolga in težka skladba, a pevci so se je oprijeli z vso vatrajnostjo. Od zadnje veselice je napravil pevski zbor velik korak naprej ter se je precej izuril v tej kratki dobi. Lepa točka je tudi »Smrtno; Žalostni udovec", mojega bode proizvajal g/ Pertot s svojim že znani humorjem, in kAw ga je že slišal, ne more dvomiti, c!a uspe po i polnoma. Nekaj novega sta, burki »Stric Krnil* I in »Radikalno ozdravljenje". Novitete, polne 1 drastičnih prizorov in dovtipov, ki vzbujajo f neprisiljen smeh. »Radikalno ozdravljenje* so ''¦• uprizorili tudi y Škofji Loki, in bila je u» ''¦§ skoro najlepša točka celega nrograma, ker je ; vzbujala cele salve smeha. Zadnja točka programa »Skat v sodni dvorani", spevoigra s spremljevanjem glasovirja, ne zaostaja za dru gimi točkami programa. Obsega lepe prizore ter se mora društvu le častitati, da je tako lepo točko spravilo na spored. To so redke prikazni v naSih okoličanskih društvih. Kdor (Dalje o prilogi.) In pri pogledu na svojega starega prijatelja obdrži Danglars svoje majestetično obličje in ostane v naslonjaču. Morcerf, M je bil običajno hladen, ga baš nasprotno pozdravi prijazno in iskreno. Svest si, da zadenejo njegove besede na pravo struno, prične brez vsakih okolščin govoriti naravnost. »Gospod baron," pravi, »tukaj sem. Že dolgo nisva govorila o naših..." Morcerf je pričakoval, da mu baron veselo plane naproti, toda ta ostane v svojem naslonjaču, hladen, nepremičen, da, skoro s prezirljivim izrazom na obličju, skoro še hladnejši, nego je bil pri grofovem vstopu. Zato se Morcerf prekine sredi stavka. »O Čem govorite, gospod grof V" vpraša bankir, kakor da si v duhu prizadeva priti na to, kaj hoče reči general. „0," pravi grof, »vi ste formalist, moj ljubi gospod, in spominjate me, da se ima ceremonjia vršiti po pravilih. Pri moji dnši, jako dobro 1 Oprostite mi! Imam namreč samo jednega sina, in to je moj prvi poskus, da ga oženim, in zato še nimam vaje; toda napeti hočem svoje moči." In Morcerf se s prisiljenim smehljajem dvigne, se Dan-glarsu globoko prikloni in pravi: »Gospod baron, čas^ mi je, prositi vas za roko gospice Evgenije Danglarsove, vaše hčerke, za svojega sina, grofica Alberta Morcerfa." Toda ne da bi rekel grofa, naj šele, ne da bi mu prijazno odgovoril, nagubanči bankir svoje Čelo in pravi: »Predno vam odgovorim, gospod grof, moram premisliti." »Premisliti 1" odvrne Morcerf, začuden bolj in bolj. »Toda ali niste imeli za premišljevanje dovolj časa tekom osmih let, odkar se je govorilo o tej zvezi ?" »Gospod grof," pravi Danglars, »pogosto se dogaja, da si je stvar, o kateri smo mislili, da je že refiena, treba premisliti vnovič." wKakoto?" vpraSa baron, „Ne razumem vas, baron." »Hočem vam povedati, da so se v zadnjih štirinajstih dnevih razmere izpremenile..." »Oprostite 1" pravi Morcerf, »Ali morda igrava komedijo?" »Komedijo, kako to?" »Da, govoriva jasno!" »Tudi jaz ne želim drugega." »Ali ste govorili z gospodom Monte Cristom?" ; »Pogosto govorim z njim," odvrne Danglars in si popravi svojo ovratnico; »on je moj prijatelj." »Ali mu niste naročili, naj govori z menoj o tej zvezi?" »Da." »Zato sem torej tu. Vidite, da nisem niti pozabljiv, niti omahljiv, in prihajam, da vas spomnim vaše obljube." Danglars ne odgovori. »Ali ste svojo željo izpremenili tako hitro," pristavi Morcerf, »ali ste me poklicali k sebi, da me ponižate?" Danglars spozna, če bi nadaljeval pogovor v tonu, v katerem ga je pričel, da se stvar lahko obrne zanj slabo. | »Gospod grof," pravi, »razumljivo mi je, da vas je moje I vedenje presenetilo, a bodite prepričani, da je to najmučnejše meni samemu, in da so samo okoliščine Čisto posebne vrste..." »To so pretveze brez vsake podlage, moj ljubi gospod/ pravi grof, in morda bi se zadovoljil z njimi kdo drugi; toda grof Morcerf ni kdorsibodi; in če pride mož, kakoršen je on, k drugemu možu, da ga spomni dane besede, na katero je ta, kakor se zdi pozabil, ima najpopolnejšo pravico, da zahteva pojasnilo, kaj je temu vzrok." Danglars je bil strahopetec, toda tega ni hotel pokazati. Način, kako je govoril z njim Morcerf, ga je dražil. »Ta vzrok mi ne manjka," odvrne. »Kaj hočete s tem reči?" »Da vzrok imam, a ga je težko povedati." »Vendar morate čutiti," pravi Morcerf, »da mi te vaše nejasne besede ne morejo zadostovati. In samo jedno mi ^e jasno, namreč to, da ne marate nameravane zveze z menoj. »Ne, gospod," pravi Danglars, „jaz s svojo zadnjo besedo samo še odlašam, to je vse." \, »In vendar se drznete misliti, da bom vaše kaprice po | trpežljivo prenašal iu čakal, da se vrne vaša naklonjenost":' »Prav, gospod grof, če ne morete čakati, smatrajte naji:. dogovor za razdrt." Grof se vgrizne v svoje ustnice skoro do krvi, njegov ponosen, razdražljiv značaj je bil globoko užaljen. Toda pomislivSi, da se osmeši, se vrne še enkrat v salon, dasi je bil že pri vratih Senca pooblači njegovo čelo, mesto užaljenega ponosa je citati v njegovih potezah nedoločen nemir. »Glejte," pravi, »zelo dolgo se že poznava, moj 1/uM Danglars, in zato bi morala biti drug z drugim pač nekoliko obzirna. In vi mi razložite, -~ saj to je vendar najmanj, kar morem zahtevati, — kakoršnim dogodkom ima moj sin pripisovati izgubo vaše prijazne naklonjenosti?'* »Jedino, kar vam morem povedati, je io, da stvar ni t popolnoma nikaki zvezi z grofičevo osebo," odvrne Danglars, ki postane, vide, da se je Morcerf pomiril, zopet surov. »In s čegavo osebo sicer?" vpraša Morcerf, trepetaje io bled vsled jeze. Danglars, ki opazi to razburjenje, se ozre vanj ostreje kakor je bila njegova navada. »Bodite mi hvaležni, da se ne izrazim jasneje," pravi. Nervozno trepetanje, izvirajoče brezdvomno iz zadrževane jeze, strese Morcerfovo telo. »Pravico imam," vsklikne, »da zahtevam natančno izjavo. Ali imate kaj proti gospej Morcerfovi? Ali se vam moje premoženje ne zdi dovolj veliko? Ali se jnoji nazori no strinjajo z vašimi?" (Dalje pride.) Priloga Jote" tt. 29. i dne II. aprila INB, pretita program, razvidi torej, da hoče društvo h> nekaj posebnega nuditi poslu.." čemu občinstvu. Pričakujemo torej obile udeležbe. -V slufiojo slabega vremena se prenese veselica za U dnij. imenovanje okrajnih Soških nadzornikov. — Voditelj iiaučnega ministerstva je imenoval za nadaljno 6-letno. 4pb,o,, za.„. ok^ie ;.,šolske tadzornike v naši deželi te-le %fittoWtantt!Mr^m2atiiimi. njegovega modrega delovanja. N6, sedaj vemo, kakšne laške deželne uradnike imamo in kak duh jih preveva! Prvo nedeljo mejnika napravi odsek Gorica Soške podružnice slov. planinskega društva izlet na Trstelj in Železna vrata skupaj s Tr-žačani in ajdovsko podružnico. Podrobni vspored izleta se priobči do- političnt okraj tolminski vaduičnega učitelja Andreja Lasiča, za goriško okolico ter* za slovenske šole v Gorici in v gradiščanskem političnem okraju Franceta Finžgerja, za šole v sežanskem političnem' okraju*"pa 'Matkota Kanteta. POŽar Y Št. AfldreŽU, — V ponedeljek zvečer je gorelo v Št. Andrežu pri Nanutu ob jesti pod cerkvijo. Goreti je začelo ob SVj, in sicer v spalni sobi krčmarja Karola Nanuta. Ogenj se je hitro razširil, pogorela je hiša, drugo poslopje, krčmarsko orodje, razne mo-bilije in drugo, trgovcu z jestviuami Jos. Nanutu v isti hiši pa so znesli ven mnogo blaga, Katerega se je dosti pokvarilo. Škode je okoli l.'i.00<> K. Pogorelec je zavarovan. Kako je pravzaprav 'lastal ogeuj, se ne ve. Ko so prišli \ Gorico naznanit ogenj, so šli hitro gasit goriški ognjegasci, ali rešiti so mogli le malo. Na lice mesta se je pripeljal tudi dvorni svetnik grof Attems. Poročajo nam, da župan ni iiil nič kaj unet za gašenje spočetka, Šele potem, ko je prišel dvorni svetnik, je začel na ganjati ljudi, naj pomagajo. Slovensko gledlli&e Kako je prav sto- rila „ Narodna prosveta", da je uprizorila narodno igro ,,Deseti brat", je pokazal res obilen obisk. Ali predstava nikakor ni bila na tistem višku, na. katerem smo videli že druge tere v tei sezoni. Manjkalo je še vaj, in Če hi jo videli šele Čez štirinajst dnij, bi mogli brez dvoma konštatovati vsaj to, da je bila v celoti dobra. Nekaj strašnega je to, če se vidi na odru par dobrih igralcev, ki so kos svoji ulogi, poleg njih pa v prav važnih, četudi manjših ulogah moči, ki niso za nje, ali uloge ne za nje, ki tako kvarijo utise in jemljejo lepim scenam moč upliva. Igra ,J)eseti brat" ni kdo \v kAo duhovito delo, ki seže v dušo gledalcu, je le igra, preračunjena na zunanji efekt ob lepi sceneriji. Nekateri prizori so res lepi, ki segajo v življenje, drugi prisiljeni. Vse to m\ pozna igri prav očito. Igra je pač taka, da more. uspeti 1<\ ako prav vsi igrajo svoje uloge kar najbolje, drugače pa si z utisi kmalu pri kraju. Take popolue igie ^a smo baš po-n.v&ili. Du je bil »ost A. Vero v še k izbore« KrjaveJj. sp ume samo po sebi. Občinstvo ga je z veseljem pozdravilo, ko je stopil na oder. ter sledilo pazljivo njegovi igri. Ulogo Martina Spaka je fcral M o 1 e k. Prav dober „r>ese:i brat" je bil! Zlasti nam je ugajal v nastopu ? očetom Piškavom ter v boju z Marijanom Pokazal je lep talent za take vrste uloge; doslej smo ga poznali le bolj od humoristične strani. Da ga vidimo skoro zopet v kaki resni ulogi! Dolef t/igoni je v obče ugajal, isto-tako resni krčmar Obrščak (Levpušček), ki je tudi prav lepo zapel „Starčka". Odgoji-telja Kvasa je igral P a 1 o v e c. Pokazal je tudi to pot, da se rad uči nloge, ali igra nam m ugajala. Palovec je igral že vse lepše in popolnejše. Poznalo se je, da mu ulog^ ne ugaja. Iftto moremo reči o g.čni Iluži Lukanovi glede uloge Matrice. Kar se tiče drugih predstavljalcev, moramo omeniti Pe-harčka (Žagar), Matevžka (Kuštri ni, čevljarja Krivca K" o tiči in KrivČevko spominja dela komendatorja (italij anski komendatorl) Pajerja in ga hvali, naj bo dovoljeno tudi dež. uradnikom pokloniti se mu, ki so občudujoči gledalci ..Društvo slovenskih profesorjev" se je osnovalo in je dovoljenje za obstoj društva že izvršeno. Pripravljalni odbor v Ljubljani je sklenil sklicati ustanovni shod 22. t. m. Podrobnosti se naznanijo pravočasno. Humorističen večer Srbov gospoda Milana in gospe Ljubice Mark o vi č bo danes, začetek ob 8Vj, v veliki dvorani hotela »Central". Opozarjamo na bogati in zelo zanimivi spored, ki je naslednji: 1. Vesela ciganka, pesem šolo. 2. Tko je lola? - Od Zmaj Jovana Jovano-viča, deklamacija. 3. Mehandija more, pesem šolo. 4. Seljak u ljekarni, šolo scena. 5. Be-tina, odlomek iz operete „La Moseote" duet. (». Uinjetnikova smrt, imitiranje umjetnika na umoru. 7. Moskva Moskva maloruska pesem šolo. . uri so prinesli 15 premogarjev na površje, med katerimi je bilo pet osob grozno razmesarjenih. Do 11. ure po noči so iz rova prinesli 27 žrtev, med katerimi je bilo 9 mrtvih, dočim so bili ostali grozno razmesarjeni. Glavni hodnik so spraznili, toda potem so morali preiskati še 14 postranskih hodnikov. Laška HKJmaiica se bržčas pomnoži za 7 oklopnic, ki bodo stale 350 milj. K. HW8 Mifflljeza. — Neki francoski topni-Čarski častnik je iznašel baje mitraljezo, s katero se more oddati na minuto 000 strelov. Borbi proti anilrabetiziM v Dalmaciji, — Pred tremi meseci so bili otvorili v Lušcu v Dalmaciji prvi tečaj proti analiabetizmu, ki se je zvršil te dni z dobrim uspehom. Učencev je bilo 21. Najstarejši je imel 50 let, najmlajši 18. Večina se je naučila tekom 3 mesecev prav dobro citati in pisati. Izreden vihar ob Novi Angliji. .— Vihar na Atlantiku je razdejal mnogo ladij in več mornarjev je vtonilo. — V Virgiuiji. Marblehead, Mass., 21. marca. Pri Marblehead so našli nekoliko razvalin parnika L&dv Antrim iz Boothbava, Me. Imenovani parnik je tam pn včerajšnjem viharju ponesrečil in se potopil. Mornarji so najbrže vsi vtonili, toda dosedaj so našli le dve trupli. — Boston, Mass., 21. marca. Ob pečinah bostonskega svetilnika pri vhodu v luko je trojamborna Jadranka v gostej megli obtičala na pesku in se razbila. Možtvo, se je rešilo. — Gloueester, Mass., 22. marca. Kapitan Edvard Prezev od bostonskega ribiškega parnika Etta Mildred, ki je dospel semkaj, pc/oča, da je na potu izgubil tri mornarje. Parnik je izpostavil tri ribiške čolne, ko je v ponedeljek zvečer pričel razsajati vihar. Dva čolna sta se rešila, dočim o tretjem ni ne duha ne sluha. — Norfolk, Va., 22. marca. Trojamborna Jadranka Raymond T. Maul je na potu od tukaj v Pbiladelphijo, Pa., zado-bila na višini North Caroline veliko luknjo, katero mornarji niso zamogli več zamašiti. Kasneje so ladijo zapeljali na pesek, da jo rešijo pred potopom. Možtvo 3e je rešilo. Inkvizicija. Napisal Grof Hohenbrooch. Directorium inq uisitor nm. (Dalje.) Inkvizitor more na dva načina postopati proti pokojnim krivovercem in to prvič, da koniiskuje irjihovo imetje ter ga izroči inkviziciji ; drugič da jim onečasti ime, da jih razglasi za krivoverce ter da njihove kosti izkopati in sežgati. Konfiskacija premoženja na korist cerkve se more izvršiti tudi po preteku 40 let. Izkopavanje in sežiganje trupel krivo-vercev ni omejeno na določen čas. Pokojnikova slika se ima izložiti na javnem kraju; pred to sliko se ima prečitati krivoverske nazore pokojnikove. Potem se ima slika izročiti posvetni sodniji; posvetni sodnik da sliko sežgati, kakor da bi bil dal sežgati živegu pokojnika. Formula, po kateri naloži inkvizitor, da se imajo demolirati hiše, v katerih so našli krivoverce, se glasi; „Ker smo izvedeli iz verodostojnih izjav prič ali iz priznanja krivcev ali ker se nam zdi, da so se v tej in oni hiši shajali ob vednosti lastnika krivoverci, naznanjamo, zapovedujemo in odrejujemo, da naj bode oni kraj, kjer so se skrivali krivoverci, na veke "sme-tiSče, hiša naj se podre, zemljišfo zravna z zemljo, ter da se na njem ničesar več ne sezida; poleg tega odrejujemo, da se odda vse kamenje, vse grede in vse drugo inkvizicijskemu t iskalu." Ko je hiša posuta, pravi Pegna, so more po nhvale vrednem običaju" zemljišče, na katerem je stala, ob hudih kletvah in prekletvah posuti s soljo, da se naredi neplodno. Na to* naj se postavi na tem kraju karaenita plošča, na kateri je z velikimi črkami napisano ime lastnika, razlog sesutja ter ime vladajočega papeža in cesarja. Tak spomenik se vidi še dandanašnji v Valladolidu, kjer je bil leta 1559. Avguštin Casalla kot krivoverec izročen po-posvetni oblasti, ter mu je bila hiša podrta. Inkvizitor ima tudi pravico mučiti. Spočetka cerkev ni dovolila, da bi inkvizitorji mučili obtožence, marveč je poverila to posvetni oblasti ter jej zažugala z izobčenjem v slučaju, ako _bi ne hotela tega storiti. Kmalu se je spoznalo, da je bolje, ako se mučenje poveri cerkveni sodniji, ker v teku mučenja pridejo pogostoma tajne stvari na dan, ki škodujejo veri; tako pravi Pegna. Kanonsko pravo ne predpisuje vrst mučenja. Odvisne so le od volje sodnika, pravita Eimeric iu Pegna. Sodnik naj porabi one vrste, katoremuse zdijo najuspešnejše, da. izve resnico. Eimeric navaja za mučenje tuka-le pravila: „Krivoverca, ki se pokaže v svojih izjavah nestalnega, ter glavno stvar, o kateri se ga izprašuje, oporeka oziroma taji, se ima mučiti. Onega, o komur se reče, da je krivoverec, pa poleg tega govori proti njemu ena priča, se ima mučiti. Nikaka čast, nikoko stališče, nikak privilegij ga ne varuje pred mučenjem. Duhovnikov ne smejo mučiti posvetni, ampak le duhovniki. Ako obtoženec noče priznati, naj inkvizitor in škof zapovesta, da se ga sleče; sodnijski sluge imajo ta ukaz takoj izvršiti, ne veselega, ampak žalostnega lica. Ako se še brani priznati, tedaj naj se nekoliko ljudij potrudi, da ga pregovori ter mu obljubuje, da ne bo usmrčen, ako prizna ter se zakol ne, da ne bo več krivoverec. Mnogi bi priznali, ako bi se ne bali smrtne kazni. Ako se »~.u obljubi, da ne bo usmrčen, prizna. Ako vse to ne koristi, je potreba mučiti ga po običaju, več ali manj po naravi zločina. Ako ne prizna tudi po primernem mučenju, naj se mu pokaže še druga mučila, ter naj se mu reče, da izkusi vsa ta." (Dalje pride.) Gospodarstvo. Tržno poročilo. — Na trg v Gorici so že prišli šparglji. Včeraj so jih prodajali kilo po 4 K. „ Radič" zelen po 60 v kilo, salata po 00 v, špinača po 550 v in brokeljni po 20 v kilo. Bencin v industrljalne namene. — Kakor od drugega mineralnega olja je tudi od bencina praviloma plačevati davek, takozvano porabnino in shvi v izmeri 13 kron za sto kilogramov. Ker je bencin važna in vedno bolj uporabljana obratna snov pri motorjih raznih vrst, ker se bencin porablja nadalje kot ekstrakeijsko sredstvo v kemičnih industrijah, tako na primer v kemičnih pralnicah in v tovarnah za izdelovanje mila, se je že zgodaj potom zakona mislilo na davčne olajšave ob prejemanju bencira. Bencin, ki služi v industrijalne in tehnične svrhe, se more prejemati davka prosto. Olajšava znaša 13 vinarjev pri kilogramu. Te ugodnosti se dajejo od strani finančne uprave na prošnjo strank, in sicer na ta način, da finančno oblastvo, ki izda dovoljen;,, hkratu obvesti rafinerijo, iz katere namerava posa- mezna stranka prejemati mineralno olje, da sme tej stranki oddajati tekom eue letne dobo davka prosti bencin v dovoljeni množini. Dovoljenje za prejemanje davka proste^ ^bencina dalje finančno oblastvo prvo stopnjf. "tistega okrajn, v katerem so nahaja obrtno podjetje,, odnosiio domicil prosilca. Zadevne prošnje, ki so kolka proste, je nasloviti na c. kr. finančno ravnateljstvo, vlagati pa jih je pri pristojni trgovski in obrtniški zbornici v vseh tistih slučajih, kadar se hoče davka prosti bencin vporabljatl v kakem industrijalneni ali obrtnem podjetju. V prošnji je navesti: 1. ime, opravilo, stanovaliSče prosilca ter zn kakšno obrtno podjetje gre; 2. namen, za kateri so bode porabljal bencin; 3. približno letno potrebščino bencina in v kolikih množinah se bode vsakokrat nabavljalo bencin iz rafinerije; 4. kraj rafinerije za rudnlnsTiO olje, iz katere se namerava dobivati bencin; 5. na kateri način se hoče položiti kavcija, na primer v gotovini ali vrednostnih papirjih. Glede kavcije bodi opomnjeno, da znaša za vsakih 100 kg bencina, ki se ga v posameznem primeru prejema, po 13 kron; ako na primer stranka prejema bencin v poSiljatvah a 300 kg, položi kavcije 39 kron, 6. sistem in največjo storilno zmožnost motorja ter maksimalno množino bencina, ki jo more porabiti motor v eni uri. Dokaz za te podatke je donesti s certifikatom, katerega izda fabrika, ki je motor izdelala; 7. približno napoved, koliko ur bode motor vsak dan delal. -- Te podatke mora imeti prošnja, če gre ?,a bencin, ki se vpo-rabja za gonitev motorja. Če se pa hoče rabiti bencin v ekstrukcijske namene, je v prošnji, kolikor moč natančno opisati tehnično postopanje v dotičnem obrtu. Vsak prosilec mora v prošnji izrecno izjaviti, da se podvrže vaem splošnim kakor tudi vsem v posameznem .slučaju predpisanim kontrolnim naredbani. Dovo litev za prejemanje davka prostega bencina se izda le za dobo enega leta in se glasi na določeno množino bencina. Milo 86 podraži. — Zveza tovarnarjev mila, parfumerjev in izdelovalcev olja je sklenila podražiti cene vseh vrst mila za 2 K pri 100 kg radi podraženja masti. Že meseca marca so poskočilo cene pri milu za I K pri 100 kg, torej znaša sedaj skupno podražeuje 3 K pri 100 kg. V zatiranje kuge mi prašiči. c. kr. »a- \ mestnistvo razglaša, tla se bo za prašiče ;» ' klanje, ki se v tem mesecu pobijejo v svrho zatiranja kuge med prašiči, plačevala odskod- j nina 1 K 40 stot. za kilogram. Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. — V Adlešičih nabral Ivan Šašelj. Cena 2 K. Naroča se v „Kat. Bukvami" v Ljubljani, i V lakrajina je bogata po svojem jeziku, originalen je Belekranjee po svojih pogovorih. Izdati belokranjsko narodno blago, je prav sreiiu misel. Nekatere narodne pesmi so pravi bi»ei poezije, in tu se laiiko nauči marsikaj marsikateri naših novodobnih poetov. Zbirka je pa tudi bogat vir za jezikoslovca. Uoterijske šteuilke. 7. aprila 1S06. Dunaj Grac . . 64 15 SfS Največja zaloga slik i) modernih in anfiknih okuirjih, — umetniške urednosti. — Slike pruih slouanskih slikarjeo. — nabožne stike slouečih slikarjeu. -— francoske, angleške in amerlkanske grauure uelike umetniške urednosti u okuirjih po želji odjemnikou. 4e~ 4g- «ov le dobro znane domače Ivrdke. •-- ¦¦¦•—-: ¦-¦¦¦¦¦¦• •¦• ¦¦--¦• Podružna zaloga Ignacij Fratnik Sv. Lucija. --~~~ Zastopstvo k zaloga slovaftlh »Ilirskih toifenia" prve kranjske tovarne Žnideršič & Valenčič ll. Bistrica. mVodno sveže testenine vseh vrst v originalnih zabojih in izvirnih cenah na razpolago. Dobro blago, togna in solidna postrežba po skrajno mogočih konkurencnlrTcenah! A vd. Berini norica. Šolska ulica št. 2. klika zaloga =1 toljkinega olja I prve vrste Ljljsili tv dk iz Istre, Oalmacie ffiolfetlejari in Niče 1 b prodajo na drobno in debelo. Ldaja na drolmo: K -"72, -*80, -'88, I -96.112,120, 136,1-44, 160,180, 2-. I__. Na debelo cene ugodne. ------- Ljilja poštnine prosto na dom. Posodo se L«i\i Kupcu do popolne vporabe olja; po I I vporabi se spet zameni s polno. |ravi vinski kis in navaden. Zalogaj ¦____------- mila in sveč.------------------! rrLcW5ko-obrtqa zadruga V Gorici registrovsna zadruga z neomejenim Jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na »remeniena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni Seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le načm poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v potih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6$. obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine Vi# prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4\/o?4, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorce«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Solnčniki d najuečji izbčri po usafci ceni so ravnokar dospeli. J. ZORNIH - GOKICA Gosposka ulica 10. ja izbera modereev vedno zadnje novosti idealnih krojev, samo pri J. ZOBNIK - GORICA Gosposka ulica 10. Krasni okraski za spoinladne in letne obleke so vže zadeli dohajati. | J. ZOicMK - GORICA Gosposka ulica 10. V trajno dobro službo sprejme se v Gorici spretno in zanesljivo osebo. Ozira se pred vsem na trgovsko | izobraženo, jezikovno zmožno in delavno mo6. Reflektantjo, kateri so vešči in spretni v zavarovalni stroki in zmožni poleg slovenske tudi nemške ali italijanske korespondence ter zamorejo nuditi nekaj službene varščine, imajo prednost. Nastop službe lahko takoj. Ponudbe pošiljati je do 25. t. m. na upravništvo »Soče« pod geslom »Vztrajnost«. ierševani & Čuk : v Goric! : StoJni trg it. 9 (Pia2za Duomo) priporoča svojo zalogo šivalnih strojev naznib sisteme? za umetno vezenje (rekamiranje) Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo Šivalnih strojev, dvo- koles, pušk in samokresov. Šivalna stroja In poprava jamčiva od 5-10 let. \Mfya zaloga obujala Josip Cociancig • • • lehallšče Uosipa Derdi šiu. 25, nasproti ljudskemu urlu • • • V GORICI. Za otroke In odrašene: Čevljlčki črni ali rmeni................od K V— dalje Za ženskej Čevijički na trak agleškega kroja............ » » 6- > Čevljički fini na gumbe................ » » 7*•— » Čevijički na trak Chevreaux.............. » » 8*— » Za možke: Čeyiji na elastik angleškega kroja........... > > 6'— » Čevlji na trak fini.................. » » ?•— » Čevlji fini na gumbe................. > » 8' » Čevlji na trak Cuevreaux............... » » Q-~ » Amerikanski originalni čevlji „GOODYEAR" Velikanska izbira obuvala lastnega izdelka iz usnja, katero [dobivam direktno iz Nemčije, Francije in drugih držav. Se sprejemajo popravila in naročila na mero. s cesarskimi brzoparniki »KAISER W1LHELM EL", „KRONPRiNZ WILHELM" + to „KAISER WILHELM der GROSSE". f Prekomorska vožnja traja samo 5-6 dni. •"c3 A Natančen, zanesljiv poduk In veljavne vozne listke za parnike gori navedenega '""*' T parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite C*^ j v Ljubljani edino le pri Ls: EDTARDD TATCARJO, Kitasto lita B. 35 = f nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". cx3 s Odhod !i LJubljane Je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se L2 tičejo pot jmja, toftno In brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna, p^ Poteikom, senjenim t Eapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, fmmj3 Arb , vtata, wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi nafie druStvo Z~Z posebno ugodno ta izredno cžno dre* Galveatoo. Odhod na te.' progi *"*-J is Bremna enkrat mesečno. ;—! Tn te dobivajo pa tudi listki preko Bal ti mora In na vse ostale dele sveta, kakort #¦ Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires. Oolombo. Singapore v Avstralijo itd. * Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. REVMATIZMU in PROTINU K likllr G0dina iiielflQ V Tr^/. lekll'nfl.h..RaI'a81 ••¦'¦"»•p ¦•kariia „Mm Madonna dana Saluta" pri Sv. Jakobu; Josip Godlna, ' mw ¦"¦¦"¦ Iskarna „all* lgaa'V Via dal Farnoto 4. =— Cena iteklanioe K 1'40; Is Trgta m nt razpofiilja manj nego i steklenice proti povzetju aH naprej poslanim zneskom K !•- prosto poštnine. Kdor želi kupiti pripravne in lepe obleke za dečke in deklice naj se obrne do tvrdke IVAN FELBERBAUM tekalifčs Josipa Verdi štev. II. (nasproti eksportnemu trgu). Novosti v konfekcijah in raznem perilu.