Št 29.
V Gorici, v sredo dne 11. aprila 1906.
Iibaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ,b II. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami .?r s »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pregnana a'i v Gorici na dom pošiljana:
vse loto    .......'13 K 20 h, ali gld. ' 8-UO
pol leta........fi   » 60   »   »     »   3-30
četrt leta .   .   ._ ..-.   . , ^\ » 40   » _»,   »    1-7,0 PusiimiCii'! številk«; stanejo 10 vin.          »Vf-*-
XaroEnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici feVi 7. v norici v »Goriški Tiskarni« A. GabrScok Uik da" oJ s- ll,'° zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah ..A od s. do 12. ure. Na naročila brez doposlane na roinine se ne oziramo.
Ogiisi in poslanice se lačunijo po "pefif-vrstair*^ ti>kan'i  1 -krat S fcr., 2-krat 7 kr.,  .'{-krat 6 kr. vsak*
vr<-n.  Večkrat  po dogodbi. .....   Večje črko po prostori*
- Reklamo in spisi v uredniškem delu I o kr. vrsta Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od-•omost.
Tečaj XXXVI.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«:   Dr. K- Lavrič.
Uredništvo
so nahaja v Gosposki ulici St. T v Gorici v I. nad.tr* Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8, do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 0. do 12. dopoldne. Uprav niš t vb se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni.
NaroCnžno in oglase Je plačati loco Gorica, Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina,  reklamacije in drugo reči, katere ne spadajo   v  delokrog   uredništva,   naj*  se   pošiljajo   le upravništvu.                                                      J J
»PRIMOREC"
i;.«aja '».'odvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K '20 h ali gld. i -60.
'Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Sclnvarz v Šolski ulici, J el lorsitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; — v Trstu v tobakarni Lavrenfiič na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telafon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
iPonouna prošnja.
Pred   tednom   smo   naznanili,   da [ločcmo prirediti
posebno izdajo „S0ČC\
¦».svečeno spominu nepozabnega našega
jvelmo/a,
dr. K. hauriča
jjob tridesetletnici njegove smrti. 1 Obrnili smo se do rodoljubov, naj ¦hi nam napisali ali ustno sporočili spo-Iinitic n» dr. Lavriča. Obračamo se danes iz nova do onih rodoljubov, ki so poznali JLavrifia, ž njim občevali, ter se spo-Immiajo marsičesa iz njegove dobe, s ¦prošnjo, da nam blagovolijo sporočiti Ito čim prej tim bolje, da izdamo šle-Ivilko, posvečeno njegovemu spominu, v kar mogoče kratkem času.
Pripominjamo, da smo nekaj zanimivih podatkov že dobili.
I „lsažnjiui Kljukec"
fin uolilna reforma za kranjski dež. zbor.
j Klerikalci so bili zbog volilne re-Jforme za kratifski deželni zbor samega jve3elja vai iz sebe. Umevno, saj jim je S vlada hotela izročiti vse meščanstvo, iker je priklopiia mestom in trgom vasi, * ki bi preglasovale meščane in tržane, \ tako da bi bila posledica ta, da bi kraljevali klerikalci v kranjskem deželnem ^ zboru in odboru, kakor bi se jim baš ::* zdelo.
4       Tudi goriški »Lažnjivi Kljukec« je bil vesel  tega in  v svojem  glasilu je
dal jasnega izraza svoje ljubezni do vlade, ki je postopala tako pravično!
Vladni prodanec pač mora hvaliti vlado, saj je plačan za to. Ker pa so napredni poslanci preprečili nakane vlade, klerikalcev in Nemcev, je zopet ves iz sebe »Lažnjivi Kljukec« ter brca po narodno-naprednih poslancih, kakor je pač že njegova navada, kadar zagori v sveti jezi in svetem ogorčenju. Ko je prišel izpred altarja, je blagovolil napisati, da je vsa svobodomiselnost narodno-naprednih poslancev le hlimba in da so jim v prvi vrsti pri srcu le strankarske koristi, za katerimi tiče tudi njih osebne koristi. Vedno pač meri brač po sebi! Obstrukeijo je blagovolil imenovati grdo komedijo....
Klerikalci so zahtevali v kranjskem in goriškem dež. zboru splošno in jed-nako volilno pravico za dež. zbora. Sedaj ko je vlada na Kranjskem predložila volilno reformo, prikrojeno le klerikalni stranki v prilog, pa so kar na-krat opustili borbo za splošno in jednako volilno pravico ter si zadovoljstva meli roke, ko je kanila vlada po drugi poti ugoditi njihovi srčni želji. Klerikalcem je splošna in jednaka volilna pravica pač le deveta briga, njim je le za svoje koristi. Da je bilo njihovo kričanje po volilni reformi potom splošne in jednake volilne pravice res le hlimba, to leži sedaj na dlani.
Če bi jim bilo res kaj za tako volilno reformo, kakoršno so zahtevali, potem bi se bili morali upreti predloženi volilni reformi v kranjskem deželnem zboru skupno z naprednjaki, in goriški klerikalci bi se jim bili morali pridružiti po svojih glasilih. Tako pa so kar planili po predloženem načrtu kakor lačni volkovi, in sedaj, ko jim je obstrukcija odnesla načrt, bevskajo in lajajo kakor stekli psi. Prej so streljali s topovi proti »zvezi« naprednjakov z Nemci, sedaj pa so se bili sami združili ž njimi, ker je vlada tako hotela. S kolci so mahali po narodno-napredni
stranki unisono Nemci, vlada in klerikalci, kar popihniti so hoteli s površja naprednjake, pa jim je korenito izpod-letelo.
»Lažnjivi Kljukec« se huduje nad narodno-naprednimi poslanci na Kranjskem, ker je vesel klerikalne teme in ker si želi take teme tudi na Goriškem še mnogo, mnogo več. Morda celo sanja, da predloži vlada kedaj tudi. za goriški deželni zbor kako tako reformo, da bi vrgla deželo klerikalcem v kremplje, morda že premišljuje, kako bi bilo lepo v deželnem zboru, ko bi »združeni« poslanci kar vstajali in obsedevali pri glasovanjih, kakor bi želel Pajer. To bi bilo idilično!
Če bi vlada predložila za deželne zbore reformo potom splošne in jednake volilne pravice, bi jo mi pozdravili — pač skupno s klerikalci! Saj jo bil tak predlog tudi v našem deželnem zboru sprejet soglasno. Če bi pa predložila kako skrpucalo po kranjskem uzorcu, potem pa bi znali isto preprečiti — ako bi bilo namreč v naši deželi tako skrpucalo sploh mogoče. Ali na kako preosnovo pri nas še dolgo ni misliti, ker se ob obstoječih razmerah najbolje počuti vlada z Lahi. Le korenita prememba na slovenski strani bi utegniia vesti do reforme, po kateri bi bilo število poslancev odmerjeno pravičneje nego je doslej.
V kranjskem deželnem zboru so so bili izrekli naprednjaki za pravično volilno reformo — vlada pa je hotela spraviti le klerikalce na površje. Upor proti temu je pač popolnoma opravičen, neopravičeno pa je bevskanje klerikalcev.
Naprednjaki v slovenskih deželah so pač za potrebne reforme, pravično zasnovane, vselej in povsodi, ali proti zlobnim nakanam pa se bodo vedno borili, braneč slovensko domovino, da ne bo še bolj črna od sedaj.
»Lažnjivi Kljukec« je le obogatel za eno laž več s svojim bevskanjem —
kajti pokazalo se je le to, da naprednjaki so za reforme v pravem pomen**, klerikalci pa iščejo vselej le svoje koristi v škodo naroda. V prvih vrstah teh junakov stoji tudi »Lažnjivi Kljukec«, ki je pa že tako potreben s svojimi pajdaši in s svojimi laškimi zavezniki prav poštene — »grde komedije«!
DOPISI.
Z Olllce. — Pred nekaj tedni je priobčila »Soča" kratek dopis z Otlice, kateri je čitateljem podal tako bolj splošen pregled. Nadaljujemo sedaj v tej smeri 1 Opisati hočem to pa ono, da svet doli v dolini tudi kaj izve, kako so nam hribovcem godi.
Naša nova cesta v dolino vodi kakor znano preko Čavna. Ta pelje skozi predor, koj za predorom je most črez veliko in strmo grapo. Most je bil do sedaj lesen -- letos vendar dobimo kaj boljšega — namreč kame-nitega, katerega obok bo meril v luči 25—30 m. Gotovo bo to služilo jako dobro voznikom in tudi krasilo to že tako zelo romantično cesto.
Dobili smo letos, ozn. že lani tudi novo občinsko hišo, ali bolje rečeno pisarno. Ali je bila potrebna aH ne, o tem nočem tu govoriti a če je bila, tedaj naj bi stola kje drugje kot zraven županovih hlevov. Ali je občinski svet mislil, da bo to kak poseben kras, če slamnata streha hleva moli tja pred okno V Soba — je namreč le ena, drugi prostori so županova last — je bila že lani končana, a še sedaj se ni slav. občinski svet preselil tja, še vedno rezidira v županovi gostilniški sobi. Vsa ideja o t a k i občinski pisarnici je menda edino županova last, vsi drugi so kot navadno — prikimali. Vrag vedi, čemu so, ali zato da kimajo županovi modrosti, ali zato da bt se pobrigali, kaj in kako je z občinsko upravo. Je pač, Bog se vsmili, tako »bukovo" županstvo. Kedaj pridemo tu gori do kake pametne stvari ? Menda nikoli!
Kadi zgodnje zime šolska stavba ni mogla lani napredovati. Do prvega nadstropja dovršeno zidanje čaka sedaj lepega vremena, da se bo nadaljevalo.  Občina ni  storila   za vso
Grof Monte Cristo.
napisal ftlexandre Dumas.
i                                                   (Dalje.)
r Gospod Villefort jej samo pove, da je po pogovoru med I 'JJini. njegovim očetom in Francem poslednjega ženitev z Va-|leutino razdrta.
I To je bilo pričakujočim težko povedati. Gospa Villefort se torej opraviči, rekoč, da je mrtvoud, ki je nepričakovano jMt\ gospoda Noirtierja, podpis pogodbe zakasnil za nekaj dnij. Ta vest je klub temu, da je bila zlagana, sledila obema prvima nesrečama, kateri sta posegli v to zndevo, na tako poseben način, da se prisotni začudeno spogledajo in odidejo, ne ¦M bi zinili besedico.
Med tem je Valentina, srečna in zajedno preplašeno, nežno i°hjela starca, ki jo je rešil te verige, katero je smatrala za pizogibno, in nato odšla.
Toda mesto da bi šla v svojo sobo, krene na vrt. Sredi fk dogodkov, ki so take čudno križali drug drugega, se je [Polastil njenega srca temen strah čisto posebne vrste. Vsak se je bala, da se prikaže Morrel, bled in grozeč. In res je bil že zadnji čas, da je prišla k omrežju. Ko j|Je Maksimilijan videl, da gospod Villefort zapušča pokopališče v družbi gospoda d* Epina.va, jima je sledil, ju videl, kako sta s,f< skupaj v hišo, kako je Franc kmalu nato odšel ter se finalu potem vrnil s Chateau-Renaudom in Albertom. Ni dvomil *efi> odšel je v svoje skrivališče in tam čakal, trdno prepričan, da porabi prvi prosti trenotek v to, da pribeži k njemu.
Ni se motil. Njegovim očem se prikaže deklica, bližajoča se pregraji brez običajne previdnosti. Njegov prvi pogled na njo ga pomiri, pri njeni prvi besedi ga obide radost.
»Rešena!" pravi Valentina.
»Rešena!" ponovi Morrel, komaj veruje v tako srečo. »Toda od koga. V"
»Od mojega deda. O, ljubite ga pač, Morrel!"
Morrel priseže, da ga ljubi iz celega srca; in njegove besede so bile resne: ta hip mu ni bilo dovolj, da bi ga ljubil kakor prijatelja ali očeta, ampak Častil ga je skoro kakor boga.
»Toda kako je bilo to mogoče Vu vpraša. »Kakšno sredstvo je vendar vporabil v to Va
Valentina že odpre usta, da bi mu povedala vse, toda zmislila seje, da tiči v vsem tem strašna skrivnost, ki ni samo skrivnost njenega deda.
»Pozneje vam povem vse," pravi.
»Toda kdaj Va
„Kadar bodem ^aša žena."
Na to obrne pogovor na drug predmet, ki Morrela navduši, da pozabi na vse drugo. Tudi se poslovi od svoje izvoljenke, toda šele potem, ko mu obljubi, da se jutri zopet snideta.
Valentina mu je to obljubila z veseljem. Vse je bilo v njenih očeh predrugačeno in ni se jej več zdela omožitev z Maksimiljanom tako nemogoča, kakor se ji je zdelo pred eno uro neverjetno, da se ne omoži s Francem.
Med tem je šla njena mačeha h gospodu Noirtieiju.
Ta se ozre v njo temno in resno kakor običajno.
»Ni mi pripovedovati," pravi, »da se Valentinina omožitev ne izvrši, kajti vedeli ste to prej nego jaz.                               j
Starec se ne zgane.
»Toda znano vam je," nadaljuje, „da sem bila jaz vedno! nasprotnica te zveze, ki se je osnovala proti moji volji."          i
Noirtier pogleda svojo sinaho kakor človek, ki želi pojasnila.
»Zdaj, ko je preprečena ta zveza, kateri ste vedno nasprotovali tudi vi, se podvizam, da storim korak, katerega ne smeta napraviti niti moj soprog, niti Valentina."
Tastove oči vprašajo, kakšen je ta korak.
„Prihajam vas prosit, gospod," nadaljuje gospa Villefort, »kajti samo jaz imam pravico do tega, ker sem jedina, ki nima od tega nobenega dobička, prihajam vas torej prosit, da napravite svojo unukinjo vnovič svojim dedičem."
Noirtier jo pogleda z negotovostjo. Išče motive tega koraka, a ne najde jih.
»Ali smem upati,'' poizveduje gospa Villefort, „da se vaši nameni strinjajo z mojo prošnjo?"
»Da," odvrne Noirtier.
„V. tem slučaju, gospod," pravi gospa Villefort, »za zdaj obhajam, hvaležna in srečna."
¦ Tn pozdravivši gospoda Noirtierja, odide.
Res da gospod Noirtier drugi dan poklicati k sebi notarja in napisali drugo oporoko, v kateri zapusti Valentini vse svoje premoženje pod pogojem, da je ne ločijo od njega.
Tako je gospica Villefort po dedščini materinih in očetovih starišev postala lastnica dohodkov, ki so znašali skoro tristo tisoč liber.
Tekom teh dogodkov pri Villefortovih je grof Monte Cristo posetil grofa Morcerfa, in ta je oblekel, da bi pokazal Danglarsu, kako težko že čaka, svoje državno uniformo, ki jo je nosil kot Hetitenant gendral, jo odičil z vsemi svojimi redovi iz zahteval najboljše konje. Tako se je odpeljal v Chaussče-d'Autin ter^ se je javil Danglarsu, ki je baš sklepal svoj mesečni račun.
To v zadnjem času ni bil trenotek, v katerem bi bilo možno najti bankirja dobre volje.
stvar nič, ovirala jo pač podjetje — menda se je zdelo občinskim očetom luksus, če bi dali občinski pesek zastonj. Najbolj čudno pa se mi zdi, da se je gosp. župnik tudi postavil na podobno stališče, da iz same jeze, ali kaj ker se njemu ni zidalo novo ŽupniSče, ni hotel iti mimo delavcev, ampak delal vedno velike ovinke, namesto da bi šel po glavni cesti, ob kateri stoji novo poslopje. Ali morda se gosp. župnik- boji, da za toliko in toliko let ravno radi šole ne bo več mogoče dobiti za občinski svet 12 možakov, ki bi ne znali pisati — kot n. pr. sedanji? Jaz ne razumem, kako more akademično — teologi si pridevajo ta pridevnik — izobražen Človek biti danes tako nasproten. Sicer pa je res nerodno, če človek kupi že prostor za farovž in se mu ta le ne sezida.-—Morda prihodnjič še kaj AQ: vega!.
It Tolmina. — Zadnjič smo naznanili, da je deputacija treh društev izročila našemu g. županu diplomo v priznanje truda za trg ia društva.
6. župan je odgovoril predsedniku pripravljalnega odbora za prireditev naznanjenih slavnostij takole: Zahvaljevaje se Tam naj-prisrčnejše za skazano priznanje, vsojam si prostost, Vaša blagorodja naprositi, da mi tudi nadalje ohranite svojo podporo v dosego izvršbe naprav v procvit našega trga, v korist celega okraja in vzbujo samozavesti našega naroda. »Naš čolnič otmimo — mornarji na krov". — Oprostite, da vam pri tej priliki vročim znesek 150 kron kot prispevek v po-kritev stroškov za dostojno prireditev nameravane slavnosti. Vedno pripravljen svojemu narodu služiti, bilježim veleštovanjem —
O. Gaberščik.
fe TlMMt — Dne 7. t. m. je imela »Na-rodna Čitalnica" v Tolminu odborovo sejo, pri kateri se je sklenilo po vsestranskih infcrma-sijah in na podlagi ogleda zastave bratskega »Rokodelskega Bralnega društva", naročiti zastavo pri slovanski češki tvrdki: »Ženskv vy-robni spolek českf v Praze".
Iz Sv. LueijSkS Župnije. — V naši žnpaniji na Slapu je šola enorazrednica, ki je taka, da se Bogu smili! Šolskih ur se ne drži. Mi delamo na vrata črte zamud, in teh je že letos mnogo. Izvestai gospodje hodijo nadzorovat in se v tem delu vrstijo. Za taka dejanja delamo križe in teh križev je že tudi veliko. Mladina na tej šoli kar naravnost tipi. — Slišijo, vidijo in govorijo take reči, da se mora človek zgražati. O tem kaj več prihodnjič.
Domače in razne nouice.
Izredni občni zfior tolminskega učiteljskega društva
se bo vršil jutri. Občni zbor obeta biti znamenit. Morda pohiti na ta občni zbor tudi kedo iz goriškega okraja ali kak zastopnik dež. učiteljskega društva!
Za zastavo bralnega ia pevskega društva v Št.
AllrtZg sta darovala ? *nton lavnik iz Bilj 5 K, Matija Plesniča-; k Št. Andreža 10 K.
Prosi se društva, katera so vabljena na slavlje odkritja zastave 20. maja t. 1., da odgovorijo na vabila v kar najkrajšem Času.
Izkaz darov za „Sokolskl dom" v Prvačini, došiih
iz  Aleksandri je in K ah ir e   dne*  7.
marca 1906. A) Is Aleksandri je.  Nabirala Jožefa Črne: Dora Gregorič   ....      ... 20 piastrov
Avguština Furlani ....... 50      „
Alojzija Sulic ........ 40      „
Karolina Furlani.......40       »
Angelika Furlani   .......40       »
Lavoslava Zora.......'   . 40      „
Marija Furlani   -.......40      „
Amalija Tušar.....' .   .   . 40      »
Julija Gregorič........30      „
Ivana Saksida.......- 40      „
Marija Gregorič   -------------- .......20       „  _
Marija Sever .........30       „
Marija Tušar.........40      »
Marija Črne.........20      »
Amalija Gregorič   ....... 20      „
Karolina Sulic.......40      „
Rozalija Gregorič.....\   . 60       „
Karolina Gregorič.......40      »
Karolina Krpan.......40       „
Marija Furlani........40      „
Marjeta Peršič........20       „
Marjeta Furlani........40      „
Marija Gregorič........   . 10      „
FHomena Gregorič    ...... 20      „
Antonija Furlani.......50      „
Marjeta Levi.........40      „
Ester Levi....      .....20       „
Mary Koz Levi........20      „
Viktor Levi......... 40       „
Jožefa Črne.......t   . 50      „
1040 piastrov t. j. 13250 fr.
B) Iz K a Ilire. Nabrala Frančiška Leban:
Vincencija Gregorič^ 50 piastrov, Frančiška Leban 50 piastrov; Rafaela Sulic, Kristina Sulic, Zora Sulic, Justina Sulic, Frančiška Furlani, Alojzija Leban, Antonija Leban, Antonija Tušar, Marija Saksida, Jožefa Zora, Marčede Zorn, Karolina Zorn, po en tolar vsaka. Znaša 77*50 fr.
Skupna svota 210 fr. t. j. 200 K.
Vrlim rojakinjam srčna hvala!
Stavbeni odsek »Sokolski dom" v Prvačini.
Druži)! sv. Ciriia io Metoda v Ljufiljanl je zopet
oddala tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani kot založnica družbinih vžigalic za prvo četrtletje 1906. znatni prispevek 1000 K. Prijavljajoč to svoto slovenski javnosti, prosi podpisano vodstvo vse čč. rodoljube in rodoljubkinje, da razširjajo in rabijo vsak po svojih močeh naše družbine vžigalice. Preverjeno je namreč, da bi se ta prispevek dvignil Še za precejšnjo svoto, če bi rabili vsi Slovenci le naše družbine vžigalice. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
A]devsko-Vieavska podružnica slovenskega planinskega društva vabi svoje člane in prijatelje al-pinistike na predavanje, ki se bo vršilo
dne IR. aprila 1000. ob 8. uri zvečer v hotelu „Šaplt\                                                            |
Referat: Gora lu Gorjani, nebne, zračne in vodne prikazni.
Prlzlvna komisiji za osebna dohodarlno za Goriško •
lit GradlŠ&IMkO, — 3. t. m. se je zak^nčUo zasedanje prk.vne komisije za osebno foWurino za deželo Goriško-Gradiščansko. — 2ife koncu seje se predsednik zahvali za uspešno sode- j lovanje komisije pri razpravah in za zložno postopanje  njenih  članov.   Deželni  poslanec J gospod odvetnik vitez plem. Camillo Egger in . gospod Angelj Casagrande izrazita tudi v imenu , drugih članov predsedniku zahvalo za veliko prijaznost, stvarnost in nepristranost pri vodsvu razprav.                                                             I
Vojaški nabor. — Okr. glavarstvo: j "Poreč. Naborni okraj: Motovun. Dno 2. , aprila prišlo k naboru iz občin: Motovun, Višnjan, Vižinada in Oprtalj 348 mladeničev. Potrjenih: I. razr. 47, II. razr. 15, III. razr. ' 11, skupaj 73, od teh 44 v stalno službo, 29 ', pa v nad. reservo.
Okr. glav.: Postojna. Naborni okr. Vipava. Dne" 5. aprila prišlo iz občin: Št. Vid, Planina, Podkraj, Lože, Ustje, Budanje, Vrabce, ' Slap, Podraga, Erzelj, skupno 155.  Potrje- j nih: Št. Vid I. razr. 1), II. razr. 2; Planina ' I. razr. 4, II. razr. 1;   Podkraj   I.  razr.  3; > Lože I. razr. 1 ; listje I. razr. 1, III. razr. 1; Budanje I. razr.  7,  III.   razr. 1;  Vrabce I. j
razr. 5; Slap I. razr. 1, III. razr. 1;
H. razr. 2; Erzelj II. razr. L Skupaj 40, od
teh 30 v stalno službo, 10 pa v nad. reservo.
Dno 0. aprila prišlo iz občin: Vipava, Vrhpolje, Col, Goče, Lože, Slap in tujci, skupaj 47. Potrjenih: Vipava I. razr. 3, II. razr. 3; Vrh;>olje I. ražr. 3; Col I. vazr."4, III. razr. 1; Goče L razr. 2, II. 1: Lože II. razr. 1; Slap III. razr. 1 tujci H. razr. 1. Skupaj J 20, od teh 18 v stalno službo, 2 pa v nad. reservo.
Naborni okraj: Postojna. Dir5 7. aprila prišlo k naboru iz občin Postojna, Hrenovke, Št. Peter, Slavina, Britoi in Bukovje skupaj 140. Potrjenih: Postojna I. razr. 11, II. razr. 5; Hrenovke I. razr. 1; Št. Peter I. razr. 9, II. 4, III. razr. 2; Slavina I. razr. 1, H. razr. 3; Britof I. razr. 1, II. ra?,r. 2; Bukovje I. razr. 1; in eden tujec. Skupaj 41, od teh 37 v stalno službo 4 pa v nad. reseru
Dne* 9. aprila prišlo iz občin: Vreme, Košana, Hrenovke, Dolenja vas, Sv. Mihael, Senožeče, Faralje skupaj 167. Potrjenih: Vreme I. razr. 3, II. razr. 1; Košana I. razr. 9, II. razr. 3; Hrenovice I. razr. 12, II. razr. 3, III. razr. 1; Dolenja vas I. razr. 2, II. razr. I; Sv. Mihael I. razr. 6; Senožeče I. razr. 1, II. razr. 2; Famlje II. razr. 1. Skupaj 45, od teh 37 v stalno službo, 8 pa v nad. reservo.
Soška podružnica slov. planinskega društva, odsek
6orlca, naznanja, da je spominska knjiga, ki je bila namenjena na goro sv. Valentina, sedaj na razpolaganje za podpis pri krčniarjn Francu Doljak v Št. Mavru pri Fonzariju.
Podružnica je bila pri svojem prvem izletu drn 12. februvarja 1900. na goro sv. Va-
lentina pribila pločevinasto pušico na varnem i mestu, ki bi imela služiti za hrambo spominske I knjige. Kmalu pa je ista izgiuila — odnesla | jo je bržkone goriška laška malarija!
Povsodi na svetu, tudi še tako razuzdano I ljudstvo, pušča pri miru naprave planinskih j društev. »Goričani1' delajo pri tem izjemo k I rešujejo svojo narodnost z malenkostnimi, van- f dalskiroi čini. Sram jih bilol
Smrtna kosa. — Včeraj ob 5. uri pop. je umrla v Gorrci gospa Frančiška S mre kar roj. UrbančiČ, soproga g. Venčeslava S., deželnega pisarja, stara šele 27 let, zapustiva trinajstmesečno dete Viljelmino. Pogreb bo jutri ob 2. uri popoludne.
Bralno in pevsko društvo „Hada" v Sovodnjtt
vabi na veliko veselico, katero priredi dn<: 16. aprila 1900. ob 3. uri popoludne na prostornem vrtu gosp. Kodermaca. Vspored veselice: 1. Parma: »Mladi vojaki", orkester. 2, Vilbar: »Na vrelu Bosne", možki zbor. a. Majcen: »Prva ljubezen", valjček orkester 4. „ Smrtno žalostni udovec", humorističt kuplet. 5. Smetana: Sekstet iz opere »Prodam nevesta". 6. »Stric Emil8, burka v enem de janju s petjem. 7. Majcen: »Slovanski svet', venec, orkester. 8. Nedvčd: »Veseli pastir", mešan zbor. 9, Zajec: Zbor iz opere »Zrinjski8, orkester. 10. »Iladikr ..no ozdravljenje", burka. 11. Eilenberg: »Ruska vojaška parada", orkester. 12. »Skat v sodni dvorani1', komičm spevoigra s spremljevanjem glasovirja. -- 13. Ples na prostem. Vstopnina k veselici 40 vin., sedeži I. vrste 1 krono, II. vrste BO vin., III. vrste 30 vin., plesni komad 20 vin. Pri koncertu in plesu svira popolni orkester pod osebnim vodstvom g. Majcena, kapelnika v Trsta.
Odhod vlaka iz Gorice 2.5 pop. — Odhod iz llubij 6.20, 10.12 pop.
K Obilui udeležbi uljudno vabi odbor.
Kakor je razvidno iz predstoječega sporeda,, je spored  krasen in  raznovrsten, in nI mogoče skoro lepšegn  sporeda sestaviti.   Dve pevski točki so kolikor toliko znane.  Pesen: »Na vrelu Bosne" je dolga in težka skladba, a pevci so se je oprijeli z vso  vatrajnostjo. Od zadnje veselice je  napravil  pevski  zbor velik  korak  naprej ter se je precej  izuril v tej kratki dobi.  Lepa točka je tudi  »Smrtno; Žalostni  udovec",  mojega  bode  proizvajal g/ Pertot s svojim že  znani  humorjem, in kAw ga je že slišal, ne more dvomiti, c!a uspe po i polnoma. Nekaj novega sta, burki »Stric Krnil* I in »Radikalno ozdravljenje".   Novitete,  polne 1 drastičnih  prizorov  in dovtipov,  ki  vzbujajo f neprisiljen smeh. »Radikalno ozdravljenje* so ''¦• uprizorili  tudi y Škofji  Loki, in  bila je u» ''¦§ skoro najlepša točka celega nrograma, ker je ; vzbujala cele salve smeha. Zadnja točka programa  »Skat v  sodni  dvorani",  spevoigra s spremljevanjem glasovirja, ne zaostaja za dru gimi točkami programa.   Obsega lepe prizore ter se mora društvu  le  častitati, da je tako lepo točko  spravilo na spored.  To so redke prikazni v naSih okoličanskih  društvih.  Kdor (Dalje o prilogi.)
In pri pogledu na svojega starega prijatelja obdrži Danglars svoje majestetično obličje in ostane v naslonjaču.
Morcerf, M je bil običajno hladen, ga baš nasprotno pozdravi prijazno in iskreno. Svest si, da zadenejo njegove besede na pravo struno, prične brez vsakih okolščin govoriti naravnost.
»Gospod baron," pravi, »tukaj sem. Že dolgo nisva govorila o naših..."
Morcerf je pričakoval, da mu baron veselo plane naproti, toda ta ostane v svojem naslonjaču, hladen, nepremičen, da, skoro s prezirljivim izrazom na obličju, skoro še hladnejši, nego je bil pri grofovem vstopu.
Zato se Morcerf prekine sredi stavka.
»O Čem govorite, gospod grof V" vpraša bankir, kakor da si v duhu prizadeva priti na to, kaj hoče reči general.
„0," pravi grof, »vi ste formalist, moj ljubi gospod, in spominjate me, da se ima ceremonjia vršiti po pravilih. Pri moji dnši, jako dobro 1 Oprostite mi! Imam namreč samo jednega sina, in to je moj prvi poskus, da ga oženim, in zato še nimam vaje; toda napeti hočem svoje moči."
In Morcerf se s prisiljenim smehljajem dvigne, se Dan-glarsu globoko prikloni in pravi:
»Gospod baron, čas^ mi je, prositi vas za roko gospice Evgenije Danglarsove, vaše hčerke, za svojega sina, grofica Alberta Morcerfa."
Toda ne da bi rekel grofa, naj šele, ne da bi mu prijazno odgovoril, nagubanči bankir svoje Čelo in pravi:
»Predno vam odgovorim, gospod grof, moram premisliti."
»Premisliti 1" odvrne Morcerf, začuden bolj in bolj. »Toda ali niste imeli za premišljevanje dovolj časa tekom osmih let, odkar se je govorilo o tej zvezi ?"
»Gospod grof," pravi Danglars, »pogosto se dogaja, da si je stvar, o kateri smo mislili, da je že refiena, treba premisliti vnovič."
wKakoto?" vpraSa baron, „Ne razumem vas, baron."
»Hočem vam povedati, da so se v zadnjih štirinajstih dnevih razmere izpremenile..."
»Oprostite 1" pravi Morcerf, »Ali morda igrava komedijo?"
»Komedijo, kako to?"
»Da, govoriva jasno!"
»Tudi jaz ne želim drugega."
»Ali ste govorili z gospodom Monte Cristom?"                ;
»Pogosto govorim z njim," odvrne Danglars in si popravi svojo ovratnico; »on je moj prijatelj."
»Ali mu niste naročili, naj govori z menoj o tej zvezi?"
»Da."
»Zato sem torej tu. Vidite, da nisem niti pozabljiv, niti omahljiv, in prihajam, da vas spomnim vaše obljube."
Danglars ne odgovori.
»Ali ste svojo željo izpremenili tako hitro," pristavi Morcerf, »ali ste me poklicali k sebi, da me ponižate?"
Danglars spozna, če bi nadaljeval pogovor v tonu, v katerem ga je pričel, da se stvar lahko obrne zanj slabo.            |
»Gospod grof," pravi, »razumljivo mi je, da vas je moje I vedenje presenetilo, a bodite prepričani, da je to najmučnejše meni samemu, in da so samo okoliščine Čisto posebne vrste..."
»To so pretveze brez vsake podlage, moj ljubi gospod/ pravi grof, in morda bi se zadovoljil z njimi kdo drugi; toda grof Morcerf ni kdorsibodi; in če pride mož, kakoršen je on, k drugemu možu, da ga spomni dane besede, na katero je ta, kakor se zdi pozabil, ima najpopolnejšo pravico, da zahteva pojasnilo, kaj je temu vzrok."
Danglars je bil strahopetec, toda tega ni hotel pokazati. Način, kako je govoril z njim Morcerf, ga je dražil.
»Ta vzrok mi ne manjka," odvrne.
»Kaj hočete s tem reči?"
»Da vzrok imam, a ga je težko povedati."
»Vendar morate čutiti," pravi Morcerf, »da mi te vaše nejasne besede ne morejo zadostovati. In samo jedno mi ^e jasno, namreč to, da ne marate nameravane zveze z menoj.
»Ne, gospod," pravi Danglars, „jaz s svojo zadnjo besedo samo še odlašam, to je vse."                                                    \,
»In vendar se drznete misliti, da bom vaše kaprice po | trpežljivo prenašal iu čakal, da se  vrne vaša naklonjenost":'
»Prav, gospod grof, če ne morete čakati, smatrajte naji:. dogovor za razdrt."
Grof se vgrizne v svoje ustnice skoro do krvi, njegov ponosen, razdražljiv značaj je bil globoko užaljen. Toda pomislivSi, da se osmeši, se vrne še enkrat v salon, dasi je bil že pri vratih
Senca pooblači njegovo čelo, mesto užaljenega ponosa je citati v njegovih potezah nedoločen nemir.
»Glejte," pravi, »zelo dolgo se že poznava, moj 1/uM Danglars, in zato bi morala biti drug z drugim pač nekoliko obzirna. In vi mi razložite, -~ saj to je vendar najmanj, kar morem zahtevati, — kakoršnim dogodkom ima moj sin pripisovati izgubo vaše prijazne naklonjenosti?'*
»Jedino, kar vam morem povedati, je io, da stvar ni t popolnoma nikaki zvezi z grofičevo osebo," odvrne Danglars, ki postane, vide, da se je Morcerf pomiril, zopet surov.
»In s čegavo osebo sicer?" vpraša Morcerf, trepetaje io bled vsled jeze.
Danglars, ki opazi to razburjenje, se ozre vanj ostreje kakor je bila njegova navada.
»Bodite mi hvaležni, da se ne izrazim jasneje," pravi.
Nervozno trepetanje, izvirajoče brezdvomno iz zadrževane jeze, strese Morcerfovo telo.
»Pravico imam," vsklikne, »da zahtevam natančno izjavo. Ali imate kaj proti gospej Morcerfovi? Ali se vam moje premoženje ne zdi dovolj veliko? Ali se jnoji nazori no strinjajo z vašimi?"
(Dalje pride.)
Priloga Jote" tt. 29. i dne II. aprila INB,
pretita program, razvidi torej, da hoče društvo h> nekaj posebnega nuditi poslu.." čemu občinstvu. Pričakujemo torej obile udeležbe. -V slufiojo slabega vremena se prenese veselica za U dnij.
imenovanje okrajnih Soških nadzornikov. — Voditelj iiaučnega ministerstva je imenoval za nadaljno  6-letno. 4pb,o,, za.„. ok^ie ;.,šolske
tadzornike   v   naši    deželi   te-le
%fittoWtantt!Mr^m2atiiimi.
njegovega modrega delovanja. N6, sedaj vemo, kakšne laške deželne uradnike imamo in kak duh jih preveva!
Prvo nedeljo mejnika napravi odsek Gorica Soške podružnice slov. planinskega društva izlet na Trstelj in Železna vrata skupaj s Tr-žačani in ajdovsko podružnico.
Podrobni vspored  izleta se priobči do-
političnt okraj tolminski vaduičnega učitelja Andreja Lasiča, za goriško okolico ter* za slovenske šole v Gorici in v gradiščanskem političnem okraju Franceta Finžgerja, za šole v sežanskem političnem' okraju*"pa 'Matkota Kanteta.
POŽar Y Št. AfldreŽU, — V ponedeljek zvečer je gorelo v Št. Andrežu pri Nanutu ob jesti pod cerkvijo. Goreti je začelo ob SVj, in sicer v spalni sobi krčmarja Karola Nanuta. Ogenj se je hitro razširil, pogorela je hiša, drugo poslopje, krčmarsko orodje, razne mo-bilije in drugo, trgovcu z jestviuami Jos. Nanutu v isti hiši pa so znesli ven mnogo blaga, Katerega se je dosti pokvarilo. Škode je okoli l.'i.00<> K. Pogorelec je zavarovan. Kako je pravzaprav 'lastal ogeuj, se ne ve. Ko so prišli \ Gorico naznanit ogenj, so šli hitro gasit goriški ognjegasci, ali rešiti so mogli le malo. Na lice mesta se je pripeljal tudi dvorni svetnik grof Attems. Poročajo nam, da župan ni iiil nič kaj unet za gašenje spočetka, Šele potem, ko je prišel dvorni svetnik, je začel na ganjati ljudi, naj pomagajo.
Slovensko gledlli&e         Kako je prav sto-
rila „ Narodna prosveta", da je uprizorila narodno igro ,,Deseti brat", je pokazal res obilen obisk. Ali predstava nikakor ni bila na tistem višku, na. katerem smo videli že druge tere v tei sezoni. Manjkalo je še vaj, in Če hi jo videli šele Čez štirinajst dnij, bi mogli brez dvoma konštatovati vsaj to, da je bila v celoti dobra. Nekaj strašnega je to, če se vidi na odru par dobrih igralcev, ki so kos svoji ulogi, poleg njih pa v prav važnih, četudi manjših ulogah moči, ki niso za nje, ali uloge ne za nje, ki tako kvarijo utise in jemljejo lepim scenam moč upliva. Igra ,J)eseti brat" ni kdo \v kAo duhovito delo, ki seže v dušo gledalcu, je le igra, preračunjena na zunanji efekt ob lepi sceneriji. Nekateri prizori so res lepi, ki segajo v življenje, drugi prisiljeni. Vse to m\ pozna igri prav očito. Igra je pač taka, da more. uspeti 1<\ ako prav vsi igrajo svoje uloge kar najbolje, drugače pa si z utisi kmalu pri kraju. Take popolue igie ^a smo baš po-n.v&ili. Du je bil »ost A. Vero v še k izbore« KrjaveJj. sp ume samo po sebi. Občinstvo ga je z veseljem pozdravilo, ko je stopil na oder. ter sledilo pazljivo njegovi igri. Ulogo Martina Spaka je fcral M o 1 e k. Prav dober „r>ese:i brat" je bil! Zlasti nam je ugajal v nastopu ? očetom Piškavom ter v boju z Marijanom Pokazal je lep talent za take vrste uloge; doslej smo ga poznali le bolj od humoristične strani. Da ga vidimo skoro zopet v kaki resni ulogi! Dolef t/igoni je v obče ugajal, isto-tako resni krčmar Obrščak (Levpušček), ki je tudi prav lepo zapel „Starčka". Odgoji-telja Kvasa je igral P a 1 o v e c. Pokazal je tudi to pot, da se rad uči nloge, ali igra nam m ugajala. Palovec je igral že vse lepše in popolnejše. Poznalo se je, da mu ulog^ ne ugaja. Iftto moremo reči o g.čni Iluži Lukanovi glede uloge Matrice. Kar se tiče drugih predstavljalcev, moramo omeniti Pe-harčka (Žagar), Matevžka (Kuštri ni, čevljarja Krivca K" o tiči in KrivČevko <g.čna H o č e v a r j e v a», Franico <g.čna T r e o v a) ki so pokazali sposobnost za primerne uloge, Marijanu (.lamšek) in še drugim pa se je /M'znala potreba vaj in učenja. Da niso ugajali tudi taki, ki bi bili drugače morda uspeli, ni ie njihova krivda, kajti povedali smo že zgo-n j, da se je igra prehitro uprizorila. Seveda \se to ne sme nobenega ovirati, da bi se ne trudil ali ne sodeloval pri daljnem dramatične!«', delu „Narodne prosvete", zlasti kar se tiče narodnih iger, katerih želimo videti še mnoge „ Trgovskem Domu", pa dobro igranih !
Kdo ]e proizročil sladje Pajerjeve 45-letnica ?
Nihče drugi nego deželni tajnik dr. Peta-vin. Napisal je okrožnico ter dvignil laške poslance, da so proslavili svojega „boga" ob 45-letnici njegovega političnega delovanja. Dr. ^etarin je tudi nagovoril dež. glavarja v imenu uradnikov dež. odbora, rekoč, da ko se c e l a dežela (Oho! Cela dežela! Lahi pač in slovenski prodanci! Ti pa še daleč niso cela dežela !>spominja dela komendatorja (italij anski komendatorl) Pajerja in ga hvali, naj bo dovoljeno tudi dež. uradnikom pokloniti se mu, ki so občudujoči gledalci
..Društvo slovenskih profesorjev" se je osnovalo in je dovoljenje za obstoj društva že izvršeno. Pripravljalni odbor v Ljubljani je sklenil sklicati ustanovni shod 22. t. m. Podrobnosti se naznanijo pravočasno.
Humorističen večer Srbov gospoda Milana in
gospe Ljubice Mark o vi č bo danes, začetek ob 8Vj, v veliki dvorani hotela »Central". Opozarjamo na bogati in zelo zanimivi spored, ki je naslednji: 1. Vesela ciganka, pesem šolo. 2. Tko je lola? - Od Zmaj Jovana Jovano-viča, deklamacija. 3. Mehandija more, pesem šolo. 4. Seljak u ljekarni, šolo scena. 5. Be-tina, odlomek iz operete „La Moseote" duet. (». Uinjetnikova smrt, imitiranje umjetnika na umoru. 7. Moskva Moskva maloruska pesem šolo. <s. Dva lažliven, duet scena. 9. Glumac a la Salvini, imitacija, šolo scena. 10. Pokraj dvora Lazinog, šolo pesem. Vstopnina je 1 K za osebo.
Srbski umetniki in nemški kulturonoscl v 6oricl.
Sinoči je morala izostali pristno jugoslovanska zabava, katero sta hotela prirediti edino Slovencem gospod in gospa Marko vič, ker — no, ker so do Šli celi Štirje Slovenci. Vojaška godba, ki je bila najeta in pripravljena za spremljanje, je morala oditi, prirediteljem v veliko gmotno škodo, Slovencem pa v sramoto. Nič ni pomagalo, da so izdali samo slovenske plakate, razpošiljali le slovenska vabila, nič ni pomagalo osebno povabilo gospoda Markoviča z odra „ Trgovskega doma" med nedeljsko predstavo »Desetega brata". Goriški Slovenci se niso odzvali! !
DoŠla pa je v Gorico nemška družba, ki je imela v svoji sredi baje par igralcev povsem neznane umetniške slave z Dunaja, — ta družba Slovencev n i v a b i 1 a, ni izdala ne ene slovenske besede, prezrla nas je dosledno po sovražnem nam receptu, proti kateremu se bori „Soča" desetletja, - in glejte, naši meščanje so drli ta večer v laško gledališče, ki je Slovencem sicer vedno zaprto, in poln parterre je bil Slovencev, cehi po ložah so delali parado in na galeriji so se drenjali. Brez Slovencev bi bilo v gledišču isto tako klavrn no, kakor bi bila klaverna predstava sama! Tako daleč še nismo, da bi smeli uganjati tolik luksus na korist tujcem in na škodo svojcem! — Ni prvič, da moramo konštatovati zlovesten duh,  ki  je okužil  naše vrste.
in ako pojde tako naprej, zaidemo v brez-načelno mlačnost in egoizem, kar mora roditi le slabe posledice. Ali moramo res biti le za štafažo onim, ki nas hočejo poplaviti v tuje valovje? Kako lepih in umetniških koncertov in zabav smo Slovenci že priredili, ali kako nas prezirajo vsi tisti . . . . V
Skrb Jorlce8 za napredne denarne zavode. —
Farovška kuharica v ulici Vetturim močno skrbi za napredne, denarne zavode. Ponovno zahteva od mene pojasnil o investicijah „G. Ij. p." in !3T. o. z." — Najboljši odgovor so vsakoletni računi, ki izkazujejo tako izdatne dobičke, da oba napredr. »voda delita lepe tisočake v dobrodelne iri koristne namene! Vkljub temu se drzne „Gorica" v javnost z vprašanji, ki naj bi v možganih njenih butcev vzbujala dvome o izbornem stanju dveh velikih slovenskih zavodov! - - Kar se tiče poslovanja teh theh zavodov na sploh, moremo konštatovati iz prakse zadnjih časov, da sta oba še dosti prestroga v dovoljevanju posojil. Zato je konkurenca laških zavodov precej velika. Kar se pa investicij tiče, evo kratek odgovor !
„G. Ij. p." je imela v Gosposki ulici dve hiši s podaljškom v dve drugi ulici, tedno hišo je prodala — Slovencu — z dobičkom. In ako bi ne bila nič pridobila, njena zasluga je velika, da je prešla jedna lepa iu velika hi?n v najvažnejši ulici v slovenske roke! Naj bi le še tako investovala! — Druga njena hiša pa je danes vredna več nego stane, Proda jo lahko kedarkoli z dobičkom! Ako jo kdaj odda kakemu /Slovencu, bo gotovo zopet investovala dalje v enaka podjetja v korist in čast goriških Slovencev.
„T. o. z." pa je postavila Slovencem ,,Trgovski dom", ki je na najlepšem mestu spomenik našega gospodarskega napredka! Ali in kako se obrestuje vložena glavnica, ne prihaja v poštev, kajti bilanca zadruge izkazuje krasen napredek, ki je tolik, da bo. za-
druga v malo letih velikanska gospodarska sila goriških Slovencev ! In „ Gorici" na uho bodi povedano, da »Trgovski dom" lahko prodamo z velikim dobičkom. So prav resni kupci tu, ako bi bilo le količkaj upanja, da bi ga dobili. Ali naj ga prodamo! Ne in ne!
Druga velika posest „T. 0. z." je — hotel Siidbabn. Kdor pozna danes goriške razmere, ceni to posest-zdoMčkom-nad 100.000 K. Bodočnost bo učila, da to niso le optimistični računi, marveč dejstva! »Gorica" jm naj le sama požira skominas-e sline, ker ne bc žrla dobička, kakor bi je nihče ne vprašal, ako bi trebalo kaj dokladati. Tisto črno svojat, ki zlobno spletkari okoli »Gorice", pa prav nič ne brigata naši zavodi. To je naloga članov, ki bodo * znali sami govoriti, ako bo kdaj potreba. --Mi pa bomo delovali po dosedanji poti naprej, da bodo Gregorčič in njegovi hlapci zeleni ir rumeni jeze in zavisti.
A. G-k.
Izložba slik v »Trgovskem Domu." — V novi
trgovini je izleženih obilo lepih slik, ki vzbujajo občudovanje. Med temi so tudi slike slo-večih slikarjev. Tako na primer slika: umivali je no g, katero je slikal sloveči italjanski mojster Giulio H o m a n o. Slika je na lesu. Stane 30.000 K. -Rojstvo Kristusovo, slika na bakru, napravil Marko Bassano, istotako sloveči italjanski mojster. Stane 10.000 K. — Kristus na križu, slika na platnu, slikal Angelo Bronzino. Stane 12.000 K. Vse te slike so iz velike slovite zbirke monsignoia Don Giovanni Spano iz Sassari v Sardiniji. Ta zbirknje bila leta 1889. razprodana v Londonu. Ti 3 eksemplari so med najlepšimi.
Izmed izvirnih slik omenjamo sliko „Impe-rator Pavel prvi", najmodernejša ruska okiop-nica, slika ,: ogljem napravljena. Slikar Pavel vit. Klodič - Sabladoski. O Klodiču so pisali razni nemški listi ter priznavali njegov talent zlasti kot mornarskega slikarja. Tam je tudi 12 originalnih slik prof. Gvaiza za skupno ceno 0220 K. Omenimo jih prihodnjič.
Prvi hnmoristični večer, ki je imel biti včeraj, je moral odpasti, ker ni bilo — poslušalcev. Naj so bili za včerajšnji večer razlogi kakoršnikoli, da so Slovenci povsem izostali, — tedaj apelujemo na naše meščanstvo, naj vsaj drevi pribiti v obilem številu poslušat srbska umetnika, ki sta došla v Gorico, da se nam pokažeta in nam dasta priliko, da ju moremo občudovati. Sinoči je predstava morala odpasti, ali priprave so stale precej denarja. Ako Slovenci tudi danes ostanejo doma ali gredo poslušat tujce, morda celo naše sovražnike, tedaj pojdejo naši slovanski bratje iz Gorice z bridko prevaro v srcu. Goriški rodoljubi še niso nikdar zagrešili enakega greha! — Torej tudi danes* ne! Zato pričakujemo drevi obilo število gostov! — Opozarjamo, da gospa Ljubica poje posebno narodne tipične pesmi jugoslovanske. Poleg užitka se torej tudi česa naučimo! —
Pričakujemo z gotovostjo, da bo ta apel koristil dobri stvari !¦¦ Torej: drevi v dvorano ,,Central"!!
Neki topnlearski VOjak se je začel v nedeljo zvečer, najbrže je bil močno opit, na tekališču J. V. nekim človekom pričkati. Aretoval ga je neki narednik 47. pešpolka. Ko ga je peljal po cesti, je vojak kar nakrat padel na tla ter se ni več ganil. Poklicali so vojake na pomoč, da so ga spravili v vojašnico. Baje je simuliral popolno pijanost.
„Borlca" moičl, — Kakor grob molči »Gorica" o velikem škandalu, ki sta ga storila „katoliška" poslanca Berbuč in Lapanja s po-setom pri Pajerju ob 45-letnici njegovega političnega delovanja, naperjenega proti Slovencem. Molči in s tem potrjuje, da je škandal nečuven. Kaj pravi pa   3Slovenec" k temu V!
Tudi BolkO! — Med tistimi »slovenskimi" poslanci, ki so se poklonili Pajerju ob 45-letnici, je bil tudi poslanec Bolko. šel je tje kot kurator (pardon! ncuratore", kakor se podpisuje po laško pri deželnem hipotečnem zavodu ta vrli slovenski poslanec!) deželne hipotečne banke poleg Lapanje. No, zato pa ostane v kuratoriju~ deželnega zavoda, kjer bo pri sejah lahko še nadalje spal (v pravem pomenu besede) ter v času nespanja brez skrbi pušil smotke na deželne troške! Take poslance imamo, da delajo škandal in nečast nekdaj tako zavedni Goriški 1
Za pobita lina v tržaški ljudski šoli družbe sv.
Ci<!la In Metoda &o darovali: Stolni kanonik I. Sušuik in prof. dr. I. Svetina a 2 K; profesorji: A. Bartel, L. Lederhas, Fr. Novak, R. Perušek, M. Petelin, dr. Žmavc a 1 K. — Živeli nasledniki. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda,
Bralno društvo na Gradišču je imelo občni
zbor dne: 25. marca 1.1. Izvolilo se je, na tem občnem zboru 5 odbornikov in enega namestnika. 4. t. m. je izvolil odbor, predsednikom soglasno g. Fr. Saksida, predsednikovim namestnikom g. Avg. Volka, tajnikom L. Krše-vana, blagajnikom Jos. Žorža, knjižničarjem Iv. Krševana, odbornik je .Anton Gorjan.
Odgnali SO domov na Kranjsko 22-letnega Iv. Sodjo iz Suhorja, ki je prestal v Gorici zapor enega meseca, ker se je z begom hotel odtegniti vojaški službi.
AretOVatli Cigani. — V ponedeljek so aretirali v Št. Petru celo bando ciganov z živino vred. Bilo jih je 30. Cigani so z Ogrskega.
Tatica na pokopališču. — Mestni redarji so aretirali 27-letno vlačugo Pavlo Saksido, ko je na tukajšnjem pokopališču kradla cvetlice z nekega groba.
Izpred SOdnlle. - 19-letni Josip Fabijan iz Podgore je na Božični večer provzročil v cerkvi škandal, vsled česar so ga naznanili sodniji, ki gaje obsodila na tri tedne ostrega zapora s postom.
39-letni Andrej Mozetič iz Vrtojbe se je spričkalfz nekim Antonom Kiisjanom ter ga ranil nevarno. Dokazalo se je,*da je bil Mozetič popolnoma pijan; vsled tega je bil obsojen h; na 14 dnij zapora.
Fr. Černic in Anton Pahor sta ranila v prepiru nekega B. Štruklja, vsled česai obsojena vsak na 3 mesece zapora s pt    ,. vsak mesec.
Prof in     A reumatične I
bolezni   ¦
jeilino le s
Zoltanovim mazilom.
Steklenica 2 kroni, več poStnina.
Se dobiva » vsok lekarnah.
Poštna razpošiljate*: lekarna Zoltan, Budimpešta.
Razgled po suetu.
Ogrska kriza — rešena. — Cesar je 8. t. m.
zaprisegel novo nunisterstvo Wekerle. Na to je ministerski predsednik Wekerle imel na cesarja nagovor, v katerem se je v imenu kabineta zahvalil za imenovanje in tudi za zaupanje, ki ga cesar stavlja v novo minister-stvo. Cesar je odobril predloge vlade glede novih volitev. V tem ministerstva je tudi Košut. Nove volitve za ogrski državni zbor je bodo vršile od 29. aprila do 5. maja. Državni zbor se sestaue dne 19. maja.
Ljubljanski občinski svet o obstrukciji v kranjskem
deželnem Zboru. — V soboto v seji so sprejeli tak-le predlog:
BObČinski s*et stolnega mesta Ljubljana izreka srdito svoje ogorčenje nad nečuvenim in periidnim poskusom vlade, klerikalcev in Nemcev kranjsko svobodomiselno meščanstvo in delavstvo pripraviti ob zastopstvo v deželnem zboru in isto za nedogledne čase izročiti pod nož kranjske klerikalne z Nemci zvezane stranke; dalje izreka narodno-naprednim poslancem iskreno zahvalo in priznanje povodom njihovega odločnega in neustrašenega in uspešnega odpora v deželnem zboru proti nameravanemu političnemu atentatu na pravice vsega kranjskega meščanstva in delavstva ter izreka obenem trdno svoje prepričanje, da bodejo narodno-napredni poslanci tudi v bodoče z vso odločnostjo in z vsemi sredstvi branili pravice kranjskega meščanstva pred napadi koaliranih sovražnikov napredne in svobodomiselne ideje".
Predlog je bil z velikim navdušenjem in soglasno sprejet. Galerija je viharno pritrjevala in ploskala. V nedeljo je bil v Ljubljani im-posanten shod uar. napr. stranka.
Dopolnilne VOlitve za občinski svet v Ljubljani se bodo vršile dne" 17., 19. in 21. t. m. Narodno - napredna stranka je že postavila svoje kandidate.
Politični Jetniki V Moskvi so začeli štrajkati na ta način, da nočejo ničesar jesti. Baje hočejo nadaljevati tak štrajk do smrti, ako se jim ne pove, zakaj so zaprti.
I pOStUi tonflflS je bil otvorjen 7. t. m; v Rimu.
KraftfSM mM rtOf OttflMen. - Kranjski de* želhi zbor je bil dne 7. t. m. na cesarjev ukaz pismenim potom odgoden.
tm\ 88 |< BUlO« Olie$rt&tll. — Nemški državni kancfelar Biilov* se je kakor znano v poslanski zbornici onesvestil. To pa se ni zgodilo vsled Beblovega govora, ampak BQlo\v je prišel ob telesne moči vsled tega, ker mu je nemški cesar trpko očital, da je maroška konferenca skončala neugodno na Nemčijo. To je spravilo inoša v razburjenje, in posledica je .bila kap v poslanski zbornici.
V   teftkl HUMIH je v Algersdoriu pri Gradcu 26-letna žena monterja Fr. Taucherja prerezala vrat svojemu 2 leti staremu sinčku, potem je zadavila svojo 8 mesecev staro hčerko, sebe pa je obesila. Otroka je pokrila e svetimi podobicami.
IM Vtanfc — O izbruhu Vezuva zadnjih Am «e poroča; Lava, ki izvira iz novega žrela ub znošju Vezuva, se vali na dve strani: proti Tarcignu, kjer teče po stari lavi, ne da bi provzročala kako škodo, in proti Boscotrecase, kjer se pomika silno naglo in se je že približala hišam na 3 kilometre. Med prebivalstvom vlada velika razburjenost. — Župan v Boscotrecase je brzojavno naprosil prefekta v Na-pojju, naj odpošlje čete, da spravijo v varnost prebivalstvo in njih imetje. Prefekt je izdal potrebne odredbe. Nad Napoljem pada po malo še vedno pepelnast dež. — List „11 Mattino" v NapoTju je prejel poročilo, da je Boscotrecase popolnoma obdano od tekoče lave. Več potnikov je z železniškega vlaka videlo ob l3!ittu neko veliko poslopje blizo Boscoreale, ki je *&o obdano od lave in je gorelo. Vse prel#al§vo beži prestrašeno iz Boscoreale, ljud)i so zamogli vzeti s seboj le na najpo-trebnije stTari, ker primanjkuje transportnih siedstev. Tudi med prebivalstvom Tone Annunziata vlada velika panika. Hiše, ležeče med Torre Annunziata in Boscotrecase so bile izpraznjene. V kraje, ki so v nevarnosti, so odšle čete. Provzročena škoda je velika. Tudi žrela, ki *sže proti Napolju, so se odprla. V smeri proti Tereignu je videti ognjene stebre, vendar se zdi, da niso doslej hiše v nevarnosti.— Pelpelnat dež traja dalje. Ceste, vodeče do Vezuva, so napolnjene z velikimi mnogožicami ljudstva. Earabinieriji branijo množici, da naj se ne približuje toku lave. Lava si je odprla v žrelu nov izhod, vsled česar se pomnože vulkanične mase, ki se pomikajo proti Boscotrecase. Možno je tudi, da se nov to\r obrne proti morju. List „Roma" javlja, da je blizo Torre Annunziata lava razdejala 8 kmetskih hiš. Vidi se, kako se kopičijo ogromne mase lave.
Observatorij na Vezuvu in Cookova ve-zuvska železnica sta razdejana. Boscotrecase je poplavila lava. Promet na železniški progi Napolj-Pompej so morali prekiniti. V Sangiu-seppe so Mli vnlkanieni sunki, vsled česar se je združilo nekoliko hiš in cerkev. Več oseb je ubitih, mnogo pa ranjenih. V Ottaianu in Lommi in Vesuviatti je bila lava dva metra na visoko. V Lommi sta razdejani palača Scu-tari in ena tovarna. V Ottaianu se je porušilo več hiš. V San Giovanni se je zrušila neka vila, dva moška in en otrok so pokrile razvaline. V Napolj prihaja na stotine beguncev. Srednjemorska eskadra je dobila ukaz, da odpluje v Napolj.
V  noči med soboto in nedeljo je bil izbruh strašanski. Ognjeni stebri so bili visoki do 150 m. Culi so se potresni sunki tudi v Napolju. V Ottajanu je padel zlasti gost pepel. Iz Torre Annunziata je bežalo nad 30.000 ljKdij. V vseh krajih okoli Vezuva pada pe-pelnat dež. Mesto Boscotrecase je zapuščeno in zasuto. Premnogo hiš in cerkva po raznih krajih je podrtih. Ljudstvo je obupano. Kraljevska dvojica je prišla v ponesrečene kraje. — Rumen prah je padal 8. t. m. celo v Ce-Uajab, Istotako po mnogih krajih v Italiji. V Napolju je počila streha na velikem trgu ter pokopala mnogo ljudij. Sedaj vlačijo mrtve na dan. Baje je pooosrečenih okoli 300.
Bljuvanje se nadaljuje. Kraj Ottajano je razdejan. Okoli 500 ljudij je mrtvih.
HtK I Trstu. — V ljudskem prenočišču v Trstu je bil nastal požar, ki je napravil škode okoli 2000 K.
SlOJO ljubici je Udaril po glavi v Trstu neki mizar v gostilni „A1 Trionfo*. Udaril jo je s kozarcem ter jej načel lobanjo. Prenesli so jo na pomožno postajo društva „Igea" in potem domov, „ljubčkau so deli pa pod ključ.
Iz LeflSI. -— Dela za pogašenje ognja v jami napredujejo. Izvlekli so iz jame IV. enajst konj. Ker so trupla močno gnjila, je težko najti ljudi, ki bi jih hoteli spravljati iz jame. — 7. t. m. zjutraj  so konstatovali, da
je zopet v jami II. nastal požar. Dim prodira tudi v jamo III. in celo TV. V jami iV. in HI. so našli po enega živega konja. Štraj-kovci so silno razburjeni. Ogorčenost prebivalstva proti inženirjem narašča.
V zagrebškem občinskem svitu je sedaj tudi
nekaj ljudij, ki niso vešči hrvatskega jezika. Ti so — Nemci! Pač čudne razmere na Hrvatskem.
Zvišani davek za izseljence, — „Daiiy Teie-
graph" poroča, da namerava vlada ameriških Združenih držav zvišati davek za izseljence in sicer 5 dolarjev za osebo. Vsako leto se pri-selja v Združene države približno en milijon oseb. —
Katastrofa v Virginlji, — 150 rudarjev usmrtenih.
— V premogovem rovu v Fairmontii, W. Va., pripetila se je razstrelba plinov. Takoj so rešili le 27 premogarjev, toda tudi od teh jih je 9 umrlo. — Ostali so razmesarjeni. O tem se poroča: V premogovem rovu zasulo je 22. marca ob 4. uri popoludne najmanj 150 premogarjev. Zvečer ob (>. uri so prinesli 15 premogarjev na površje, med katerimi je bilo pet osob grozno razmesarjenih. Do 11. ure po noči so iz rova prinesli 27 žrtev, med katerimi je bilo 9 mrtvih, dočim so bili ostali grozno razmesarjeni. Glavni hodnik so spraznili, toda potem so morali preiskati še 14 postranskih hodnikov.
Laška HKJmaiica se bržčas pomnoži za 7 oklopnic, ki bodo stale 350 milj. K.
HW8 Mifflljeza. — Neki francoski topni-Čarski častnik je iznašel baje mitraljezo, s katero se more oddati na minuto 000  strelov.
Borbi proti anilrabetiziM v Dalmaciji, — Pred
tremi meseci so bili otvorili v Lušcu v Dalmaciji prvi tečaj proti analiabetizmu, ki se je zvršil te dni z dobrim uspehom. Učencev je bilo 21. Najstarejši je imel 50 let, najmlajši 18. Večina se je naučila tekom 3 mesecev prav dobro citati in pisati.
Izreden vihar ob Novi Angliji. .— Vihar na
Atlantiku je razdejal mnogo ladij in več mornarjev je vtonilo. — V Virgiuiji. Marblehead, Mass., 21. marca. Pri Marblehead so našli nekoliko razvalin parnika L&dv Antrim iz Boothbava, Me. Imenovani parnik je tam pn včerajšnjem viharju ponesrečil in se potopil. Mornarji so najbrže vsi vtonili, toda dosedaj so našli le dve trupli. — Boston, Mass., 21. marca. Ob pečinah bostonskega svetilnika pri vhodu v luko je trojamborna Jadranka v gostej megli obtičala na pesku in se razbila. Možtvo, se je rešilo. — Gloueester, Mass., 22. marca. Kapitan Edvard Prezev od bostonskega ribiškega parnika Etta Mildred, ki je dospel semkaj, pc/oča, da je na potu izgubil tri mornarje. Parnik je izpostavil tri ribiške čolne, ko je v ponedeljek zvečer pričel razsajati vihar. Dva čolna sta se rešila, dočim o tretjem ni ne duha ne sluha. — Norfolk, Va., 22. marca. Trojamborna Jadranka Raymond T. Maul je na potu od tukaj v Pbiladelphijo, Pa., zado-bila na višini North Caroline veliko luknjo, katero mornarji niso zamogli več zamašiti. Kasneje so ladijo zapeljali na pesek, da jo rešijo pred potopom. Možtvo 3e je rešilo.
Inkvizicija.
Napisal Grof  Hohenbrooch.
Directorium inq uisitor nm.
(Dalje.)
Inkvizitor more na dva načina postopati proti pokojnim krivovercem in to prvič, da koniiskuje irjihovo imetje ter ga izroči inkviziciji ; drugič da jim onečasti ime, da jih razglasi za krivoverce ter da njihove kosti izkopati in sežgati. Konfiskacija premoženja na korist cerkve se more izvršiti tudi po preteku 40 let.
Izkopavanje in sežiganje trupel krivo-vercev ni omejeno na določen čas. Pokojnikova slika se ima izložiti na javnem kraju; pred to sliko se ima prečitati krivoverske nazore pokojnikove. Potem se ima slika izročiti posvetni sodniji; posvetni sodnik da sliko sežgati, kakor da bi bil dal sežgati živegu pokojnika.
Formula, po kateri naloži inkvizitor, da se imajo demolirati hiše, v katerih so našli krivoverce, se glasi;
„Ker smo izvedeli iz verodostojnih izjav prič ali iz priznanja krivcev ali ker se nam zdi, da so se v tej in oni hiši shajali ob vednosti lastnika krivoverci, naznanjamo, zapovedujemo in odrejujemo, da naj bode oni kraj, kjer so se skrivali krivoverci, na veke "sme-tiSče, hiša naj se podre, zemljišfo zravna z zemljo, ter da se na njem ničesar več ne sezida; poleg tega odrejujemo, da se odda vse
kamenje, vse grede in  vse drugo inkvizicijskemu t iskalu."
Ko je hiša posuta, pravi Pegna, so more po nhvale vrednem običaju" zemljišče, na katerem je stala, ob hudih kletvah in prekletvah posuti s soljo, da se naredi neplodno. Na to* naj se postavi na tem kraju karaenita plošča, na kateri je z velikimi črkami napisano ime lastnika, razlog sesutja ter ime vladajočega papeža in cesarja. Tak spomenik se vidi še dandanašnji v Valladolidu, kjer je bil leta 1559. Avguštin Casalla kot krivoverec izročen po-posvetni oblasti, ter mu je bila hiša podrta.
Inkvizitor ima tudi pravico mučiti. Spočetka cerkev ni dovolila, da bi inkvizitorji mučili obtožence, marveč je poverila to posvetni oblasti ter jej zažugala z izobčenjem v slučaju, ako _bi ne hotela tega storiti. Kmalu se je spoznalo, da je bolje, ako se mučenje poveri cerkveni sodniji, ker v teku mučenja pridejo pogostoma tajne stvari na dan, ki škodujejo veri; tako pravi Pegna.
Kanonsko pravo ne predpisuje vrst mučenja. Odvisne so le od volje sodnika, pravita Eimeric iu Pegna. Sodnik naj porabi one vrste, katoremuse zdijo najuspešnejše, da. izve resnico. Eimeric navaja za mučenje tuka-le pravila: „Krivoverca, ki se pokaže v svojih izjavah nestalnega, ter glavno stvar, o kateri se ga izprašuje, oporeka oziroma taji, se ima mučiti. Onega, o komur se reče, da je krivoverec, pa poleg tega govori proti njemu ena priča, se ima mučiti. Nikaka čast, nikoko stališče, nikak privilegij ga ne varuje pred mučenjem. Duhovnikov ne smejo mučiti posvetni, ampak le duhovniki. Ako obtoženec noče priznati, naj inkvizitor in škof zapovesta, da se ga sleče; sodnijski sluge imajo ta ukaz takoj izvršiti, ne veselega, ampak žalostnega lica. Ako se še brani priznati, tedaj naj se nekoliko ljudij potrudi, da ga pregovori ter mu obljubuje, da ne bo usmrčen, ako prizna ter se zakol ne, da ne bo več krivoverec. Mnogi bi priznali, ako bi se ne bali smrtne kazni. Ako se »~.u obljubi, da ne bo usmrčen, prizna. Ako vse to ne koristi, je potreba mučiti ga po običaju, več ali manj po naravi zločina. Ako ne prizna tudi po primernem mučenju, naj se mu pokaže še druga mučila, ter naj se mu reče, da izkusi vsa ta."
(Dalje pride.)
Gospodarstvo.
Tržno poročilo. — Na trg v Gorici so že prišli šparglji. Včeraj so jih prodajali kilo po 4 K. „ Radič" zelen po 60 v kilo, salata po 00 v, špinača po 550 v in brokeljni po 20 v kilo.
Bencin v industrljalne namene. — Kakor od
drugega mineralnega olja je tudi od bencina praviloma plačevati davek, takozvano porabnino in shvi v izmeri 13 kron za sto kilogramov. Ker je bencin važna in vedno bolj uporabljana obratna snov pri motorjih raznih vrst, ker se bencin porablja nadalje kot ekstrakeijsko sredstvo v kemičnih industrijah, tako na primer v kemičnih pralnicah in v tovarnah za izdelovanje mila, se je že zgodaj potom zakona mislilo na davčne olajšave ob prejemanju bencira. Bencin, ki služi v industrijalne in tehnične svrhe, se more prejemati davka prosto. Olajšava znaša 13 vinarjev pri kilogramu. Te ugodnosti se dajejo od strani finančne uprave na prošnjo strank, in sicer na ta način, da finančno oblastvo, ki izda dovoljen;,, hkratu obvesti rafinerijo,  iz  katere namerava posa-
mezna stranka prejemati mineralno olje, da sme tej stranki oddajati tekom eue letne dobo davka prosti bencin v dovoljeni množini.
Dovoljenje za prejemanje davka proste^ ^bencina dalje finančno oblastvo prvo stopnjf. "tistega okrajn, v katerem so nahaja obrtno podjetje,, odnosiio domicil prosilca. Zadevne prošnje, ki so kolka proste, je nasloviti na c. kr. finančno ravnateljstvo, vlagati pa jih je pri pristojni trgovski in obrtniški zbornici v vseh tistih slučajih, kadar se hoče davka prosti bencin vporabljatl v kakem industrijalneni ali obrtnem podjetju. V prošnji je navesti: 1. ime, opravilo, stanovaliSče prosilca ter zn kakšno obrtno podjetje gre; 2. namen, za kateri so bode porabljal bencin; 3. približno letno potrebščino bencina in v kolikih množinah se bode vsakokrat nabavljalo bencin iz rafinerije; 4. kraj rafinerije za rudnlnsTiO olje, iz katere se namerava dobivati bencin; 5. na kateri način se hoče položiti kavcija, na primer v gotovini ali vrednostnih papirjih. Glede kavcije bodi opomnjeno, da znaša za vsakih 100 kg bencina, ki se ga v posameznem primeru prejema, po 13 kron; ako na primer stranka prejema bencin v poSiljatvah a 300 kg, položi kavcije 39 kron, 6. sistem in največjo storilno zmožnost motorja ter maksimalno množino bencina, ki jo more porabiti motor v eni uri. Dokaz za te podatke je donesti s certifikatom, katerega izda fabrika, ki je motor izdelala; 7. približno napoved, koliko ur bode motor vsak dan delal. -- Te podatke mora imeti prošnja, če gre ?,a bencin, ki se vpo-rabja za gonitev motorja. Če se pa hoče rabiti bencin v ekstrukcijske namene, je v prošnji, kolikor moč natančno opisati tehnično postopanje v dotičnem obrtu. Vsak prosilec mora v prošnji izrecno izjaviti, da se podvrže vaem splošnim kakor tudi vsem v posameznem .slučaju predpisanim kontrolnim naredbani. Dovo litev za prejemanje davka prostega bencina se izda le za dobo enega leta in se glasi na določeno množino bencina.
Milo 86 podraži. — Zveza tovarnarjev mila, parfumerjev in izdelovalcev olja je sklenila podražiti cene vseh vrst mila za 2 K pri 100 kg radi podraženja masti. Že meseca marca so poskočilo cene pri milu za I K pri 100 kg, torej znaša sedaj skupno podražeuje 3 K pri 100 kg.
V zatiranje kuge mi prašiči.      c. kr. »a- \
mestnistvo razglaša,  tla se   bo  za   prašiče ;» ' klanje, ki se v tem  mesecu pobijejo v svrho zatiranja kuge med prašiči,  plačevala odskod- j nina 1 K 40 stot. za kilogram.
Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada.
— V Adlešičih nabral Ivan Šašelj. Cena 2 K. Naroča se v „Kat. Bukvami" v Ljubljani, i V lakrajina je bogata po svojem jeziku, originalen je Belekranjee po svojih pogovorih. Izdati belokranjsko narodno blago, je prav sreiiu misel. Nekatere narodne pesmi so pravi bi»ei poezije, in tu se laiiko nauči marsikaj marsikateri naših novodobnih poetov. Zbirka je pa tudi bogat vir za jezikoslovca.
Uoterijske šteuilke.
7. aprila 1S06.
Dunaj Grac   .
.  64    15   SfS
Največja zaloga slik
i) modernih in anfiknih okuirjih, — umetniške urednosti. — Slike pruih slouanskih slikarjeo. — nabožne stike slouečih slikarjeu. -— francoske, angleške in amerlkanske grauure uelike umetniške urednosti u okuirjih po želji odjemnikou. 4e~ 4g- «<e^ «g «e «e Razstaua slik u 1. nadstropju, u prostorih tiskarne.^
Cene zmerne*
in še več zaslužka na dan.
Družba za domača dela in strojev za pletenje.
Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto ,na Jomu. Ni treba nobenih znanostij. Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi.
Družba za domača dela in strojeu za letenje Tbos. H. Whittick in drug, Budira-
festa, iV. Havas ulica 3-434. — Praga trg t. Petra 7.-434.
P. n.
Ker nameravam svojo trgovino uravnati večinoma za predajo i/.gotov-ljenih oblek, prodajam krojno blago, ki ga imam v zalogi, do 25 # pod tovarniško ceno. Posebno črno blago m novice, zimske „ suknje za ..vsakega novica za samih 28 K i. t. d.
Kdor se hoče po ceni tfobro obleči ima zdaj ugodno priliko., Jamčim za to, da mu ostane v dobrem spominu tvrdka
1POTEMJ
v Gorici, na Travniku št. 5.
Pešer Skerbic
t   Sonca, Km Borno št. 13.
Priporoča  svojo  zalogo   piVŽ
* \i prve domače pivovarne
E. Auer-jevih detet
i      v Ljubljani.
i .Slovenci, delujmo   vsi le na to, I da pivo iz naše slovenske tovarne I pnvsodi na prodaj naj bo !
Odlikouana pekarija in sladčičarna.
Hai*o1 Di*ašč%
pekovski   mojster in sladčičar v Gorici na Komu v (lastni hiši.)
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu za nmo gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Prodaja tudi različne nioke.
••—¦•¦¦¦!• a«aaaaaaaaaaaaaa—1
  Andrej Fajt I
s pekovski mojster 1
v Gorici Oorso Franc. Gius. št. 2.      |
filiJAlkA V  isti  ulici  št. 20.
Sprejema naroČila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, fino  pecivo,  fina   vina in   likerje
i po zmernih cenah.
1 Za itllko   no«   priporoča   goriške
|               ptnee, potice lid.
&&&&&&&&&&&&&&&&
Razglednice
j — in molitvene knjižice
priporoča
j Marija vi Roth v Gorici '—   v Raštelju.  —-
¦            Naznanilo otvoritve.
Najlepši in najbolj vabljivi kraj za izlete v goriško okolico? za letovičarje je
»
HILMTEICH"
v Rožni dolini (Rosenthal) pri Gorici
peš 30 minut s Travnika.
mlekarna, kauarna, restauracija.
Krasen, velik, senčnat gaj in gozd, najprijetneje prebivališče v Gorici, paviljon sredi ribnika," vožnja v čolnih po najnovejših zahtevah, lepa izber sob za stanovanja, igralnice in jedilnice z dobro ventilacijo; glasovir in avtomatični giasovirni orkestrijon zabava izletnike tudi pri slabem vremenu. - Točna postrežba, izvrstne jedi in pijače, zmerne cene.
Delikonočno nedeljo 15. t. m.
igra pri otvoritvi  vojaška godba pešpolka št. 47 pod osebnim vodf*nvom  gosp. kapelnika  R. pl. Benczur-ja najlepše komade.
Ob tej priliki se spusti v ribnik nov družinski čoln „MIBAMAR".
Meseca maja se vprizori
regata z bogatimi odlikovanji.
Regate se že zdaj vežbajo. Za mnogobrojen obisk se priporoča udani
¦                        FRAN VANČK, lastnik.   ¦
ZAHVALA.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom britke  smrti nase ljubljene matere, oziroma tašče in stare matere
Uršule mozetič
kakor tudi za tolažilne obiske in obilno spremstvo k večnemu počitku, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najis-krenejo zahvalo.
Gorica, dne 9. aprila 1906.
Žalujoča rodbina.
Zahuala.
Povodom nenadomestne izgube, ki nas je zadela ob smrti našega nepozabnega očeta oziroma soproga
Simona Marseiler,
c. kr. gozdnega uradnika v pokoju,
izrekamo tiin potom za vse izkazane dokaze iskrenega sočutja svojo nnjiskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, vsem sorodnikom, domačinom, prijateljem in znancem za mnogobrojno spremstvo dragega pokojnika na zadnji poti.
Presrčna hvala !
V Solkanu, dne 9. aprila 1906.
Žalujoči ostali
NAZNANILO!
Podpisani uljudno naznanja tim potom slavnemu občinstvu, da je razširil svoje podjetje in delokrog ter prevzel tudi zastopstva sledečih zavodov: Prvo ca&fce Splošne dein. dražbe za zavarovanj© n« ilvlj»n|«
v Pragi.
Zavarovalne zadruge proti poškodbam no ognju  »Groatia«
v Zagrebu in
Splošne zavarovalne družbe „Prov^3ntia" proti nezgodam na Dunaju.
V nndi, da mi bode slav. občinstvo blagovolilo tudi v tej stroki nakloniti svoje cenjeno zaupanje se priporočam
veleodličnim spoštovanjem
Josip Rouan,
komisijsko A agencijsko podjetje v Gorfei, Stolni trg 9.
Sprejme se tudi spretne in delavne akviziterje in podzastopnike v vseh večjih občinah, goriškega, kanalskega in ajdovskega okraja pod ugodnimi pogoji. Tozadevne ponudbe sprejema goripodpisani.
Komisijsko & agencijsko podjetje
-a Josip Rovan j^
Gorica, Stolni trg. 9. (Piani del Duotno) v lastni hiši.
Priporoča se gg. trgoucem in gostilničarjem ter slaunemu občinstuu sploh za cenjena naročila.
Zaloga piva prve kranjske  izvozne  pivovarne  in   tvornice slada na Vrhniki.  Priznano   izborile  vrste eksportno marčno in pivo kranjski biser na-plzenski način v sodih in steklenicah. Podružna zaloga Fr. Purlan na Gončici pri Rebku.
Velika zaloga mlavskih izdolkov valjčnega mlina W. Jochmana iz Ajdovščine. Vse vrste pšeničnili mok, zdroba in olro}>ov le dobro znane domače Ivrdke.    •--                 ¦¦¦•—-: ¦-¦¦¦¦¦¦•  •¦• ¦¦--¦•
Podružna zaloga Ignacij Fratnik Sv. Lucija. --~~~
Zastopstvo k zaloga slovaftlh »Ilirskih toifenia"  prve kranjske tovarne Žnideršič & Valenčič ll. Bistrica. mVodno sveže testenine vseh vrst v originalnih zabojih in izvirnih cenah na razpolago.
Dobro blago, togna in solidna postrežba po skrajno mogočih konkurencnlrTcenah!
A vd. Berini
norica. Šolska ulica št. 2.
klika zaloga =1 toljkinega olja
I          prve vrste
Ljljsili tv dk iz Istre, Oalmacie ffiolfetlejari in Niče
1        b prodajo na drobno in debelo.
Ldaja na drolmo: K -"72, -*80, -'88, I -96.112,120, 136,1-44, 160,180, 2-.
I__.    Na debelo cene ugodne.     -------
Ljilja poštnine prosto na dom.  Posodo se L«i\i Kupcu  do   popolne   vporabe olja;  po I I      vporabi se spet zameni s polno.
|ravi vinski   kis  in  navaden.  Zalogaj ¦____------- mila in sveč.------------------!
rrLcW5ko-obrtqa zadruga V Gorici
registrovsna zadruga z neomejenim Jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na »remeniena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni Seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le načm poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v potih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6$. obrestovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine Vi# prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4\/o?4, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorce«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
Solnčniki
d najuečji izbčri po usafci ceni
so ravnokar dospeli. J. ZORNIH  - GOKICA
Gosposka ulica 10.
ja izbera modereev
vedno zadnje novosti idealnih krojev,
samo pri
J. ZOBNIK - GORICA
Gosposka ulica 10.
Krasni okraski za spoinladne in letne obleke
so vže zadeli dohajati. | J. ZOicMK  -  GORICA
Gosposka ulica 10.
V trajno dobro službo
sprejme se v Gorici spretno in zanesljivo osebo. Ozira se pred vsem na trgovsko | izobraženo, jezikovno zmožno in delavno mo6. Reflektantjo, kateri so vešči in spretni v zavarovalni stroki in zmožni poleg slovenske tudi nemške ali italijanske korespondence ter zamorejo nuditi nekaj službene varščine, imajo prednost.
Nastop službe lahko takoj.
Ponudbe pošiljati je do 25. t. m. na upravništvo »Soče« pod geslom »Vztrajnost«.
ierševani & Čuk
: v Goric! :
StoJni trg it. 9 (Pia2za Duomo)
priporoča svojo
zalogo šivalnih strojev
naznib sisteme? za umetno vezenje (rekamiranje)
Mehanična delavnica  konec
Raštelja št. 4 sprejema vsako
popravo Šivalnih strojev, dvo-
koles, pušk in samokresov.
Šivalna stroja In  poprava jamčiva od 5-10 let.
\Mfya zaloga obujala
Josip Cociancig
• • • lehallšče Uosipa Derdi šiu. 25, nasproti ljudskemu urlu • • • V GORICI.
Za otroke In odrašene:
Čevljlčki črni ali rmeni................od K V— dalje
Za ženskej
Čevijički na trak agleškega kroja............   »    »   6-      >
Čevljički fini na gumbe................   »    »   7*•—    »
Čevijički na trak Chevreaux..............   »    »   8*—    »
Za možke:
Čeyiji na elastik angleškega kroja...........   >    >   6'—    »
Čevlji na trak fini..................   »    »   ?•—    »
Čevlji fini na gumbe.................   >    »   8'        »
Čevlji na trak Cuevreaux...............   »    »   Q-~    »
Amerikanski originalni čevlji „GOODYEAR" Velikanska izbira obuvala lastnega  izdelka
iz usnja, katero [dobivam  direktno  iz  Nemčije, Francije in  drugih  držav.
Se sprejemajo popravila in naročila na mero.
s cesarskimi brzoparniki »KAISER W1LHELM EL", „KRONPRiNZ WILHELM" + to „KAISER WILHELM der GROSSE".                              f
Prekomorska vožnja traja samo 5-6 dni.       •"c3 A
Natančen, zanesljiv poduk In veljavne vozne listke za parnike gori navedenega   '""*'   T
parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite    C*^ j
v Ljubljani edino le pri                                              Ls:
EDTARDD TATCARJO, Kitasto lita B. 35  =
f        nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju".                  cx3 s
Odhod !i LJubljane Je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se   L2
tičejo pot   jmja, toftno In brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna,   p^
Poteikom,      senjenim t Eapadne države kakor:  Colorado,  Mexiko, Californijo,    fmmj3
Arb      , vtata,  wioming,   Nevada,   Oregon  in  Washington  nudi nafie  druStvo   Z~Z
posebno   ugodno   ta   izredno   cžno   dre*   Galveatoo.   Odhod   na   te.'   progi   *"*-J
is Bremna enkrat mesečno.                                             ;—! Tn te dobivajo pa tudi listki preko Bal ti mora In na vse ostale dele sveta, kakort
#¦   Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires. Oolombo. Singapore v Avstralijo itd.            *
Se dobiva v vseh lekarnah.
Najboljše zdravilo proti
Se dobiva v vseh lekarnah.
REVMATIZMU in PROTINU
K   likllr   G0dina   iiielflQ V Tr^/. lekll'nfl.h..RaI'a81 ••¦'¦"»•p ¦•kariia „Mm Madonna dana Saluta" pri Sv. Jakobu; Josip Godlna, '     mw   ¦"¦¦"¦   Iskarna „all* lgaa'V Via dal Farnoto 4.
=—      Cena iteklanioe K 1'40; Is Trgta m nt razpofiilja manj nego i steklenice proti povzetju aH naprej poslanim zneskom K !•- prosto poštnine.
Kdor želi kupiti pripravne in lepe obleke
za dečke in deklice naj se obrne do tvrdke
IVAN  FELBERBAUM
tekalifčs Josipa Verdi štev. II. (nasproti eksportnemu trgu).
Novosti
v konfekcijah in raznem perilu.