PoSSnlns plačana w »otovhi*. Leto VI., ifB g@6, IT Uubljaiti, w četrtek 14, gepSereslsra 1922. Posags-s. M. 1 EMw, Izhaja razen pondeljka in dneva po praznika vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. oek. rač. št 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din, Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer so ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. 1 Glasilo Sodalbd&ie stranke Jsagoslaviie. _ Letnik IV., SSev. 36. *«trthowa števlika izhaja kot tednik LJUDSKI GLAS Sodrug Etbin Kristan. v, S* pokraijnskega odbora SSJ bo J; 6 24. septembra. Do takrat bi imeli avzaprav še počakati, ni dobro, če o SJ^P važnih zadevah pišemo prej, nego se pogovorili z odgovornimi činitelji. nov5 nasprotno časopisje zlorablja Etbi-Ve? °dhod tako nesramno, da ni mogoče ^■Jttolčati. Tajništvo SSJ in uredništvo J>r5?re^a* ima itak pravico pisati tudi 5j^ sklepom, odkar je strankin zbor sam ne skrivati. Nerodnosti po- Da ^nika. ki se vedno lahko moti, bodo °doorovi sklepi popravili, če bo treba, kot i r- Etbin Kristan gre v Ameriko Va lz?eljeniški komisar. Ta služba je nove’ 5fc*«vo delo: Že prej v Ameriki in *** v Jugoslaviji ie delal na to, da se je. pa tudi zelo po-ySaj ti- Se d^ava zanima za izseljence « idr0' kakOT se zanima za trgovce, ie jv_ sre oo vsem svetu na roko. dočim ^ruhr?ra‘ hoditi delavec s trebuhom za niogj ^ n.a lastno pest, brez nasveta in po-ro£e in tam- na niilost in nemilost iz~ ,? i^ebrisanim agentom, če pa ie ta-^iniJt Potrebna — ali naj jo vrši kak ?eja ,°v sir>, ki se ne briga za nič dru-kvgv. ko za same veselice in zabave, skih ^l1 ‘šče kakih mastnih postran-^ož ^lo.žkov? Ali ni boljše, da jo vrši naQtenifn^a 131 dela, da vrši t0 delavstvu 2na j~^n° službo mož. ki delavstvo po-Ul*iaza °!K°letnega sodelovanja? Kako stv0 .° 'e> če mu podtikajo zato koritar-l>eUJTim^mU‘ ^ ^ je s svojim 26-letnim vse)<-au Im in neplačanim delovanjem Do 9r zaslužil, da dobi plačano službo Veuj70jlh zmožnostih. Službo, v kateri Ulj, „*,da bo delal! Kako umazano je. če ^-taio koritarstvo klerikalci, ko je Dla^°. bližji koritarstvu vsak najslabše jelam, duhovnik — v razmerju dela in J^be višjih ali pa celo na knežje .na3višjih duhovnikov, ki so »na- k. m,,k|« sinT1 H ni itnp1 tie si_kai na šele če se ozremo na mast- 5*e.\ k^i^^i*^ s'nu človekovega, ki ni imel Položiti svo.jo glavo! Fuj! bera._^a^rat fuii. če pišejo kaj takega li-Wjail' p°n>lslite! žerjav ie kot minister staj,. °e politike predlagal sodr. Etb. Kri-liicj ^ imenovanje, najbrž je pri tej priba 2u- Prav prijazno govoril z njim, nato lavSk-T .nani golido gnojnice njegov »De-1 (za delavce izdaja Žerjav poti e* * Jutro« je samo za »izobraže- JDSarje!)! iHHni o^nunistih ni treba govoriti. Ko-s° Dr J SP danes samo še tisti delavci, ki Drenm_eni’ .da bi delali v organizacijah in ^ato o?2an‘- da bi plačevali prispevke, ’^ki a*V?Sell’ da vodi njih »akcijo« g. vo-k<*mmirase Stefanovič, ki jih bo naučil Zma pa dunajsldh metodah. Drugo i delavstvo pa toliko trpi radi komunističnih nerodnosti pred 2 letoma, da še besede komunizem ne mara več slišati, zato so že tudi Stefanoviči začeli razlagati — socializem! Seveda gre to slabo od rok tistim, ki so ga dozdaj pobijali! — Zato se nam ne zdi vredno brigati se za sodbo »Delavskih Novic« o sodr. Etb. Kristanu. Najogabnejše pa je pisanje »Avtonomista«. Tisti g. Prepeluh, ki je s svojim poverjeništvom in posebno še s prošnjo za umirovljenje v visokem činovnem razredu največ pripomogel k temu, da je podkupljenim komunističnim agitatorjem uspelo razbiti organizacije takrat, ko so bile najbolj potrebne, tisti Prepeluh je podpisan pod listom, ki piše o »izdajstvu«, da je Etb. Kristan »zatajil, kar je ob volitvah propovedovai« in da je treba »odpraviti škodljivce«! Sodr. Etbin Kristan, ki je vedno javno in jasno zastopal svoje mnenje, čeprav mu je bilo to v škodo, ta naj bi bil umazan. če mečejo blato po njem tisti, ki so zapustili socialistične vrste, ko so spoznali, da na Slovenskem še vedno »vera« vleče! ? Pri tem je pa ta gospod tudi zelo mnogo pripomogel k temu. da sodr. Etb. Kristan ni posebno navdušen za prebivanje med nami. Najbrž je to tudi soodloče-vaio. da je sklenil vrniti se v Ameriko. Rad bi veliko socialistično stranko in delal je dosti zanio da bi bila lahko velika. Pa so prišli razni nagradarji in skakalci čez pet klinov na uradni lestvi, izvozni-čarji in uvozniC irii — pa so naredili tak nered, da je bilo treba železne metle. Te železne metle ro je pa ustrašilo — brez potrebe — tudi delavstvo, ker je mislilo, da je to navaden prepir med voditelji, ne pa — kakor je bilo v resnici — potrebno čiščenj. Pri tej nejasnosti je marsikdo posta1 mlačen, drugi so pa prav slogo hvalili ta:i:o dolgo, da smo dobili »Zarjo« in »Enakost«. Sodr. Etb. Kristan, ki je trdo delal v parlamentu, kakor se vidi tudi iz govorov, ki jih objavljamo, r.i jasno videl — sooznal je najbrž šele. ko mn je bila iz rok iztrgana t skarna, ki jo ie vodil g. Prepeluh. Kdor nožna to storijo, bi lahko rnislil. da gre Etb. Kristan v Ameriko samo zato. ker ne mara dihat’ istega zraka s takimi poštenjaki. In ti zdaj pišejo o izdajstvu! Fuj!x Seveda tudi nam ni všeč, da gre. Potrebno in koristno delo ga čaka tam. vendar se nam zdi delo v parlamentu še po-trebnejše. Najhujše pa se nam zdi to. da se ni smatral dolžnega vprašati stranko prei nego zapusti vaz.no mesto, ki mu ga je poverila. Seveda, če smejo 4 poslanci I GlasESo &(ne&siko»tiei&v5ke zveza. Stane letno 36’— Din, mesečno 3*— Din. delati, kar hočejo (Golouh. Kopač. Tokan in Kisovar, ki niti po celjskih sklepih z 29. junija niso štorih svoje dolžnosti), potem si sme tudi on dovoliti nekaj samo-lastnosti. Toda ni prav to! Pa o tem več drugič! Za danes samo še tole: Mnogo smo že izgubili, zmožnega m pridnega delavca je vselej težko nadome-stiti. Vendar to ni nemogoče. Stranka de-lavnega ljudstva smo, v bogove in malike ne verujemo, ker vemo, da nas bo rešilo le — lastno delo. Nar. posl. dr. M. KORUN? Kongres javnih delavcev. V Zagrebu se je vršil preteklo nedeljo. 10. t. m., kongres javnih delavcev., Zdi se nam potrebno, da spregovorimo o njem par besed. Notranje politične razmere v državi so nezdrave in abnormalne. To je nespor* no. Abstinenca celega hrvaškega naroda od vsake politike, plemenska opozicija največje slovenske stranke, velesrbsko razpoloženje preko Save. to so pojavi, kii škodujejo in zavirajo vsak gospodarski, kulturni in socialni napredek v državi. Na tem mestu smo že enkrat povedali svoje mnenje, da je vzrok vsem tem razmeram še predvojna orientacija današnjih naj-i večjih političnih strank v državi, bodis. da so v vladi, bodisi da so v opoziciji. Ne more biti nam socialistom vseeno, kake so meščanske stranke, ki so poklicane vladati v meščanski državi. Interes našega razrednega boja zahteva, da imaio meščanske stranke jasen program, da po niem zavestno delajo, samo take stranke zamorejo ustvariti v državi prilike, ki nudijo možnost programatičnega in konse-kventnega razrednega boja. Vsaka nejasnost v teoriji in praktičnem udejstvovanju od strani meščanskih strank povzroča tudi neorientiranost delavskih mas — za kar mamo — žalibog — najlepši primer baš v sedanjosti. Nezdravi časi in gnile razmere inficirajo vse javno življenje. Iz socialističnega strankarskega stališča pozdravljamo zato vsak pojav, ki bi utegnil privesti naše notranje politične razmere v normalno stanje. Tak namen je imel kongres iavnili delavcev v Zagrebu. Uspeh, ki ga želimo se bo seveda šele pokazal. Ugoden znak je prisotnost nekaterih demokratskih prvakov. čeprav se nam zdi, da trenutek za nujni razpad demokratske stranke, radi1 velikih st varuh razlik med posameznimi grupami vnjej — še ni prišel. Udeležba na kongresu je bila obila. a tudi pestra. Iz teh ljudi ustvariti enotno stranko ne bo nikdar mogoče. Med ude-ležniki je bilo tudi mnogo takih, ki so že bili in niso in ne bodo več in takih, ki bi radi §ete postati favni deJavc!. Gotovo Je, da politiki iz Hrvaške, pa tudi deloma iz Daimacije in Vojvodine ter Slovenije, ki so bili na kongresu, nimajo mas za seboj. Ce bodo mogli najti pot do njih. je vprašanje. Iz Slovenije so se kongresa udeležili nekateri demokratski starini, narodni so-cialci ter nekateri doslej politično še neopredeljeni. Ali hočejo vsi ti v eno stranko? Podčrtujemo udeležbo narodnih soci-alcev, ker so s svojo navzočnostjo končno pokazali, da niso stranka razrednega boja, ampak meščanska stranka, kar smo mi vedno trdili. Neposredni rezultat kongresa je njegova resolucija, ki zasluži komentarja. Pripravljalci kongresa so — očitno po sili razmer ■— odvrgli svojo prvotno misel ustanoviti enotno stranko, ampak izjavili so se za »Savez narodnih stranaka i grupa«, ki naj bi se boril za unitarno Jugoslavijo na eni strani proti plemenskemu šovinizmu (Radič, yelesrbi in klerikalci), na drugi strani proti metodam terorizma in nasilju in širjenju korupcije, ki je največ kriva, ^ da javna morala pada. Ta dolgi opis bi se dal kratko nadomestiti z besedico »režim« (vlada), ki so ga pa kongresniki, gotovo iz ozira na navzoče člane režimske stranke (demokratov) izpustili. Torej vendar oziri proti režimu! Zanimivo je tudi da se resolucija ne izreka jasno in določno za revizijo ustave. kar znaei koncesijo na kongresu prisotnim demokratom, ki so glasovali za ustavo. Torej tudi oziri! V bistvu se seveda to, kar zahteva resolucija, brez revizije ustave pač ne da izvesti. Revizija ustave ie potrebna, a ne samo v točki »centralizma« ter v pogledu razširjenja samouprave kar smo socialisti vedno povdariali, ampak tudi v mnogih drugih pogledih (vladavina, gospodarsko-socialni principi, vojska itd. Tega v resoluciji pogrešamo. Kongres odklanja istovetenje (zamenjavanje) začasnih režimov z državo ter centralizma z unitarizmom. Ta povdarek ■je pravilen. Konštatirati pa moramo, da so mnogi izmed ljudi, ki so glasovali jv Zagrebu za to resolucijo, očitali socialistom, da smo za centralizem, ker smo bili za to, kar kongresniki nazivaio unitarizem* Socialisti se iz principielnih razlogov kongresa meščanskih politikov nismo mogli udeležiti. V boju proti režimu se bomo oa vedno lahko našli, tembolj ker smo se socialisti za največji del tega, kar zahteva resolucija, že doslej na osnovi svojega programa borili. Želimo iz uvodoma navedenih razlogov. da bi naši meščanski politiki končno vendar našli svoio orientacijo in da bi v naši notranji politiki zavel nov. svež duh! Vsem nam ie potreben in narod si ga želi! Notranja politika. (Govor posl. sodr, Etblna Kristana v proračunski razpravi v Narodni skupščini.) Ministrstvo policije. (Dalje.) Resnično imamo tudi v tej državi podanike namesto državljanov, in v tem zmislu se tudi postopa z ljudmi. Večkrat sem že opazil, da ie tudi v tej zbornici nekoliko poslancev, ki smatrajo za svoio nalogo vedno braniti policajstvo, če prednašajo proti upravnim in policijskim organom pritožbe zaradi zanikrno-sti. zaradi nepravilnosti, zaradi nezakonitega postopanja itd. Zdi se, da so nekateri res sami zadojeni z enakim policaj-sklm duhom. Sicer pa to izgleda. kakor da fma Sovek fz opo-tfcfje Is nasfado v tem. da nnoada. kar obstala v naši državi, in tedai mislijo gospodie. da ie treba proti vsaki taki tožbi vehementno nastopiti. To je popolnoma napačno razumevanje. zakaj to ne pomeni želeti svojemu narodu in svoii državi dobro, ampak pomeni vzdržavati zlo, ki obstaja v državi. Ce prednašamo pritožbe in se bojujemo proti duhu. ki ni dober, delamo to z namenom, da bi se iztrebilo zlo. da bi namesto slabih institucij dobili dobre institucije. da postane iz te države res dober, svoboden dom svobodnega naroda. In vi. gospodje, ki vladate, ne bi smeli hrumeti, kadar predlaga opozicija svoj material, ampak bi ga morali študirati, in kadar spoznate, da so pritožbe opravičene. bi morali poskrbeti, da vas vlada posluša in da ozdravi zlo. In gospodje, zlo se ne zdravi le s policijo in žandarmeriio. Če bi bilo tako, bi morala naša država biti že vzoren organizem. vsi pa vemo. da ni tako. Naša žandarmeriia ni majhna, zlasti ni majhna v nekaterih krajih. Tako na primer ima peta žandarmerijska brigada v Sloveniji 51 oficirjev in 1500 žandar-iev. Pred zlomom se je v državi, ki ni bila baš .varčna, kar se tiče žandarmerije, zlasti ne v naših krajih, ki jih ie smatrala za iredentistične in sicer po pravici, izhajalo s silo, ki je štela v vseh delih, iz katerih se sestavlja današnja Slovenija, približno 14 oficirjev namesto današnjih 51, in iz okroglo 1200 mož. Sedai. gospodje imamo pri žandar-meriii stotnike, opravljajoče posel, ki ga je nekdai vršil okrajni žandarski narednik. Majorje imamo, ki ne delajo nič drugega. kot to. kar je včasih delal žandarski poročnik. In kljub temu pomnoženemu številu žandarmerije v deželi se ne živi nič bolje, kot se je živelo ob onem manišem številu. Nisem človek, ki bi hotel zaradi popularnosti ali iz demagogije deklamirati proti policiji in žandavmeriji sploh. Vem, da družba še dolgo ne bo tako dovršena, da bi se moglo izhajati brez neke sile. ki ima specialen namen skrbeti za vzdrževanje reda in za varnost v deželi. Toda, gospodje, iz te sile. ki nai služi redu in varnosti, se ne sme napraviti gospodar države. To po oriliki se pa sedaj pri nas godi. Pri nas policist, nai ie visok ali pa nizek, pri nas žandar. naj je oficir ali pa podčastnik, ne živi v prepričanju, da mu ie naloga služiti nekim resnično višjim ciljem: nikakor ni prepričan, da ie tukaj zaradi naroda in niegovih potreb, ampak veliko število teh ljudi se je vživelo, v idejo, da je narod zaradi njih tukaj, da izdajajo oni ukaze in zapovedi, narod pa da. mora slušati in služiti. Gospodje, kako veliko zlo je to. se lahko prepričate če pogledate splošno stanie v naši deželi. Vse zaman, gospodje : Izšli smo že iz starih časov, in povsod po vsem svetu se ie čut svobode okrepčal. Ljudje ne morejo več prenašati tega. da jim kakšen uniformiran človek kaže svoie gospodstvo. da more napram njim postopati kakor ošaben gospodar napram služabniku. Notranja politika, gospodje, bi morala v prvi vrsti služiti namenu, da se država konsolidira in da postane iz teoretičnega narodnega edinstva praktično narodno edinstvo: zakaj priznali mi boste, da ta cilj v praksi še ni dosežen. Toda. srosoodie. tam kjer ni dobre uprave, tam kjer ni dovolj dobrih organov, tam država ne more privlačiti, temveč odbl- Ja. Napačna fe metoda, če se more ljubezen do države vcep kakor bodisi s fizično ali v; včasi veste, so tudi moralne batine« bolj bole ktkor fizične. (Dalje pnh.) I euosriSfei (MK---.- Sobota, 2. seot.: Zasedanje ^75^ v nega odbora dunajske 'ntef?A oncialis-Frankfurtu ob Meni. Amen£vetovanje tična stranka se sPre]melJ^ socialistič-glede združenja obeh nemšk-h ; nih strank. - Zborovanje pokrajin* skupščine UJU na Bledu. . delav- Nedelja. 3. sept.: V Belgra ski protidraginjski shodi. aijStiČne Novgorodu kongres ruske so■ ^ stranke, ki pripada dunajski naU'Ponedeljek. 4. sept.: Trocki da ne bodo zmanjšali sovjetstce Ajjia S00.000 mož. - Sovjetska vlada ob** & na smrt 48 vodii lanske kozake med njimi častnike rdeče armaa ^ »črezvičajke«. - V Kanadi zmagovit nec rudarske stavke. . \rneH°' Torek, 5. sapt.: Etbin Kn van izseljeniškim delegatom v ku. Položi poslanski mandat. gasto’1' reštu odkrili zaroto madzar&Kin jjcl.-kov. proti rumunski kralj e v sk itvajiska* Severna mala antanta (Finska, c0 o Estonska. Poljska) ima ™;odov. — skupnem nastopu pri Zvezi v0dstVOfl1 V Mehiki nova revolucija p oa prejšnjega predsednika Car ra • t llSta_J Sreda. 6. sept.: Ministrski sv ^ i; vil podpore dijakom,- ki stud geifrrajs^ Odpravil uvozno carino. Jiev0 mifli' »Videlo« piše. da je dovoljen’® strstvo Pucljevi ženi kanova! za 20.000 svinj. — V Zagreou devizaIni razne banke radi špekuHran j0^e. in valutami na 1,200.000 D ?ntanto Grki prosijo Turke za n^,r ~j0 izpra^nj' posredovanje. Turki ,fa Tracije z 0&!' tev Male Azije in vrnitev rf p0lcradH nora. — Francoski komuni zveze knjižnice nemške ^[° ark knji?-Mfihlhausenu za 40.000 marK SoV3et Pričetek seie Zveze narodov- 34? ska vlada dela proračun, v^ni^ v l0d« vseh postavk za m>litarife • vstala proti Angležem. Ameriški P”. Četrtek, 7. septembra. se usfe slanik v Belgradu predlaff > tam ' izseljevanje v Ameriko, K otvoritev Petek, 8. septembra. Mariboru- ^ krajinske obrtne razstave invalidoy. Nameravani shod v®1]11,,, ^bor, Ljubljani osrednji in^f^da i« 'lS ketira z vlado, ortklical, _ Les« odobrila vse invalidske zah (60Oo Pj delavci v bosanskem Drva staVko, J številu) stopili v dvodnev Q povis jim delodajalec — vlada —' mezd. , nlavni r. „wv Sobota, 9. septembra- jral pfl ki savez Jugoslavije inter .avii0. da . metnem_ ministrstvu, ki J i5čefližele^ spremieio vsi 1. 1920. oa sVOjili ra ^ čarji, čim vloze prošnje P” prek« teljstvih ali pa pri nudggj v ništva GRSJ. mir« s T* du za pomoč pn lala eno- & Jugoslovanska vlada P 0rgj£a v^.^triJ1 dovlco pred Smirno. ;7nlačala ^ {4a stoo la - LaSka vlada SiW-polovico TOmiliionskega Kkem zastavka® poštm^, ^ Perzija zahteva pii e med' zastopnika za mohamed p' jg®tek Nedelja. 10. ava«l»v U narodnega mvahdskeg fent •— Primitiven profesorsE kongres •stotam, — V Zagrebu kongres duševnih aelavcev, ki je naperjen proti koruptne-mu režimu. V demokraški stranki pride najbrže do razkola, ker se je nje predsednik Davidovič proti Pribičevičevi volji Kongresa udeležil, v nameri, da pripravi j®ron za novo demokraško stranko. — Urški kralj Konstantin glasom poročil pobegnil. Politične vesti. + Vlada je potrdila izgon na tri leta zagrebškega komunista Kamila Horvati-a, urednika »Borbe«, ki je hotel že zopet -svo' časopis. Ker ni mogla vlada •^braniti nadaljno izhajanje lista, je list ^nemogočiLa s tem. da je izgnala niego-“Ka urednika. Reakcija ponosno dviga Sv°io glavo. ^Belgrajska vlada nima nobenih kraf V 0 s^benih sestankih in posetih mirT-ia Aleksandra. ki ga zvesto spremlja bnstrsla predsednik Pašič. Za Pašičevo w?Vante v London vedo vladni krogi toliko, da išče za sebe velikanske o,.,*? denaria na posodo. In potovanje se naibrž izplačalo. ^ Ji' Predsednik narodne skupščine ]e s^iicai prihodnjo sejo skup-se J na 10- oktobra. Zakonodajni odbor ^tane l. oktobra. raztaj ^ Balgradu pričakujejo vsled vladi nV demokratski stranici, krizo v ^son' .Jbičcvič je priobčil v belgrajskih člani”? pojasnilo, v katerem napada Ježili emo^ratskega kluba, ki so se ude-Sq nrJagrekškega kongresa, na katerem y Kopa vali demokratsko stranko. Vem s !?a novinarskem kongresu v No-so vdrP S0 se Ukazali jugosl. fašisti, ki slaVndvorano, v kateri se je vršil htevaji banket na čast gostom ter za-binirm D Orično peti gostje državno vinari* v?šl° je do ostrega streljania. No-strank Dripadajo različnim političnim temu v- s° naiostreje protestirali proti nečuvenemu postopanju. stovt/^kret«, glasilo zagrebških faši-Il0vinSe-Zavzema za fašiste, ki so napadli ratj v Novem Sadu ter pustili zasvi-so v ^avno himno. Jugoslovanski fašisti Sad,, ^5?vih očeh veliki junaki. V Novem J1h je bilo več ranjenih. sestmi^nbfovnlkn se je vršil 9. L m. rem c k ^neodvisne« mladine, na kate-stanp}? •°s*r° obsodili sedanji režim. Se-greb?t ]e Jndi pozdravil zborovalce za-cev< kongresa »duševnih delav- ^Dari- 80 razDravUaii o novi politični kapihfi-1:. na temelju »jugoslovanstva«. vklimo S vzgoja bogato žanje, kakor Dofc}.*" Kraljevič Jurij se je odiočil, da ne Aleioo«yJ ^ kamor ga je obsodil kralj ktadu p61'. temveč da bo ostal v Bel-DpvJv ker ie prepričan, da ni nobenega ^°v braZa kazen. E mu jo je naložil nje- .J Kraljevič Jurij je pisal invalidske-»druženju v Belgradu ter obenem po-^nvalidom 1 milijon dinarjev, dhiev a pr*JJkl kongresa katoliške mfa-v Rimu je prišlo do spodadov s fa-BoUcija peš in na konjih je končno navala red. v°luci- ®r^kem pričakujejo izbruh re- zpv v L zaradi neprestanih grških pora-gib s Aziji. V visokih političnih kro- Vanj.1 Poraja želja, da bi zasedla jugoslo-+ armada Solun. bofa ^redsedništvo izvrševalneca od-k j škoslovaške socialistične stranke «reIdo proti združenja s komunistič- no stranko, ker se ta še vedno Pokorava moskovski internacionali. + Češkoslovaški časopisi poročajo, da je razposlal nemški »Kulturbund« vsem častnikom nemške narodnosti taino okrožnico. v kateri poziva častnike, naj pridno stopalo v češko slovaško armado, v kateri bodo ob priliki vršili iste naloge, ki so jih vršili češki častniki v bivši avstro-ogrski armadi. -f V Bukarešti sklepajo poljsko-ro-munsko vojaško zvezo. Predsednik poljske republike Pilsudski je zaradi tega obpoto-val te dni iz Varšave. + Na sefi Zveze narodov, ki zboruje v Ženevi, je zahteval norveški zastopnik Lange popolno razorožitev armad. Govornik je nastopil z ostrimi besedami zoper sistem stalnih armad. + Za predsednika tretjega zasedanja Zveze narodov v Ženevi so izvolili delegati g. Edwardsa iz Čile. Z njegovo izvolitvijo so želeli evropski delegati pritegniti v svojo sredo Ameriko, ki se je do-sedaj držala pasivno in celo razvijala sovražno propagando proti omenjeni internacionalni ustanovi ki je delo bivšega ameriškega predsednika Wilsona. Delegati Zveze narodov napeto pričakujejo, kakšno stališče bo sedaj zavzela Amerika na vseamerikanskem kongresu v Čili, ki ga otvariajo te dni. + Delegat Muray je predložil seji Zveze narodov resolucijo, v kateri je izrazil željo, uvesti eksperantski jezik v mednarodnem poštnem in brzojavnem prometu. + Angleži so pričeli izkrcavati svoje čete ob carigrajski obali. Francoska vlada je že ogorčeno protestirala, obenem pa se tudi ona pripravlja, odposlati svoje čete v Carigrad. Kapitalistične vlade že vedo zakaj. H- V Turčiji vlada neznansko veselje, ker je turška armada potolkla grške Čete ter zavzela Smirno. Poraz grških čet pripisujejo nedostatku moralnega edinstva ter razruvanih političnih, gospodarskih in verskih razmerah na Grškem. Grško ljudstvo namreč strada, medtem ko hoče vlada po vsej sili izdati vse za armado. + Inozemska delegacija ruskih socialnih revolucionarjev te brzojavno zaprosila vse socialistične stranke sveta, naj interveniralo pri moskovski vladi, naj takoj razsodi kaj bo ukrenila z socialnimi revolucionarji, ki jih je obsodila na smrt pa pridržala v zaporu kot talce, ki iam-čijo s svojimi življenji za pokret svoje stirdnke. Nekateri na smrt obsojeni so se namreč v ječi obesili, ker niso hoteli omejevati svobodo svoje stranke. -j- Sovjetska vlada se boji ljudskih volitev pa je zato aretirala več visokih sovjetskih uradnikov, o katerih je zasumila. da so pripravljeni pri bližajočih se volitvah nastopiti proti komunistom. + Sovjetska vlada se pripravlja na ofenzivo proti belim četam v Vladivostoku. Med tem pa že poročajo, da so bele čete sprejele ultimatum sovjetske vlade, da bodo odredile razorožitev do 15. t. m. + V Rusiji so pobesila komunistična sodišča od časa revolucije pa do predzadnjega časa 1,766.118 ljudi. Med temi je 6775 profesorjev in učiteljev. 8800 zdravnikov. 355.250 duševnih delavcev, 1243 svečenikov. 54.650 častnikov, 350 tisoč vojakov. 59.000 policistov. 12.000950 Posestnikovin 192.350 delavcev. To statistiko javljajo iz Rige. Iz navedenih številk ie dovolj jasno izražena nesrečna komunistična taktika, ki zahteva takojšnjo rešitev iz obupnega živlienskejca položaja, pa S ne ve 'da vse to ni mogoče kar naenkrat čez noč. Dokaz za to je prav posebno sovjetska Rusija sama. ki je vsled svoje ponesrečene taktike prisiljena stopati nazaj h kapitalizmu. Pri mirnem razvoju bi seveda ta korak nazaj odpadel. + V Palestini so proglasili Anglež! svoj mandat nad deželo. Prebivalstvo v mestih je protestiralo s tem. da je poza-prlo v znak protesta vse javne lokale. + Zmage turške armade v Mali Aziji so zelo navdušile mohamedance v Indiji, ki so priredili v poedinih mestih velike slavnosti na čast zmagovalcem. Indijski mohamedanci se nadejajo, da bodo po-: voljno rešili svoj problem, ki se tiče predvsem kalifove prestolnice. Nacionali-stična zaslepljenost ljudstva je v resnici brezmejna. -f- Japonska svoboda tiska je fraza, Profesor Tsekuji Aoki na državni univerzi v 1 okiju je kritiziral čez državno sodišče in bil zato obsojen na štiri mesece ječe. Vse pritožbe so bile zavržene. + Za odpoklic sodnikov. Newyorška delavska federacija je na svoji konferenčni v Pougheepsiju sprejela resolucijo, ki zahteva, da se v legislaturi takoj regulirajo zakoni glede sodišč tako, da bo ljudstvo odpoklicalo vrhovne sodnike ki1 se pokažejo, da so škodljivi ljudskim interesom. Resolucija tudi zahteva, da ljudstvo voli sodnike prizivnih sodišč. + Znani avtomobilski tovarnar Hen-ry Ford iz Amerike bo 16. t m. zaprl svoje tovarne. Začasno odpuščenih bo okoli 500.000 delavcev, če pa računamo tudi delavce jx> ostalih tovarnah, ki bodoi prizadeti, bo vrženih za zimo okoli 2 milijona delavcev na cesto. Ford pravi, da. bo zapri tovarne zaradi tega. ker so povišali cene premogu in jeklu. Fordova akcija govori dovoli jasno, kako uničujoč ja sedanji gospodarski sistem za delavce. En sam kapitalist ima moč. da vrže sto tisoč delavcev na cesto. ko. prihaja zima. In to se izvrši, ker se par kapitalistov, neče sporazumeti med seboj, kako bi še hujše molzli ljudstvo. Ali ni pametno, dai se tak gospodarski sistem spremeni?. »Delavci imajo letos v jeseni priliko, da glasujejo za spremenitev sedanjega roparskega gospodarskega sistema, ako oddajo svoje glasove socialističnim kandidatom,« je rekel neki vodja stavkujočihi železničarjev v Detroitu. SPLOŠNA STROKOVNA ORGANIZACIJA ZA SLOVENIJO. Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani je v svojem področju ustanovila Splošno strokovno organizacija Namen te organizacije je, da skrbi v prvi vrsti za. socialni položaj svojih članov. Organizacija, ki hoče biti res bojev-na. E hoče delati na ta da se proletariat osvobodi izpod kapitalističnega tarma. ne sme biti samo mezdna organizacija, ona ne sme polagati važnosti samo na mezdne boie. temveč mora posvečati pažnjo tudi socigilni zakonodaji in izobrazbi. V organizacijo lahko pristopi vsak duševni in ročni delavec, ki ni že strokovno organiziran v kaki strokovni organizaciji. E io v zvezi Strokovne komisije. Organizacija ie razdeljena na sekcija taka da tvorijo n. pr. zasebni nameščenci svojo sekcijo s svojim lastnim sekcijsEms odborom, cestarji zopet svojo sekcijo itd. Še mnogo je strok. E v Strokovni komisiji nimaio svoje strokovne organizacije. Vsi ti se sedaj lahko organizirajo v? Splošni strokovni organizaciji Že dolgo pogrešamo ob rami ročnega delavca skuocio v strokovni organizaciji .dnševnessa delavca. Zasebni nameščenci nima;o danes nikake razredne strokovne organizacije. zato na je njih gmotni kakor tudi socialni položaj mnogo slabejši od onega ročnega delavca. Kje so danes organizirani zasebni nameščenci. trgovski nastavljenci. delavci manjših strok itd.? Vsi, Id niso še organizirani v rczredni strokovni organizaciji, so krivi, da kapitalizem proletariat vedno lusiše In hujše pritiska. Vsi. ki se hočejo organizirati v Splošni strokovni organizaciji naj se prijavijo osebno ali pismeno na: »Splošno strokovno organizacijo za Slovenijo«, Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6. II. nadstr. levo.’ Dnavna mili. Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu prične novo šolsko leto s 16. oktobrom 1.1. Šola je šestmesečna in traja pouk do 15. aprila 1923. V njo se sprejemajo notranje in zunanje gojenke. Prošnje za sprejem je vložiti do 1. oktobra t. 1. Pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnial glede preskrbnine itd. Prošnjam je priložiti rojstni list in zadnje šolsko spričevalo. Uvedba popolne dnevne službe pri telefonu na Grosupljem. S 1. septembrom 1922 se je pri pošti Grosuplje za telefon uvedla popolna dnevna služba (C), t. j. v poletnem času (1. IV. do 30. IX.) od 7. do 21., po zimi (1. X. do 31. III.) od 8. do 20. LlaafelaaKs- Staro in novo. Prejeli smo sledeči dopis: Staro je. da stavka knjigovezov v Ljubljani, ki je izbruhnila dne 27. junija, traja dalje. Stavkujoči so solidarni in preplačani o svoji zmagi. Stavka se še le pri nekoliko privatnih malih knjigoveznicah, za katere pa je število stavkajočih zelo majhno, in še to se vsak čas zmanjšuje. kar je novo. Tako n. pr. so že, ali pa nameravajo še razni dobro kvalificirani delavci odpotovati. Posamezne tiskarne nameravajo uoeliati lastne knjigoveznice, kjer pa že obstoje, jih nameravajo povečati. ker je delo za knjigoveznice v tiskarnah nakopičeno, tiskarne pa so se obvezale, da ne bodo oddajale dela ne-tarifnim knjigoveznicam. Poleg tega nameravata dva podjetna pomočnika odpreti lastne knjigoveznice, seveda s pri-poznanjem tarife, o kateri so nekateri ljubljanski knjigoveški mojstri mnenja, da znači popolno socializacijo. O tej pa imajo gospodje knjigoveški mojstri zelo slabo mnenje in najbrž ne bodo na noben način plačali toliko »v gor«, kar vedno pripovedujejo svojim strankam, ker bi drugače zanje socializacija in druge svetovne reforme ne bile več strašila — teh pa se jim hoče. Kako strašansko reveži knjigo-veški mojstri »v gor« plačujejo, to bo občinstvo samo precej občutno spoznalo ob Priliki nakupovanja raznih šolskih potrebščin, Pri raznih tzv. »zmernih cenah« priporočamo naši javnosti, da presoja, ali bi ne bilo mogoče knjigoveški personal zmernim cenam« odgovarjajoče plačati, in kdo je morda kriv, da bo stavka trajala sedaj kmalu tri mesece. Delavstvo je poskušalo vse prej, predno ,ic šlo v stavko. torej ni krivo! Pri letošnjem nakupovanju šolskih Potrebščin nai se upošteva. da so iih izdelali večinoma otroci, ki so po sv.oji in svojih staršev neprevidnosti padli pošteno se borečemu, stavkujo-čemu delavstvu v hrbet Kvaliteta izdelkov bo torej letos precej pomankljiva; vkljub temu pa cene gotovo ne bodo »zmerne«. Občinstvu borno kmalu poslu- žili z_ raznimi kalkiilačnimi podatki, iz katerih bo to »v gor plačnje« že razvid-!10- .% ena novost je. da nameravajo podjetni m energični ljubljanski knjigoveški pomočniki ustanoviti lastno produktivno zadrugo ki bo kot tarifna knjigoveznica lahko prevzela ono velikomnožino dela. ki čaka na izvršitev. Ker so med pomočniki precejšne strokovnjaške kapacitete, bo občinstvo gotovo v vsakem oziru zadovoljno. Na ta način bodo kmalu vsi stavkujoči zaposleni ne da bi se stavka končala. Tudi gg. tiskarniškim principalom in ravnateljem ne bo več treba pošiljati delo skrito in po ovinkih v netarifne knjigoveznice. Kako se znajo gotovi dogovori glede netarifnih knjigoveznic od strani raznih tiskarn vzdrževati, bomo še spregovorili: materiala je že precej. Delavske starše pa še opozarjamo, nai ne pošiljalo svoja mladoletna dekleta v netarifne knjigoveznice, v katerih stavkajo, povpraševat za delo. V Ljubljani je dosti delavnic, ki plačuieio po tarifu in so torej izven stavke. Tozadevna pojasnila daje vsak čas strokovna organizacija knjigovezov. Pokažite delavsko solidarnost in zavednost tudi v dejanjih in ne le v besedah! Na ta način boste pripomogli pravici k zmagi! Ne pustite se zaslepiti s par groši! Če bi mojstri res hoteli pošteno plačevati za delo. ne bi prišlo do stavke. Naj živi delavska solidarnost! S stanovanji tekom ljubljanskega velesejma je bil križ. dosti tudi zavoliotega, ker tozadevni stanovanjski urad ni tako funkcioniral, kakor bi bilo treba. V roki imamo od njega izdano nakaznico (št 3404). na katero sta bila dva posetnika v ponedeljek poslana v privatno stanovanjc prenočevat. Ko sta odračunaJa običajno pristojbino desetih dinarjev, sta šla do tistega stanovanja in sta tam zvedela, da je — zasedeno. Tečeta nazai. da bi se glede tega informirala pri uradu, da bi ta ijima vsaj druigo prenočišče nakazal — urad v novi palači Kreditne banke ni več posloval. Še za nič plačane pristojbine nista dobila nazaj. — S prenočišči se je dalo špekulirati. Eden izmed omenjenih dveh posetnikov se je trudil po vseh gostilnah in hotelih, da bi dobil majhen prostorček. Noč je bila deževna in mrzla, neprijetno bi bilo prenočevati zunaj ali Pa v kavarni. V nobeni gostilni in v nobenem hotelu ni bilo nič. Končno dospe do neke boljše gostilne v Florijanski ulici. Tudi tam nič. To se pravi: ko je omenjeni povedal, da je voljan plačati trikrat, petkrat. več. kot pa je običajno, tedaj »se je našla« soba z osmimi posteljami, izmed katerih je bila ena vendarle prazna. In ko se je oosetnik pripravil, da pojde spat, tedaj bi bil lahko dobil na razpolago — kar štiri prazne sobe! Naš junak seveda ni delal utiša bogatega Amerikanca. Razumljivo, da za postelj, ki bi jo mogel in moral dobiti brez vsakega moledovanja ni plačal več, kot se spodobi. Franc Letnar. Včeraj je umrl strugar v Strojnih tovarnah v Ljubljani sodr. Franc Letnar. Bolehal je že par let na tuberkulozi. katero si ie deloma nakopal v ruskem ujetništvu. Zdravil se je v Topol-ščici in na Golniku, odkoder se je pred kratkim povrnil brez upanja, da okreva. Bil je dolgoleten in zaveden član strokovne organizacije. Pogreb se bo vršil danes. 13. t. m. popoldne ob 16. Zgodovinska razstava slikarstva na Slovenskem v tehnični srednii šoli na IViinu ostane odprta do inclusive 25. t. m., da so omogoči obisk tudi šolam in delavskim slojem. Priredijo se tudi vodstva. Razstava je odprta vsak dan od 9,—13. in od 14.—18. Vstopnina 5 Din. za pod vodstvom in v skupinah 2 Di ^ delavstvo bodo nazmaPjena\. , za gia- (15. t. m.) popoldne ob 15. vodsri 0 vtva< ne umetnostno - zgodovmsk g Razlaga konservator dr. Fr. bte . Tvrdka Anton Janežič v Lfu Sv. Florijana ulica 14 te sHej^bljani p0-pornim društvom^ slepih v J . vrs{ godbo in izdeluje šolske zvezike ^u_ z znamko: »V korist podpJ™e kakor štvu slepih«. Prosimo vse trS., cegajo tudi vse šoloobvezne, da pnd]”f raagajo po teh zvezkih in na ta na^m P. bva, izmed bednih najbednejsim. ki oorrK, ležni vsem tem dobrotnikom. . društvo slepih v Ljubljani, Woilfova,^effei II. Ljubljanski velesemenl je biskal0 popoln uspeh. Vsega skupaj J $e semenj okoli 180.000 ljudi. Sklenile miliardne kupčije. y Grand hotel »Union«. Ljub. ye_ četrtek. 14. septembra se bo vrs i ^ liki dvorani hotela »Union«vel£ topniiia koncert pri pogrnjenih^ mizah. p fr., prosta. K obilni udeležbi vabi , ravnatelj in restavrater. Celje* . ^ Čudna občutljivost. Ta cialistični list »Naprej« ]e X... številki 194. tako trdo okrtačd » okoiics strice občinskega odbora občine . Celje. da so še celo gg. demokra načm oelje. cia so. se ceiu ”ben vači zamerili. Jim pac na jpogo^: ne more v glavo, kako bi bi o ob^ da bi se kar anenkrat združ v listu v eno veliko in ker smo to kierika»cl povedali, jim pa že Pres.edf-L,vč nasProPT in demokrati (po zunanjosti .,. na s0cl' joči si stranki) so se tako hJ® sNapre^* aliste. ker jih v svojem_ us“UrinkavaJ0 tako čudno pozdravljajo m načela,. d njih nazadnjaška in tlačan^ 2aVoriU so se lepo po korapanjonsko p ob5inSkega neudeležitev sklicane sej \g22. & sveta za dne 10. septemb dovo^1*?*, tem jim že pokažemo naso »N in se v znak Protesta^proh^^e A» preja« nihče ne udeleži s yaS mi J* gg. presneto se motite, .. .ete. Pr&. \0 sodimo kakor si ,don Smatrali prav ne vemo. ali bii vas; ^ občad velike bojazljivce ali talko ffl0čnoJ;ti ve. da vas iavna kntillca ^n0Sti udelf2^ rv dene da niti niste v 2an prav sla se sklicane seje. S tem ste vobti pjoŽ • izkazali, kajti volilci so b -e je. da ^ ne pa bojazljivce. Moje nu» občinStva man da tiran mož z zaupnico. napr^ roke plasti stoji stroe° aa odarskega 7^ nosti in kultiviranju go^P? interesna voia in da se s poštenostoo^^ Y P°v_„ roke plasti stoji strogona ,arSikega L nosti in kultiviranju »ospo ■ interesira^ vola in da se s poštemJS^^^ ypo\^ splošni razvoj, kateri te se poiitičn*-jih najsibo gospodarski /^atere so ne bo strašil javnih krit* ^ y preg* na mestu), temveč bo ist° čnem in kolikor je bil res na na ^vplh &, poravnati. Kdor se danes tik, ni mož in je škoda za ^ vas.f .fi ne boste zamerili K°s^ar‘ske P°lid veČ tram za nedorasle gospoda _ ba fe je da sem mnenja, da vam je g ^ loj^ takih in še celo hujših ^ § ja. gjci vg&nrs&s sss- ”k>> teiav. * rekrutov, in ^govani f°v retin sssr4 jsssr ^on letnika 1910 obljubil, da bo poskrbel, da bodo pri prihodnjem rekrutovanju vsi nedostatki odstranjeni. Mi smo mislili, da jo drži. Ali obljubiti in dati je preveč. Rekruti letnika 1898. niso nič bolje sprejet^ Fantje, zdravi in rudečih lic prihajajo iz vseh krajev, da služijo domovini. Pijani niso, da se ne bo kdo drznil govoriti in pisati o pijanih Slovencih. Toda veselje jih mine, ko mora prvo noč spati ?a golih umazanih tleh barak, brez odeje in strehe, dež pa pošilja sladke curke na ^ela mladih borcev za domovino. Mogoče Je to krst, mogoče je pa ministrova odredba. Nekaj bo že. Kaj bi rekla dotična komisija, ki preiskuje prve nedostatke. °tem so še razne afere Naumovičev, Pretep s sabljo itd. Ne čudimo se potem anarhiji. — Spremljevalec rekrutov — socialista. . »Zarja«, glasilo ljubljanskih lokalpa-triotov financirano od nekdanjih nagra-ariev Bolniške blagajne je pričeda bljuvati ogenj na voditelje delavskih organi-ac& v članku »Konsolidacija dela v stranki proletariata«. Člankar pravi_ v Vodu razpravljanja, da so voditelji krivi, J* ne .pride do konsolidacije pokreta lankar pa ne pove po imenu voditeljev, siaveč jih napada en blok. tudi ne pod-sm Se^e' ^ lahko ptička spoznali. Ker 0T^ram javno polemiko za važno, zlasti v stranici in ker sem član pokra-~skega odbora SSJ, bi želel, da pride v ^a« prihodnjič z imeni na dan. da po-šk kateri voditelji so za nič ali polcretu čev i spoznala masa. odlo- stra kaznoval jih bo pa Pokrajinski Inn??? n zijor, pa če so tudi poslanci, ali canski »Iokalpatrioti«. — A. Leskošek. sobot***012 Angelo Cerkvenik priredi v akti i °k osmih zvečer zelo zanimivo, Kei • ° predavanje v »Ljudskem domu«, nov 'e P1009'0 mariborskih sodrugov po-et). no izrazilo misel, naj bi s. Cerkvenik t\Vra.t prišel predavat tudi v Maribor, ne ifTkr lmo! ^ b° udeležba lepa. Vstop nfL ]° »Svobodaši«, člani vseh socialistič-u organizacij in po njih uvedeni znanci. muf. cui« organizacija S. S. J. skli- v&LV nedeljo 17. t. m. ob 9. uri zjutraj dJtV* shod proti draginji s poročilom o štv m ležaju. Shod se vrši v »Dru-nUrfr-&rri domu«. Delavci in lanetje. urad-'n meščani vsi na shodi jj« ^oMni imeniki. Sodruge in somišlje-® opozarjamo, da je volilni imenik za Ur; *°.Ptuj Prepisan in da je na razpolago Ha} ^vu krajevne organizacije. Vsak nreori^a* alk je vpisan in naj tudi )’ia ,^e so vpisani nasprotniki, ki ni- 2au° yQliIne Pravice. Tudi organizacije in . Onike v ptujsikem okraju poživljamo, Dra Se, ^ vohlne imenike zanimajo ter sta.Vo^asno pogledajo če so vsi naši pri-1 volilci vpisani. Oblastne skupščine in meščanske bred volitvami, kar ni nič dru-liaink a^°r bilka, za katero bi se potap-r°a demokratska stranka rada prijela, Sam6 feši D°K’‘na. ki je zanjo neizogiben. mis 0s^°ineži si tudi želijo doseči kompro-Uio h r.uKimi strankami, ker tudi oni čn-• «a je začel pihati drugi veter. Klerik kalci> ki v njih časopisju proglašajo oblastne skupščine za lanski sneg. se za volitve najboli pripravljajo in imajo že določene kondidate. To delajo seveda bolj na tihem, da bi tako našli ob volitvah druge stranke nepripravljene. Naše zaupnike in pristaše opozarjamo na navedena dejstva in jim priporočamo, da pazljivo zasledujejo gibanje nasprotnikov, od katerih nai se ne pustijo begati. Naša stranka je že objavila delovni program za oblastne skupščine in tudi zavzela stališče glede postopanja socialističnih zastopnikov v teh skupščinah. Tega naj se naši pristaši držijo in pa navodil, ki jih bo stranka v tem oziru v bodoče izdajala. Vse drugo, kar prihaja iz nasprotnih taborov je sama laž in volilni manevri. Zato pozor sodrugi! Iz strank©. Neka organizacija še ne ve. da znaša pristo1 ina od Novega leta sem 1 Din. pošilja samo po 2 K. Ne verujemo, da ima tamošnji odbor redne seje, da vodi točne račune itd. Tudi članskih sestankov gotovo ni. drugače bi vsaj pri blagajniškem poročilu eden ali drugi član opozoril na take napake! Ali pa morebiti sploh nobeden izmed članov tega ne ve. čemu so torej naročeni na »Naprej« oziroma »Ljudski Glas«? Vsi govore o motni fronti, ne mara je pa nobeden. Če bi jo maral, bi delal zanjo, ne pa govoril o njej. da je potrebna. Enotna fronta ie enotna organizacija. Ali si organiziran? Ali izpolnjuješ članske dolžnosti? Izpolnjuj! Sodeluj! Odstranjuj gnilobo! To je edina pot k enotni fronti delavnega ljudstva, če pa le od strani gledaš, boš od vseh strani tepen! Krajevna politična organizacija SSJ v Spodnji Šiški vabi na shod, ki se bo vršil v četrtek, dne 14. t. m. ob 20. v gostilni g. Šterna v Spodnji Šiški. Sodrugi, vsi na shod! — Odbor. Ježica pri Ljubljani. V nedeljo, dne 17. t. m. bo članski sestanek krajevne organizacije KDZ ob 15. pri sodr. Francu Kunstelnu v Stožicali 59. Razpravljali bomo o organizaciji in o volitvah v oblastno skupščino, torej je dolžnost _ vseh članov, da se sestanka točno udeležijo. Prinese nai tudi vsak strankino izkaznico s seboj, kdor ie še nima. jo dobi na sestanku. :— Odbor. Trbovlje. V petek, dne 15. t m. se bo vršila diskusija ob 16. v »Delavskem domu. Sodrugi pridite vsi. 1— Odbor. V@stniS& Svobode. Plesni tečaj. S 1. oktobrom bo otvo-rila šišenska »Svoboda« plesni tečaj za svoje člane. Kdor še ni član tega potrebnega delavskega kulturnega društva, lahko pristopi. Tečaj se bo vršil v gostilniškem salonu g. Valjevca v Frankopanski ulici, in sicer dvakrat na teden, v sredo zvečer in v nedeljo popoldne. Vpisuje se pri šahovski vaji. to ie v torkih od 20. do 22. v Zadružnem domu. — Plesni odbor. = Vrednost denarja. 1 dolar velja 76.50 Din. 1 lira 3.39 Din. 100 avstrijskih kron pa 10 par. V Curihu velja 100 naših kron 1.70 švicarskih frankov. = 2itni trg. Pšenica 450 Din, rž 350 Din. ječmen 425 Din, oves 325 Din, koruza 375 Din, moka (št 0) 775 Din za 100 kg. — Promet je bil zelo slab vsled pomanjkanja gotovih denarnih sredstev. Kupec ne more takoj plačati blaga, producent pa ne mara drugače prodajati. Drugi vzrok so pa tudi skrajno slabe prometne razmere. PA' NAJ KO, NO, MALO ODGOVORA! Pred dvema tednoma je »Naprej« priobčeval članek, v katerem sem se nekoliko pomudil z razmerami v mariborski organizaciji, zlasti pa s plodom teh razmer, z »Enakostjo«. Njeni izdajatelji so ne meni, ampak strankini javnosti — še danes dolžni odgovora. Oglasila pa se je ljubljanska »Zarja« in mi očitala »plačano mnenje«. Radi mene se »Zarja« lahko po mili volji spotika nad mano, pred ljudmi, kakor so v njenem krogu, se ne bom pral: Vem sam, da je moje mnenje plačano (sicer za te razmere nekoliko skromno), ne more mit pa nihče dokazati, da je nagrajeno. Pred par dnevi sem poročal, kako je socialistično kolesarsko društvo v Mariboru ob priliki svoje petindvajsetletnice slavnostno korakalo za naročeno regimentsko muziko, ki mu ni morda s vi rala socialistične koračnice, marseljeze, temveč lepo himno »Hej Slovani« tako, kakor je, s kostmi in kožo vred. Povedal sem, da meče take sorte zavednost luč sramote na vse socialistično gibanje an da se ji je še bur-žoazija naglas smejala. Omenil sem pa tudi, da priča o škandalozni nezrelosti, če se poslužujejo socialistične organizacije pijančarskih veselic, da spravijo nekaj borih denarcev, ki bi se dali s treznimi sredstvi bolje dobiti, v svoj žep. Govoril sem o nesmislu, ki tiči v tem, da prireja en del naših organizacij po eni strani pro-tidraginjske shode, na drugi strani pa skuša drug del utopiti delovno ljudstvo v morju pijane draginje. Na to mi »Zarja« menda še nič ni očitala, »Enakost« pa je izlila name golido laži in psovk. Vidim in vsak poštenjak vidi, da me psuje samo zavoljotega, ker ne najde boljšega odgovora na moje mnenje o nji. Gospodje ne poznajo poti naravnost in še vedno mislijo, da si ubil resnico, če ubijaš osebo, zato bi me hoteli zadušiti z gnojnico. Pa rečem jim, da se jim ne bo posrečilo, dokler bodo proti meni mobilizirali analfabetizem, ki bere stavke, kakor niso zapisani (nisem n. pr. trdil, da je bilo kolesarsko društvo z vojaštvom dogovorjeno glede »Hej Slovanov«), dokler me bodo skušali pregovoriti s psovkami in me po-, biiti s kolom izza plota, ne upajoč se vf javnost s polnim imenom. Boj z analfabet tizmom, demagogijo in zaplotništvom je zame prelahek. Poskusite se s težjim, udarite s kolom stvarnosti, če ste se tega naučili, odkar se hodite učit socializma in ga podučevar. Mene veseli, da sta tako kmalu pokazali svojo barvo, način svojega boja, idejo, ki jo branite (pijan-čarstvo, sodelovanje z buržoazijo, celo z militarizmom). Veseli me, ker sem opazil med mariborskimi proletarci dober del, kj se ne strinja s tem vašim programom. Na ta del zidamo mi »mladi psevdo-mo-ralisti« in se ne bojimo, da bi ne dogradili. Z ljudmi pa, ki še ne vedo, kaj je socialistična dostojnost in dolžnost, s tem ne bomo delali pod skupno streho. Na svidenje! Karlo Kocjančič, Maribor. Na državni kmetijski šoli na Grmu (Novomesto) se prične novo šolsko leto v pričetku novembra t. 1. Šola ima dva oddelka. Celoletna šola je namenjena predvsem za učence iz vinorodnih krajev, zimska šola pa za učence iz nevinorod-nih krajev. Letna šola traja od 1. novembra t. L do 31. oktobra prihod, leta z eno* mesečnimi počitnicami v avgustu. Zimska šola traja dve zimi po 5 mesecev. Učenci imajo na zavodu vso potrebno Dreskrbo, to je stanovanje, hrano in sna-ženie perila; Preskrbovalni«a, ki se pla- čufe polletno vnaprej, znaša 200 Din mesečno, V slučaju rastoče draginje se pa lahko zviša. V plačilo se sprejemajo tudi živila^ do dnevnih cenah. Šolnino 10 Din mesečno plačujejo samo učenci, ki niso iz Slovenije. Oddati je tudi nekaj mest proti plačilu polovične preskrbnine in nekaj Prostih (brezplačnih) mest, to pa le revnejšim kmetskim sinovom, ki se izkažejo z uradno potrjenim ubožnitn spričevalom in ki se zavežejo, da ostanejo.- po končanem šolanju na domačem posestvu. Sola ima sploh v prvi vrsti namen, da vzgaja dobre kmetske gospodarje in zato imajo kmetski sinovi, bodoči gospodarji pred vsemi drugimi prosilci prednost. Pogoj za sprejemanje je starost najmanj 16 let neoporekljivost, telesno in duševno zdravje in z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Pr osni e za sprejem je pisati lastnoročno, na celo polo, kolekovati s koiekom 4 Dm in priložiti en kolek za 10 Din za rešitev. Prošnje vložiti najpozneje do20. septembra t. k pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu, posta Novomesto. Prošnji jo treba pril o-žiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, 4. zdravniško spričevalo, 5. spričevalo o nravnosti, 6. izjavo staršev oz. va-rima> s katero se ti zavežejo plačevati stroške šolanja, 7. obvezna izjava staršev alfi varuha, ki prosijo za prosto ali pol-prosto inesto, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju da povrnejo zavodu prejete zneske podpor iz javnih sredstev. Absolventi kmetijskih šol uživajo ugodnost po čd. 8. zakona o ustrojstvu vojske, t. j. skrajšano vojaško službovanje po 14 mesecev (dijaški rok) pod pogojem, da ostanejo pozneje na lastnem domu. Bližja pojasnila v vseh zadevah daje ravnateljstva Nemški parnik »Hannovia« se je potopil kakih 150 milj daleč od portugalske obali. Na parniku je bilo okoli 1000 potnikov, ki pa jih je rešil neki angleški parnik. Dopisi. Iz Trbovelj. (Klerikalne ceremonije ubSajo moralo in treznost ljudstva.) Pota postlana z zelenjem, ob cestah stoje slavoloki, iz gostilen se čujejo divji glasovi alkoholiziranih ljudi, otroci se pretepajo Do cestah — pijani, da krvavijo njih glave. ob poti leže v živinskem stanju možje, premagani od demona alkohola, vse razdivjana da ie skoro nevarno hoditi po cesti. To je bila nedeljska slika našega kraja, ker ta dan se ie vršila sv. birma. Vsakih sedem let se vršijo pri nas te ceremonije, vsakih sedem let znorijo ljudje in se napolnijo žepi gostilničarjev, ki barantajo z ljudskim zastrupljevanjem, vsakih sedem let se ti kaže ta žalostna slika ob cestah. Ju vsak trezno misleč človek se vprašuje: kai je tega treba? Kako častno, kako slavno se v primeri s tem praznuje pražil ^ ^vi maj! In ti jezuitje, ki imajo vedno na ustih treznost, moralo in absti-nenca. uprizarjajo orgije, pri katerih ljudstvo da celo otroci, do nezavesti popivalo. AJl ni to vnebovpijoči greh, da vodijo nriadmo v beznice, in to ob prilikah, ob katerih bi se jih moralo učiti in voditi k treznosti tl Klerikalizem, ki uprizarja svoje ceremonije že stoletja, še ni prišel do tega 'kar je socializem naredil v desetletjih — podučiti ljudstvo, da se pri takih prilikah zadrži trezno! * Razvidno je, da je. klerikalizmu ležeče na tem, da ostane ljudstvo neumne in udano alkoholu. Klerus Je pač povsod enak in se drži božjega reka: »Blagor ubogim na duhu. ker njih je nebeško kraljestva« — Opazovalec. Kočevje.^ y nedeljo nas ie milostno obiskal g, Stefanovič, šef »nezavisne« strokovne organizacije rudarjev. Kloba-saril je toliko časa, da se ga je bog usmilil ter poslal malo dežja na njegovo, vročo glavo. Novega ni ničesar povedal, pač pa ie omenil pridobitve rudarjev v zadnji stavki in rekel, da ie njegova zasluga, da so rudarji dosegli 60% poviška, zato pa so tudi lahko zadovoljni. Na medklice je odgovarjal, da je vse razvidno iz pogodbe. Trdil ie. da je vse to dosegla radi svoje moči organizacija nezavisnih, v kateri je 7000 rudarjev. Povedati bi moral tudi, da so člani na članskih prispevkih dolžni 9000 Din. Vzorna disciplina vlada v tej organizaciji. Zanimivo ie bilo edino to. da je povedal, da upokojenci zaradi tega ne dobijo poviška- ker se je vzelo iz njihovega fonda 15 milijonov za zgradbo palače. Okrožni urad za zavarovanje delavcev prosimo v tej zadevi za pojasnilo. Ko ga je nekdo vprašal, zakaj se ne zanima za prispevke, ki jih Trboveljska družba odteguje delavcem za zavarovanje zoper bolezni, ni dal odgovora. Družba nam odteguje za bolniško blagajno 140—200 K od naših mesečnih zaslužkov. Vedeli bi radi, ali je za to postopanje upravičena ali ne. Zvedeli smo. da plačujejo drugi delavci od enakih zaslužkov le polovico. Tega ne moremo razumeti, da so pri eni blagajni prispevki tako visoki, pri drugi pa so za 50% nižji. Saj spadamo po zakonu o zavarovanju delavcev pod isti Osrednji urad v Zagrebu. Radi bi imeli odgovor od ministra za socialno skrbstvo v tej zadevi, kakor tudi o tistih 15 milijonih, ki so bili upokojencem odvzeti. Tudi stanovanjski urad moramo omeniti. Stanovanjska komisija zelo uspešno deluje za delavce in nižje sloje. Tako so pred kratkim nekega delavca sodnijskim potom iztirali iz stanovanja. ker je hišni gospodar potreboval to luknja Delavec je pa še vrhutega obsojen plačati sodnijske stroške. Ker pa ni mogel plačati, so ga zarubili ter mu odvzeli suknjo In hlačo. — Peki so nam kruh podražili, tako da stane bela štruca 18—20 dkg — 8 K. Torej delavci vsega sveta, vsi v nezavisno organizacijo. Da se bo kmetu boljše godilo; sai ie g. Stefanovič rekel, pa bo držalo! Primerjal Jo je tudi z angleško in amerikansko in če se ie tam obnesla, se bo tudi pri nas. — Delavec. — (Zares nekaj neverjetnega je, kaj si vse dovoljujejo gospodje, ki so se še pred kratkim vozarili po Dunaju z avtomobili ter prebijali cele noči z babnicami, potem, ko so rešili dnevno »na tisoče delavcev pred komunizmom. (Glej Štefa-novičevo brošuro »Moji zapiski z Dunar ja«. Ko ie Pisal g. Stefanovič to brošura ie kandidiral za glavarja v Banatu.) Vse tisto, kar je namreč pisalo demokratsko »Jutro« povodom trboveljske stavke o g. Stefanoviču, je vse res in je gotovo žalosten pojav, da naseda delavstvo ljudem Stefanoviče ve sorte. — Opomba ured.). S križevega pota NSS. Shoda v Braslovčah zato ni bilo, ker plakati niso došli, v Velenju so pa rudarji delali. To ie smola za g. Doboviška in Brandnerja. Največja smola pa je ta, da bo za štampiljko v Braslovčah treba plačati ležari-no, ker jo nihče na pošti noče sprejeti Mezdno gibanje v Rogaški Slatini Zelo udoben kraj je Rogaška Slatina. Ogromna draginja ne odvrača tujcev, ki se tukaj prav dobro počutija Povsem drugače pa se godi tamkai zaposlenemu delavstvu. Brivec ostriže delavca za ista ceno kakor kakega mflSonaria. tehta 25—28 dkg, mora delavec plačati po 8 K: krompir ga stane 12—16 K. ker ga hotelirji in gostilničarji preplacujejo. pražene kave stane 225 K, njoka 33 * 1 jajce 7 K, sol 16 K, sladkor 90 K; petrej lej so podražili od 26 na 28 K. mas 160 na 170 K. goveje meso od 52 na ou Take cene gotovo niso previsoke za J • ki imajo milijone na razpolaga Pa trpi pod njimi delavstvo. Vrtnarski a vec in delavke dobijo 4—5.40 K delavci, ki delajo po zdraviliških 5—6.25 K, delavci in delavke, ki deiaj pri nalivanju mineralne vode 4.8u—o*o * poljedelski in gozdni delavci 5.60— » kvalificirani delavci v mizarskih de cah in tesarji 5—13 K, kvalificiram d ci v strojami. strojniki in kbucavn _ 6—12 K, hlapci pri konjih in zivmi pa ravnost neverjeten znesek 4—:li * uro. Delavstvo je ves čas sežge gar _ končno zahtevalo od ravnateljstva P šaijje svojih plač. Dne 27. avgusta s lavci vložili svoje upravičene lnxijo sicer za 60%. Ravnateljstvo jed nne pogajanja za 7. t. m. ob 4. P°^[dn fya 5. in 6. t. m. je po nalogu ravnate js povpraševalo pazništvo vsakega meznega delavca: »Kaj ne, vi nisv= ^ nizirani?« ter ga napisala Kaj IiaJ fo meni. bomo ob drugi priliki ^ovor ie kratenje svobode, ki se ka,^nuJ:,iZjiaiio konu o zaščiti delavstva. Grgju* ^ delavstvo je zahtevalo, da pnsosi tel0_ gajanju njihov zastopnik. Dne /• s[ijca bra popoldne se je pokazala ia7%avstvo gospodov, ki so ves čas sezpe sv0jim ugonabljali. Ravnatelj je Df. ctaVbeiiik štabom, pazniki, upravitelj. ° cej0 ne-glavni mezdni referent Oblak m strani ka gospodična iz pisarne. Na drU§tva 1° smo pa videli samo zastopnik« zaUpnike* društvenikov ter štiri starejs raVna-’ Ravnatelj je izjavil, da je slde ^elaV' teljstvo s 1. septembrom t u f. pa stvu draginiske doklada v kas. pirh povedal. O povišanju ma9. boljše ^ česar slišati, češ da je ke doklade- delavstvo, če dobiva dragmt delavce? Zastopnik delavstva ie v vnon , ^jpjsldh odklonil uvajanje sistema o jih to dokladah, zlasti pa radi tega. je podjetje do danes ni poznalVrtidade tudi, da je uvedla draginjske delavCJj* ka Avstrija, da škoduje s . otresti' Radi tega se ga ie hotel , ^upniku češ, da se pogaja samo s svojim delay- To se mu pa ni posrečilo. J doldade stvo samo odklanjalo drag J Končno se ter zahtevalo povišanje ^jjtevalo sl®" ie delavstvo posvetovalo m 4 k na deče: na dosedanji zaslužek 5-^8 K 60%. na 5 K 55%, na 6 K 50Jo, ^e 45% in od 8 K dalje 4°%-V^QliaPred * ugodnosti naj ostanejo t®“Lv0(j)a. Id sta veljavi. Ravnatelj m ^^glede poprej priznala, da so te zah*®" šanja plač upravičene, sta seu. pjjprav- ve odklonila in izjavila. J2® doklej Ijena izplačati samo drag™ ^ 1« Gospod Oblak ie dober ^^aiificir^ kar začel čitati. da je neki £ GO" delavec prejel zadnji m®5®0, dnevn® 4 tovo. da Je prejel. D.U "• J» ®,^1. g 8,. temveč nad 12 or. NadaUe jev bo poklical vlado na oo®?7 doidadc. delavce sprejeti dragmjske darje.P e kor ie prisilila vijo da je v naši državi izkot vidijo pa, kako državno pre$& delavstvo Delavci *yhe ,^y0 da ^ io merodajni čnuteiji to mezde- čejo pogajanja m da HriWja % spodata-aljevega nanested* ^ pomaga delavcem. Za bodoča poprafanfa oaKIanja delavstvo prisotnost ljudi, ki nihajo nobenega opravka pri podajanjih in ki odgovornega ravnatelja samo motijo, delavstvo pričakuje skorajšnjo rešitev. Prizadeti Brežice. Dne 3. t. m. se je vršil v orezicah na dvorišču graščine grofa Attemsa »katoliški« shod krščanskih socialistov za celo Posavje. Pod tem ime-so sklicali ljudstvo, da sliši par »za ušo tolažilnih besed«. Toda ta shod je v vseskoz političnega značaja, seveda mal-- sna k|erjkalni mlm. 2e pri pridigi je 6ki irančiškan iz Ljubljane pokazal či-• °. Politično sliko. Sveto je poudarjal, da v katoliška vera edino prava. Vse druge „ r.e ie zanikal in izključeval. Po pridigi Je v istem prostoru vršila maša, po ■Kfi.1 pa ie otvoril katehet iz Brežic poli-„n* shod. Prvi je nastopil predsednik poslanskega kluba SLS dr. Korošec. Na-t. Us?n;° ie povdarjal, da se morajo du-- vmki baviti s politiko. Ni mogel skriti, Zač-- na]rajši videl, če bi postala organi-n 1]a SLS kar državna. Pa žal imamo činX°slavni ^vor- Govoril je tudi o ob-bur i’ agrarn^ *n državni politiki. Raz-se je, češ da so možje preveč ne se ne udeležujejo volitev ter da doma za pečjo. Zato, da je SLS ^.ra niw - v taki manjšini v parlament. V res že ?!-e Pa ,seveda malo drugače. Možje so Voiu*.1 volit toda klerikalcev niso hoteli stva\ ^er irnaj0 klerikalnega gospodarit^. ze dovolj. Sicer so pa dobili kleriki * največ glasov, veliko je še backov, Priv,?- 0 teko, kakor zaukažejo gospod s da Dr. Korošec je končno izjavil, težki i ^e^avno ljudstvo izboljšalo svoj le r>ntP0. Ie z molitvijo. (To se pravi: p0sj ^ ho pa v nebesih toliko boljše!) Kovor* n? ^imrak. ki je nastopil kot drugi Qdn‘k- ie uganjal še večjo demagogijo, •iini VSe^ udeležencev je bilo dve tret-Qja^ Zei?sk. V prihodnjem »Ljudskem Obi!(j;|. “onio o tem shodu več poročali. Sr-,;.'1 bomo POrmnov Št v klerikalnih vrstah nekaj »Slovenski gospodar« dopisa o tukajšnjem Mr':.;’n?a.rtno ob Paki. Zvedel sem, da bo : lopnil po j ..------.c, ^ .ui^ou^u. konzumu. bil uri ^as št. 33.) Toda ta udarec je SiJlT1nf^ec v.vodo, kajti pravega ni zadel. Da v socialiste, sumniči svoje, pravih >-LjuriJiIl ar ni zadel. Da ie pa dopis v Dre Sff1 fflasu« dobro zadel, se lahko Hinenifa]° Prizadeti, če poslušajo ljudsko tej stvari. Jaz še precej poznam Nikak raP • Nikaka kemična kisna za3nri5nf5tvo. §e fco Je za.Pe’ PnrirnffmV.. H t scmce m srajce. Foq. ii/mca: &eSeiibur^oya ul. 3„ Maribor Gosposka ul. 33 — Pod^iašBks: Novomesto Glavni lrg Kočevje št. 39. tm NaJveSlB zaloga i! !l iOlil ? aA nrtnoroča M it kup najboljših instru^ II. mentov favrstnih ttv im ^ rv. T Trarn po naisolidnejsih K af H M JL D @ E M Cj nizkih c e n a b. a.jju&3|&s,5aJ Kilšsrje^a uvEea šf. 5 l Izprašan strojevodja za ozkotirne materijalne železnice se išče za stalno službo. Samci imajo prednost. Ponudbe s pisi spričeval naj se oddajo pod it. 1800 na upravo »Naprej Modele čevljev v celih serijah iz lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali amerikanskih oblikah izrezane, dobavlja za tovarne obuval in čevljarje. A p a r t n e, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo. Zgornje dele izdelujem iz materiala dopo-slanega mi od naročnika, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna delazmožnost' v montiranju zgornjih delov za tovarne obuval. Nakup, reparatura in prodaja čevljarskih strojev. Zahtevajte prospekte od Ralph F. Richter, Subotica VI. Poučevan? e (fl mb«bwi Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov ^ - za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava la eehoslovaški in angleški koks za livarne in domac° .j vporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brik^e* Naslov: _* j Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c. 15" i* naeaB—H -umrm v vseh strokah, moderne, meha- 1 nične izdelave obuval Zahte- j! vaj te prospekt. 3t BUHA HUMU. i gl KM« »■» Piroa Mariborska fcfea istffi ? m . Triaška cesia SS. 3®, taj, 334, priporoča dober kruh Ir ^emlie. Piva piski. zatnp Krelaisv Maribor, SSu£ka cesta 5 priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti. Gostilna — Naribc&r Ruska cejtia gj, j priporoča izborno huhinjo in pjj|ačo. dhs P?. BRUHO JMlSJaw[( t o v a r n a kan.litov i a »lnSfi,'.,lrr a najnižje cene in vsak čas sveže blago. Maribor, Tkalska ntica 4. R©V©S>t8J priporoča svojim članom Poltni pretlal ?t. 13. Telet. int. št. 178. Ljubljana. MH8H.nl.lMj:.--Iral.BSL.IWB U™* Ljubljana VII, Žibertova ulica št. 269. Podružnice: Ljubljana: Kolodvorska cesta št. 56, ulica št. 4, Bohoričeva ulica št. 12, T1110« Rožna dolina, Glince; dalje: Celje, Štore gatec, Radeče, Poljčane, Borovnica, m m v.v i i -• r V\r=^': !3C7 a K ■M I Rogatec, nauece, roijcane, muuvmua, Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. vL’ Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, ’ Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Fala, Sv. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, valie, Lese, Mežica, Črna L, črna II. $®wiSšli©B!iikgs Le v prs>d!a|alfiish svolito zad*18^ liugaufete ftaibolje En naIc®R®ie s m 2yv* PristepBiBa K 10. Kdor S® mi član, naj pristop! I B-'**©