predstavitve SATI v zgodnjem budizmu
Tamara Ditrich
i Sati
Slovenski besedi »čuječnost« in »pozornost« sta v zadnjih 25 letih pridobili nove konotacije - uporabljata se kot prevoda angleške besede mindfulness, ki se je konec 19. stoletja uveljavila v angleških prevodih budističnih tekstov kot ekvivalent za palijsko besedo sati (sanskrt smrti). Tehnični termin mindfulness se je v zadnjih sto letih udomačil v an-glo-saksonskem svetu, sprva v prevodih in interpretacijah budističnih tekstov ter kasneje, v drugi polovici 20. stoletja, kot ime za specifične metode meditacijske prakse, osnovane na sati.1 Sprva so predstavitve in interpretacije sati (ang. mindfulness) sledile palijskim budističnim virom, toda ob popularizaciji meditacije v drugi polovici 20. stoletja je termin sati pridobil nove pomene, razlage in definicije. Eden najvplivnejših interpretov sati je bil Nanaponika, budistični menih evropskega rodu, ki je v svojem delu The Heart ofBuddhistMeditation (1962) podal poenostavljeno definicijo sati kot usmerjeno pozornost (ang. attention) in opazovanje pojavov v sedanjosti.2 Njegove razlage budistične meditacije in še posebej sati so do določene mere osnovane na teoretičnih izhodiščih in metodah, ki so se razvile v novih meditacijskih gibanjih v kolonialni Burmi ter tako posredno vplivale na zahodne raziskovalce in učitelje budistične meditacije v drugi polovici 20. stoletja.3 Nekoliko kasneje, 15 let po Nanaponikovi novi interpretaciji sati, je meditacijski učitelj in psiholog Jack Kornfield v svoji odmevni knjigi Living Buddhist Masters (1977) malce drugače definiral prakso sati (ang. mindfulness) -
1	R. Gethin, »On Some Definitions of Mindfulness«, Contemporary Buddhism 12 (1), 2011, str. 264.
2	T. Nanaponika, The Heart ofBuddhist Meditation, Rider, London 1962, str. 24.
3	T. Ditrich, »Buddhism between Asia and Europe: The Concept of Mindfulness through an Historical Lens«, Asian Studies.
13
POLIGRAFI
kot »nepresojajoče, neposredno opazovanje« in »pozornost, usmerjeno na sedanji trenutek«;4 definiciji je dodal atribut »nepresojajoče«, s katerim je predstavil prakso na nov način, ki v budističnih tradicijah ni zabeležen.
Sodobne interpretacije in aplikacije sati v večji ali manjši meri temeljijo na metodah, ki jih je razvil moderni burmanski budizem ter so jih zahodni razlagalci in učitelji meditacije od 70. let 20. stoletja dalje postopoma poenostavljali in umeščali v nove diskurze. Od 80. let dalje, v veliki meri po zaslugi Kabat-Zinna, ki je uvedel program »Mindfulness Based Stress Reduction« (MBSR),5 je bila ta praksa, še vedno pod imenom »mindfulness«, uvedena v terapevtska okolja in kasneje v nove se-kularne kontekste kot sredstvo za izboljšanje počutja, povečano produktivnost in podobno ter bila povsem izvzeta iz budističnih okvirjev. Pri tem so se njene predstavitve, definicije ter praktične metode še nadalje modificirale in poenostavile;6 če bi jih poskusili postaviti na najmanjši skupni imenovalec, bi bila nova definicija besede »mindfulness« preprosto metoda osredotočene pozornosti na doživljanje sedanjega trenutka, brez presojanja. Tako angleška beseda »mindfulness« pokriva širok semantični spekter - od prevoda staroindijskega tehničnega termina sati (ki ga bomo predstavili v tem prispevku) do sodobnih budističnih me-ditacijskih tehnik, pshihoterapevtskih pristopov ter različnih metod za izboljšanje počutja in relaksacije. Pri raziskovanju te meditacijske metode je zato še posebej pomembno poudariti, da so njene interpretacije, definicije in praktične aplikacije neizogibno vpete v različne diskurze v okviru zgodovinskih, geografskih, kulturnih in družbenih kontekstov, v katere je treba znanstvene raziskave že na samem začetku jasno umestiti.
Za razliko od angleščine palijsko besedo sati v slovenščini prevajamo kar z dvema besedama - »pozornost« in »čuječnost«. Beseda sati je v slovenski prostor vstopila šele pred kratkim, s prvimi slovenskimi pre-
4	J. Kornfield, Living Buddhist Masters, Unity Press, Santa Cruz 1977, str. 13.
5	Program je opisan v Kabat-Zinnovih številnih delih, najobsežneje v knjigi Full Catastrophe Living: Using the Wisdom of Your Body and Mind to Face Stress, Pain, and Illness (Delacorte Press, New York 1990).
6	Gl. na primer J. Kabat-Zinn, »Mindfulness-Based Interventions in Context: Past, Present, and Future«, Clinical Psychology: Science and Practice 10 (2), 2003, str. 145; R. A. Baer, (ur.), Mindfulness-Based Treatment Approaches: Clinician's Guide to Evidence Base and Applications, Academic Press, Burlington (MA) 2006), str. 10.
14
PREDSTAVITVE SATI V ZGODNJEM BUDIZMU
vodi theravadskih budističnih tekstov v 80. in 90. letih 20. stoletja. Prvi prevajalec palijskih tekstov v slovenščino in avtor knjige o meditaciji, Primož Pečenko,7 je palijski termin sati slovenil z besedo »pozornost«; temu je sledila večina kasnejših prevodov (iz angleščine) budističnih tekstov, kot na primer slovenski prevodi del vietnamskega meniha Thit Nhat Hanha. V zadnjih desetih letih pa se je pojavil nov slovenski prevod angleške besede mindfulness, in sicer »čuječnost«, zlasti v psihotera-pevtskih in drugih sekularnih kontekstih; videti je, da se v slovenskem prostoru čedalje bolj uveljavlja. Slovenski prevodi torej zrcalijo širok semantični spekter besede sati, predvsem njenega angleškega prevoda mindfulness. V pričujočem prispevku bomo iz več razlogov uporabljali palijsko besedo sati. Prvič, predstavili jo bomo v njenem izvornem di-skurzu theravadskega budizma, zapisanem v palijskem kanonu, ki se bistveno razlikuje od sodobnih aplikativnih interpretacij. Drugič, vsak prevod je vedno interpretacija, ne le jezikovna, ampak predvsem kulturna; zato se z uporabo besede sati želimo vsaj v določeni meri izogniti pogostim terminološkim nejasnostim in običajnim problemom pri prevajanju staroindijskih tehničnih terminov, ki izhajajo iz zelo drugačnih diskurzov in zato pogosto nimajo niti približnih ekvivalentov v modernih evropskih jezikih. In tretjič, v tem prispevku skušamo predstaviti sati v okviru staroindijskega budizma tudi z namenom, da bi se ta beseda morda le »udomačila«, tako kot so se nekateri drugi staroindijski termini.
Koncept sati je globoko vpet v staroindijske filozofske in religij-ske diskurze, ki odražajo zelo drugačen zorni kot in odziv na svet. Od theravadskega kanona nas loči 2500 let, pregrade so jezikovne, kulturne in paradigmatske. Pri interpretacijah se v glavnem naslanjamo na filo-loške metode, ki so ustvarile temelje za znanstvene raziskave, v zadnjem času pa se jim pridružujejo tudi drugi pristopi (kontekstualne sinhrone študije, primerjalne filozofske raziskave itd.). Staroindijski budistični diskurz izhaja iz osnovne predpostavke, da je trpljenje in nezadovolji-vost človeške eksistence (dukkha) mogoče v celoti preseči z globokim
7 Pečenko je prevajalec tekstov Dhammapada: Besede modrosti (Mladinska knjiga, Ljubljana 1987) in Vprašanja kralja Milinde: O Buddhovem nauku (Mladinska knjiga, Ljubljana 1990) ter avtor knjige o meditaciji Pot pozornosti: Osnove budistične meditacije (Domus, Ljubljana 1990; ponatis: Eno, Nova Gorica 2014).
15
POLIGRAFI
izkustvenim razumevanjem (panna) delovanja ter vzročne pogojenosti vseh mentalnih in fizičnih fenomenov, ki sestavljajo človeško izkušnjo življenja. Takšno intuitivno razumevanje (panna) ponavadi prevajamo z besedo »modrost«, ki jo budistična doktrina definira kot mentalno komponento v procesu kognicije, ki izkušnjo doživlja kot nenehno spreminjajoči se tok hipnih, neosebnih, medsebojno povezanih procesov in fenomenov.8 Nezadovoljivost in trpljenje (dukkha) budizem vidi v napačnem odzivu na izkušnje, osnovanem na zmotni kogniciji (ditthi) in nevednosti (avijja), ki pogojujeta navezanost in istovetenje z brezosebnimi procesi in fenomeni ter tako gradita iluzorno razlikovanje med »jaz« in »drugo«. Budistična praksa naj bi pripeljala do osvoboditve od dukkhe in vpetosti v zablode, in sicer s pomočjo panne — intuitivnega uvida, razumevanja in modrosti. Tako, na primer, Buddhaghosa definira panno:
Panna je znanje, uvid (vipassanananam), povezano z etično (kusala) kogni-cijo (citta) ... Panna je poseben način vedenja (janana), drugačen od percepci-je (sanjanana) in kognicije (vijanana) ... Panna objekt kognicije razume tako, da ima uvid v njegove tri značilnosti (lakkhanapativedha) [i.e. minljivost, nezadovoljivost, nesebstvo] (Vism XIV, 3).9
Pridevnik kusala je eden ključnih tehničnih terminov v Tipitaki: nanaša se na tiste mentalne komponente in kognicijske procese, ki so koristni, primerni in vešči na poti do osvoboditve od dukkhe. Teksti kusala stanja definirajo kot mentalno zdravje,10 jih enačijo z etično ko-gnicijo in poudarjajo, da lahko meditator le prek kultivacije kusala stanj napreduje v razvijanju sati in uvidov panne, ki naj bi vodila do nibbane.
Panna je sicer predstavljena le kot ena izmed številnih komponent, udeleženih v kognicijskih procesih (skupaj s percepcijo, pozornostjo, občutki itd.), vendar ima ključno vlogo, kajti njena funkcija je uvid,
8	B. Bodhi (prev.), Abhidhammattha Sangaha: A Comprehensive Manual of Abhidhamma: Pali Text, Translation and Explanatory Guide, Buddhist Publication Society, Kandy 1993, str. 90; gl. M I 235; Dhs 16.
9	Kusalacittasampayuttam vipassanananam panna... Sanjanana-vijananakaravisittham nanappakarato jananam.. ... Panna vuttanaya-vasena arammanan ca janati, lakkhanapativedhan ca papeti (Vism 436—437). Vsa palijska besedila je v slovenščino prevedla avtorica tega prispevka. V oglatih oklepajih je dodala besede, ki nakazujejo kontekst.
10	As 62; gl. P. M. Tin (prev.), The Expositor (Atthasalini), Pali Text Society, Bristol 2013, str. 83.
16
PREDSTAVITVE SATI V ZGODNJEM BUDIZMU
videnje in vedenje narave vseh procesov in fenomenov, razumevanje, da so nestalni, hipni, vzročno medsebojno pogojeni in intrinzično prazni (anatta).
Budistična praksa, ki ima za cilj razvoj panne, zaobjema številne vidike, od etičnih do meditacijskih; sati je le ena od komponent te prakse, toda ključna, kajti vsi budistični kognitivni modeli izhajajo iz osnovne predpostavke, da se panna ne more pojaviti brez spremstva sati. Budizem namreč kognicijo predstavi kot sklop kompleksnih mentalnih struktur v nenehno spreminjajočih se procesih, ki sestojijo iz zaporedja medsebojno pogojujočih se izredno kratkih hipov zavesti (citta). Vsak hip zavesti se pojavi skupaj s številnimi mentalnimi komponentami (icetasika), ki ustvarjajo to, kar imenujemo izkušnja. Sati je torej predstavljena kot ena izmed teh komponent (cetasika), ki ima funkcijo, da skupaj z več drugimi mentalnimi komponentami,11 udeleženimi v ko-gnicijskih procesih, pogojuje in omogoča razvoj panne, to je globokega uvida v tri značilnosti fenomenov in procesov,12 ter posledično vodi do osvoboditve od dukkhe, nezadovoljivosti in nevednosti, to je do stanja nibbane.13 Tako teksti sati primerjajo z oranjem polja, ki ga moramo najprej dobro pripraviti za sejanje semen modrosti (panna).14
V Tipitaki se sati nanaša na specifične, pogosto slabo razumljene načine meditacijske prakse, ki so bile verjetno takratnim poslušalcem (to je menihom, ki so jim kanonski teksti v glavnem namenjeni) dobro poznane. Definicije sati v Tipitaki so redke, o njenih funkcijah, značilnostih in posledičnih pogojenostih pogosteje zvemo prek njenih atributov v različnih kontekstih. Tako sati opisujejo kot široko odprto in pozorno prisotnost15 ter jo pogosto primerjajo z vratarjem, ki straži mestno obzidje pred škodljivimi obiskovalci, ki metaforično predstavljajo nevednost, pohlep in sovraštvo.16 Številne definicije sati najdemo
11	V Abhidhammi je naštetih vsaj 18 mentalnih komponent (cetasika), ki se vedno pojavijo skupaj s sati v trenutku zavesti (citta); gl. Bodhi, n. d., str. 79.
12	Tri značilnosti procesov in fenomenov: minljivost ali hipna sprememba (anicca), nezado-voljivost (dukkha) in odsotnost intrinzičnega bistva ali sebstva (anatta).
13	M III 245; S II 32.
14	S I 172.
15	M I 266; S IV 186; S I 144.
16	B. Bodhi (prev.), The Connected Discourses of the Buddha: A New Translation of the Samyutta Nikaya, Wisdom Publications, Boston 2000, str. 1252-1253.
17
POLIGRAFI
v tradicionalnih komentarjih theravadskega budizma (atthakatha), ki jih je večinoma zapisal Buddhaghosa v 5. stoletju n. št. na Šri Lanki. Tako Visuddhimagga povzame predstavitve sati:17
Sati je [tista mentalna komponenta, s katero meditatorji] pomnijo, oz. predstavlja pomnjenje. Njena značilnost je neoklevanje, neomahovanje [pri pomnjenju]. Njena funkcija je nepozabljanje. Manifestira se kot budni stražar, ki se sooča s področjem [ki ga straži]. Sati je neposredno pogojena z dobro razvito percepcijo in štirimi osnovami pozornosti (satipatthana). Sati je kot trdno osnovan steber ali kot vratar, ki budno straži šest vrat.18
Buddhaghosa je v tej definiciji povzel najpogostejše predstavitve sati v Tipitaki; na njegove interpretacije se močno naslanjajo eksegetski teksti modernega budizma, predvsem v burmanski tradiciji.
Beseda sati (sanskrt smrti) je indoevropskega izvora19 in podobno kot v sanskrtu ponavadi nastopa v pomenih »spomin, pomnjenje, pozornost«,20 kar palijski viri razložijo kot nepozabljanje (asammussanata).21 Sodobni znanstveniki ponavadi ločijo dva pomena besede sati: spomin in osredotočena pozornost.22 Colette Cox je prepričljivo pokazala, da pri teh dveh pomenih ne gre za semantično razcepitev, temveč za medsebojno pogojeni semantični kompleks.23 Sati se ne nanaša na urjenje spomina, temveč govori o nepozabljanju ali pozornosti na to, ali meditatorjeve misli, besede in dejanja motivirajo neetične
17
Vism 464: Saranti taya, sayam va sarati, saranamattam eva va, esa ti sati. Sa apilapanalakkhana, asammoharasa, arakkhapaccu-patthana, visayabhimukhabhavapaccupattha na va; thira-sannapadatthana, kayadisatipatthanapadatthana va. Arammane dalhapatitthitatta pana esika viya, cakkhudvaradirak-khanato dovariko viya ca datthabba; gl. B. Nanamoli (prev.), The Path of Purification (Visuddhimagga) by Bhantacariya Buddhaghosa, Buddhist Publication Society, Kandy 1994, str. 524.
18	Šest vrat se nanaša na šest čutov — vid, sluh, vonj, okus, tip in um —, prek katerih novi objekti nenehno vstopajo v tok kognitivnih procesov.
19	Prim. lat. memoria, gr. mnlme (IE *(s)mer-).
20	Palijsko-angleški slovar (PED, s.v.) sati razlaga kot »spomin, prepoznavanje, jasna kognici-ja, budnost, pozornost, prisotnost«.
21	Dhs 16.
22	Analayo, Satipathana: The Direct Path to Realization, Buddhist Wisdom Centre, Selangor 2006, str. 45-46.
23	C. Cox, »Mindfulness and Memory: The Scope of Smrti from Early Buddhism to the Sar-vastivadin Abhidharma«, v: Gyatso, J. (ur.): In the Mirror of Memory: Reflections on Mindfulness and Remembrance in Indian and Tibetan Buddhism, State University of New York,Albany 1992, str. 67-108.
18
PREDSTAVITVE SATI V ZGODNJEM BUDIZMU
korenine (pohlep, jeza, strah, zablode), in poudarja pomnjenje, da naj bi meditator vzpodbujal koristna ali etična (kusala) mentalna stanja.24 Prek razumevanja in ločevanja med etičnimi (kusala) in neetičnimi (akusala) stanji sati aktivira pomembno komponento budistične prakse, to je trud (samma vajama) ali namen, da meditator v mislih, besedah in dejanjih zavestno kultivira le etična (kusala) stanja. Sati je torej v budizmu predstavljena kot pozorno etično zavedanje pogojenosti v vsakem trenutku ali, kot jo imenuje Gethin,25 »etična intuicija«. Takšna predstavitev sati je drugačna od sodobnega razumevanja čuječnosti kot nepresojajoče (ang. non-judgemental) prakse pozornosti.
Etična pozornost je osnova za meditacijsko prakso, ki se nato nadaljuje s kultivacijo (bhavana) osredotočenosti na izbrani meditacijski objekt, kot na primer na pozorno zavedanje dihanja. Teksti v Tipitaki, ki opisujejo ali predpisujejo urjenje sati (satipatthana), ponavadi govorijo o štirih področjih meditacijske prakse - štirih satipatthanah 2 Prakso sati najpodrobneje obravnava Satipatthanasutta,27 ki sati že na samem začetku definira kot pozornost, ki naj bi jo menihi razvijali skupaj z vztrajnostjo in razumevanjem, brez pohlepa in averzij, in sicer na štirih področjih: na telesu (kaya), občutkih (vedana), zaznavah (citta) in mentalnih komponentah (dhamma). Sutta tako definira ali opiše, kako naj menih razvija sati:
... vztrajen (atapi), z modrim razumevanjem (sampajano), potem ko je opustil pohlep in averzije (vineyya loke abhijjhadomanassam) .. .28
Tekst poudarja, da se praksa sati začne šele potem, ko so se menihi (začasno) osvobodili pohlepa in averzij (vineyya loke abhijjhadomanassam), torej se pojavi le v trenutkih, ko so nekoristna/neetična (akusala) stanja odsotna. Čeprav so na začetku prakse zelo redki, takšni trenutki po-
24	Npr. gl. A III 284.
25	Gethin, n. d., str. 265.
26	Praksa štirih satipatthan je zabeležena v naslednjih tekstih : DN II 290-315; MN I 55-63; MN III 111-112; SN V 143, 294-297; AN III 450; Niddi 1, 28, 63, 72, 78, 99; 340, 354, 370, 387; Nidd2 78, 124, 128.
27	Satipatthanasutta v Majjhima Nihaji (MN I 55-63) in Mahasatipatthanasutta v Digha Nihaji (DN II 290-315); Satipatthanasutto je v slovenščino prevedel Pečenko 2014, n. d., str. 221-244.
28	MN I 56; DN II 290: atapi sampajano satima vineyya loke abhijjhadomanassam.
19
POLIGRAFI
gojujejo povsem drugačen odziv na doživljanje, kajti ko se sati pojavi, jo vedno spremljajo številne druge kvalitete (mir, radost, lahkotnost, ravnovestje, zaupanje itd.)29 in skupaj ustvarjajo potrebne pogoje za pojavitev modrosti, panne. Zato se ponavadi v tekstih beseda sati pojavlja v kolokaciji z besedo sampajano, ki je definirana kot začetna stopnja modrosti ali uvida v pogojenost mentalnih stanj in njihovo hipno minljivost.30
Sati je v Tipitaki torej predstavljena kot skupek več vidikov in kvalitet in zato bi jo težko enačili s sodobno definicijo čuječnosti kot nepresoja-jočega pozornega doživljanja sedanjega trenutka. V okviru budističnega modela kognicije bi lahko kot najbližji ekvivalent sodobni definiciji čuječnosti služil koncept manasikara (ang. attention, awareness), to je mentalna komponenta (cetasika), ki se pojavlja v vsakem hipu kognicije in ima funkcijo, da usmeri zavedanje na objekt zaznave na samem začetku kognicijskega procesa.31 Takšno zavedanje lahko spremljajo koristne/etične (kusala) ali neetične (akusala) mentalne komponente in zato sama manasikara ni predstavljena kot komponenta budistične prakse. Pač pa na številnih mestih teksti govorijo o razvoju yoniso manasikara, ki jo definirajo kot zavedanje, ki ga spremlja razumevanje vzrokov ali pogojev za različna mentalna stanja; takšno razumevanje ima funkcijo, da loči etične mentalne pogoje od neetičnih in s tem pogojuje razvoj sati.32 Prisotnost sati v zavesti ima torej funkcijo, da izključuje pohlep, jezo in druga negativna stanja ter pogojuje panno. V takšni funkciji je sati integralna komponenta celotne strukture budističnega diskurza in je vgrajena v vse njegove glavne etično-soteriološke modele.
29	Celoten spisek vseh kvalitet ali komponent je podan v Bodhi 1993, n. d., str. 79.
30	Na primer MN I 56; DN II 290.
31	Vism 14, 152.
32	AN V 116:yonisomanasikaroparipuro satisampajannamparipureti; gl. B. Bodhi (prev.), The Numerical Discourses of the Buddha: A Translation of the Anguttara Nikaya, Wisdom Publications, Boston 2012, str. 1417.
20
PREDSTAVITVE SATI V ZGODNJEM BUDIZMU
2 Predstavitve sati v Suttapitaki
Budistična doktrina, strnjena v štiri resnice,33 združuje pragmatične, etične in epistemološke komponente. V štirih resnicah govori o neza-dovoljivosti človeške eksistence (dukkha), o njenih vzrokih, ki jih vidi v vpetosti v želje (tanha) in nevednost (avijja), o možnosti osvoboditve od trpljenja (sanskrt nirvana, pali nibbana) in o osmeročleni poti, ki vodi do osvoboditve. Koncept (in praksa) sati je integralna komponenta štirih resnic, predstavljenih v Tipitaki prek različnih modelov, ki naj bi z različnih zornih kotov ponazarjali in ubesedili človeško izkušnjo. Prva resnica predstavi nezadovoljivost (dukkha) kot način doživljanja, ki temelji na nerazumevanju minljivosti (anicca) in nesebstva (anatta) vseh pojavov. Teksti razložijo dukkho na več načinov, s pomočjo različnih modelov, najpogosteje kot navezanost ali identifikacijo s petimi skupinami medsebojno pogojujočih se fenomenov in procesov (panca upadanakkhandha), ki zaobjemajo soodvisne materialne in mentalne procese doživljanja.
Model petih skupin naj bi predstavljal pet najbolj prominentnih vidikov izkušnje bivanja in vsaka izmed skupin služi tudi kot sklop osnovnih objektov meditacijske prakse sati. Pet skupin (khandha) zaobjema: materialne komponente izkušnje (rupa); občutke (vedana), ki spremljajo vsak hip doživljanja in so lahko prijetni, neprijetni ali nevtralni; percepcijo (sanna), ki spozna in označuje izkušnje; številne mentalne komponente (sankhara), ki vsak trenutek izkušnje spremljajo z odzivi, mislimi, navadami itd.; in kognicijo (vinnana), ki se zaveda procesa izkušnje.34 Vseh pet komponent se hkrati pojavlja v vsakem trenutku doživljanja, vsaka kognicija vključuje zaznavo, predmet zaznave, označevanje, občutke ter različne mentalne komponente in reakcije, vendar človek ponavadi v danem trenutku bolj prominentno doživlja le enega od teh petih vidikov, ki postane objekt prakse sati. Tako na primer Satipatthanasutta opisuje ali predpisuje (mnenja o tem, ali je
33	Štiri resnice naj bi Buddha podal že v svojem prvem govoru, Dhammacakkappavattana-sutta; gl. Bodhi 2000, n. d., str. 1843-1847.
34	Podrobne opise teh petih skupin najdemo v Khandhavaggi, gl. Bodhi 2000, n. d., 853— 1041.
21
POLIGRAFI
sutta preskriptivne ali deskriptivne narave, so deljena)35 kontemplacijo pogojenosti in minljivosti teh petih skupin kot posebno področje za razvijanje sati.36 Na primer, pri praksi sati je lahko nekaj časa prominen-tno vedenje o spreminjanju občutkov, spremembe v procesu dihanja ali pogojenost mentalnih komponent, kot so radosti, nemir, otopelost, lahkotnost itd. Razvijanje sati v kontekstu petih skupin ustvarja pogoje za pojavitev modrosti (panna), ki prinese neposredni uvid v minljivost (anicca) in nesebstvo (anatta) vseh fenomenov in procesov, zaobjetih v petih skupinah; le takšen uvid v intrinzično praznino vsega (to je vseh petih skupin) naj bi prinesel osvoboditev od dukkhe.
Čeprav so pri doživljanju izkušenj, prijetnih (sukha) ali neprijetnih (dukkha), udeležene številne komponente in pogoji,37 pa budistična doktrina v okviru druge resnice izpostavi dva ključna pogoja za pojavitev dukkhe, to je željo (tanha) in nevednost (avijja) - postavi ju kot nekakšna skupna imenovalca vseh drugih komponent, ki se jima pridružijo pri doživljanju dukkhe. Ti dve komponenti sta centralno vgrajeni v dinamični model formule soodvisnega nastajanja (paticcasamuppada) (Tabela 1), predstavljene v številnih kanonskih tekstih in komentarjih.38
Formula sestoji iz 12 medsebojno odvisnih in povezanih bistvenih komponent izkušnje (Tabela 1), ki naj bi jih meditator neposredno opazoval in intuitivno razumel s pomočjo meditacijske prakse sati, in sicer s ciljem, da razvije uvid v hipno minljivost, praznino oziroma nesebstvo (anatta) vseh pogojev in procesov, udeleženih v izkušnji. Ta model bomo na kratko orisali le toliko, da v njem umestimo vlogo sati. Formula govori o kogniciji (3. člen), ki se iz trenutka v trenutek znova pojavlja v procesu doživljanja in je vedno odvisna od preteklih mentalnih komponent (2. člen), to je preteklih pogojenosti ali odzivov, osnovanih na nevednosti (1. člen, avijja). Kognicija se pojavlja v sklopu soodvisne strukture uma in telesa (4. člen), ki prek šestih čutov (5. člen)
35	R. H. Scharf, »Buddhist Modernism and the Rhetoric of Meditative Experience«, Numen 42, 1995, str. 228-283.
36	MN I 61; DN II 301-302.
37	Abhidhamma našteje 52 osnovnih komponent, ki se lahko v različnih kombinacijah in skupinah pojavljajo skupaj z vsakim hipom kognicije; gl. Bodhi 1993, n. d., str. 79.
38	Gl. B. Nananamoli, in B. Bodhi (prev.), The Middle Length Discourses of the Buddha: A New Translation of the Majjhima Nikaya, Wisdom Publication, Boston 1995, str. 927—928.
22
PREDSTAVITVE SATI V ZGODNJEM BUDIZMU
Časovni vidik	Členi pogojenosti	Vzročni vidik
Preteklost	Nevednost (avijjd) Mentalne komponente (sankhdra)	Vzrok
Sedanjost	Kognicija (vinndna) Um in telo (ndmarupa) Čuti (saldjatana) Stik (phassa) Občutek (vedand)39	Posledica
	Želja (tanhd) Navezanost (updddna) Nastajanje (bhava)	Vzrok
Prihodnost	Rojstvo (jdti) Minevanje in smrt (jardmarana)	Posledica
Tabela 1: Formula soodvisnega nastajanja (paticcasamuppada)
nenehno vzpostavljata stik (6. člen) z novimi predmeti kognicije, in pogojuje občutke (7. člen) - prijetne, neprijetne ali nevtralne, odvisno od preteklih odzivov (2. člen) - na podobne objekte kognicije. Prvih 7 komponent v formuli je neizogiben rezultat preteklih odzivov in izkušenj, torej s preteklostjo pogojen sedanji trenutek. 39
Odločilno vlogo v soodvisnem nastajanju ima 8. člen, pri katerem pride - če sati ni prisotna - do novih odzivov z željo (8. člen), da se izkušnje znebi, če je občutek (7. člen) neprijeten, ali jo obdrži, če je prijeten.40 Želja nadalje pogojuje navezanost (9. člen), ki se oprijema prijetnih občutkov in zavrača neprijetne. Ponavljajoča se navezanost na določene izkušnje ustvarja navade in način življenja (10. člen), ki vedno znova poraja (11. člen) in ustvarja nezadovoljivost (dukkha), osnovano na nerazumevanju minljivosti in intrinzične praznine vseh procesov in fenomenov (12. člen). Močnejša je navezanost (9. člen), večja je nevednost (1. člen) in močnejše mentalne navade (2. člen), ki pogoju-
39	Občutek (vedand) je mentalni ton ali ozadje, ki vsak hip spremlja vsako zaznavo in jo »obarva« kot prijetno, neprijetno ali nevtralno. Ne moremo ga enačiti s čustvi, ki so v budistični psihologiji predstavljena kot dosti bolj kompleksna stanja, ki sestojijo iz več komponent in pogojev.
40	Na primer MN I 48-49); gl. Nananamoli in Bodhi, n. d., str. 135.
23
POLIGRAFI
jejo vedno nove odzive (8. člen-10. člen) na izkušnje. Cilj budistične prakse je ustavitev takšne vpetosti v soodvisno nastajanje, pri čemer je sati eden ključnih potrebnih pogojev: sati prepreči odziv na občutke z željo ali averzijo, razume njihovo preteklo pogojenost in tako loči etične (kusala) odzive od neetičnih. Bistveno vlogo pri praksi sati ima torej kontemplacija občutkov (vedana), kar je posebej izpostavljeno v besedilih o štirih načinih pozornosti (cattaro satipatthana); na primer, v Satipatthanasutti41 sta občutkom (vedana) posvečeni dve sekciji - celotno poglavje o kontemplaciji občutkov (vedananupassana)4% in podpoglavje v sekciji o kontemplaciji mentalnih komponent (dhammanupassana),43 s posebnim poudarkom na njihovi hipni, minljivi naravi.
Funkcija sati je torej v tem, da pri 7. členu formule soodvisnega nastajanja prekine ujetost v soodvisno nastajanje in že samo s svojo prisotnostjo ustvari potrebne pogoje za pojavitev modrosti (panna), ki je definirana kot odsotnost nevednosti (1. člen). Panna vidi občutke v njihovi »takšnosti« (yatha bhutam) - kot prazne, hipne, minljive. Ker pa sta sati in panna mentalni komponenti (sankhara), sta po naravi, enako kot vse druge komponente izkušnje, minljivi in prazni; prav ta uvid pa v okviru modela soodvisnega nastajanja pomeni osvoboditev od nevednosti (1. člen). Popolno izkoreninjenje nevednosti je stanje »ugasnitve« (sanskrt nirvana, pali nibbana), o kateri govori tretja resnica: to je stanje onkraj medsebojno soodvisnega nastajanja, ki presega dualnost, pogojeno z željo (8. člen).
O poti do »ugasnitve« nevednosti in želja govori četrta resnica, ki zaobjema budistično prakso, predstavljeno z modelom osmeročlene poti, razvrščene v tri sklope: modrost, morala in etika ter meditaci-ja.44 Osmeročlena pot je ena osrednjih predstavitev budistične doktrine, z jasno artikuliranimi pragmatičnimi vidiki: predstavlja trialektični model etike, meditacije in »modre« kognicije (panna). Slednja je sestavljena iz dveh komponent: primernega razumevanja (samma ditthi) in primernega mišljenja (samma sankappa). Palijska beseda samma pokriva širok semantični spekter: v kontekstu osmeročlene poti bi jo lah-
41	MN I 55; DN II 290.
42	MN I 59; DN II 298.
43	MN I 61; DN II 301-302.
44	Pečenko 2014, n. d., str. 38-48.
24
PREDSTAVITVE SATI V ZGODNJEM BUDIZMU
ko prevedli kot »pravilen, ustrezen, primeren, pravi«, in sicer v smislu, da je ustrezen ali primeren za pot k osvoboditvi od trpljenja. Primerno razumevanje (samma ditthi) je predstavljeno kot intuitivni uvid v minljivost in praznost vseh fenomenov in procesov ter iluzorno naravo identitete - takšen uvid teksti enačijo z razumevanjem štirih resnic.45 Primerno razumevanje (samma ditthi) je obenem začetek in konec poti, kajti celotna osmeročlena pot je v bistvu nenehno poglabljanje razumevanja, nenehen razvoj modrosti (panna). Primerna misel ali namen (samma sankappa) vključuje vse tiste misli, ki so brez navezanosti, jeze in nasilja,46 ter je vzročno in posledično povezana s pravilnim razumevanjem (samma ditthi).
Nadaljnje tri komponente v drugem sklopu osmeročlene poti so moralno-etične (sila): primerni govor (samma vaca), dejanja (samma kammanta) in način življenja (samma ajiva), ki naj ne bi povzročali trpljenja ne sebi ne drugim.47 V budizmu se etika ni razvila kot samostojna disciplina, ker budizem normativna etična načela predstavlja prek ideala prebujenega človeka, ki ima uvid v nibbano ter je izkoreninil vse pogoje in vzroke neetičnega ravnanja. Etično ravnanje naj bi se razvijalo in poglabljalo v odvisnosti od prvega sklopa, to je od primernega razumevanja, ki pogojuje namene, misli, besede in dejanja, kar kanonični teksti podčrtujejo na številnih mestih; na primer, pogosto citiran verz iz Dhammapade:
Misel vodi vse stvari, misel jih rodi in oblikuje.
Če človek poln zlih misli govori ali deluje,
trpljenje mu zato sledi kot voz kopitom vpreženega vola.48
Razvoj etičnih komponent je osnova za tretji sklop, to je medita-cijsko prakso (samadhi), ki sestoji iz treh komponent: primerni trud (samma vayama), ki je definiran kot prizadevanje ali namen, da meditator razvija in poglablja etična (kusala) mentalna stanja ter preprečuje
45	Vibh 235; gl. U. Thittila (prev.), The Book of Analysis (Vibhanga), Pali Text Society,Bristol 2010, str. 308.
46	Prav tam.
47	Prav tam.
48	manopubbangama dhamma, manosettha manomaya, manasa cepadutthena (KN Dhp 1); P. Pečenko (prev.), Dhammapada: Besede modrosti, Mladinska knjiga, Ljubljana 1987, str. 5.
25
POLIGRAFI
neetična;49 primerna sati (samma sati); in primerna zbranost (samma samadhi), ki se osredotoča na dani objekt kontemplacije in vodi do globoke koncentracije (jhana).50 Kot smo že prej opisali, je primerna sati predstavljena kot etična pozornost in razumevanje spreminjajočih se fizičnih in mentalnih fenomenov v okviru telesa, občutkov, mentalnih stanj in mentalnih komponent.51
Med različnimi modeli predstavitev budistične doktrine je morda najbolj pragmatične narave model štirih načinov pozornosti (cattaro satipattana), to je štirih »osnov sati«, zabeležen v različnih tekstih o meditacijski praksi,52 zlasti v Satipatthanasutti, ki je kratka, zgoščena predstavitev vseh glavnih vidikov, področij in načinov prakse sati. Model štirih satipatthan ubesedi in opisuje (ali predpisuje) meditacijo, osnovano na sati, v okviru štirih področij: v telesu (kaya), občutkih (vedana), zaznavah (citta) in mentalnih komponentah (dhamma). Vrstni red zgoraj naštetih področij kontemplacije nakazuje, da se urjenje sati začne najprej s telesom na konceptualni ravni in se konča v četrti sekciji s kontemplacijo dhamme na nekonceptualni ravni. Praksa sati naj bi postopoma vodila do izkušnje dekonstrukcije vseh konceptov in razvila neposredni uvid v osnovne komponente izkušnje (dhamma).53 Vendar teksti, ki govorijo o praksi štirih satipatthan, ne vključujejo vseh dhamm, ki jih kasneje analizira Abhidhamma, temveč se osredotočijo le na tiste, ki naj bi bile najbolj relevantne ali ključne za razvoj uvida v tri značilnosti (minljivost, nezadovoljivost, nesebstvo) vseh fenomenov in procesov v izkušnji. Model štirih satipatthan je soodvisen in povezan z ostalimi modeli budistične doktrine, kar besedila o satipatthanah tudi artikulirajo, saj vedno vključujejo druge glavne modele (na primer pet
49	katamo sammavayamo? idha bhikkhu anuppannanam papakanam akusalanam dhammanam anuppadaya chandamjaneti vayamati viriyam arabhati cittampagganhatipadahati... vayamati viriyam arabhati cittam pagganhati padahati (Vibh 235), prim. Thittila, n. d., str. 308-309.
50	Vibh 236; prim. Thittila, n. d., str. 309.
51	Prav tam.
52	Praksa štirih satipatthan je zabeležena v naslednjih tekstih: DN II 290-315; MN I 55-63; MN III 111-112; SN V 143, 294-297; AN III 450; Niddi 1, 28, 63, 72, 78, 99; 340, 354, 370, 387; Nidd2 78, 124, 128; gl. Analayo, n. d., str. 28-30.
53	M. Narada, A Comprehensive Manual of Abhidhamma: The Abhidhammattha Sangaha of AcariyaAnuruddha, Buddhist Publication Society, Kandy 1993, str. 3-5.
26
PREDSTAVITVE SATI V ZGODNJEM BUDIZMU
skupin bivanja, soodvisnost nastajanja, štiri resnice) kot objekte sati, zlasti v sekciji o mentalnih komponentah (dhamma).54
3 Predstavitve sati v Abhidhammi
Podrobno analizo izkušnje najdemo v Abhidhammapitaki, »košari tekstov o višji doktrini«, prvič zabeleženi kot del budističnega kanona v 3. stoletju pr. n. št., a verjetno osnovani na zgodnejših tekstih, ki izvirajo iz samega začetka budizma.55 Budistična doktrina, ki je bila najprej artikulirana v Suttapitaki v obliki sutte (to je Buddhovi govori in dialogi v prozi in poeziji), je bila v Abhidhammapitaki prvič sistematizirana brez referenc na zgodovinske okoliščine ali kakršenkoli narativni kontekst.56 Abhidhamma predstavlja fundamentalno dinamično strukturo budističnega učenja oz. oriše »globoko« strukturo človeške izkušnje. Pri tem sledi strukturalnim modelom, ki jih je razvila stara indijska kultura že nekaj stoletij prej v lingvistiki; na primer, v Paninijevi Astadhyayi, to je neke vrste strukturalno-generativni slovnici, ki postavi fundamental-no (analitično in dinamično) strukturo sanskrta, iz katerega generira jezik v vseh svojih vidikih in izrazih. Podobno teksti Abhidhamme sistematično predstavljajo budistično učenje o kogniciji, definirajo ključne koncepte in tehnične termine ter pri tem pokrivajo predvsem področja, ki jih danes imenujemo filozofija, psihologija in etika. Zbirka je sestavljena iz sedmih obsežnih tekstov, katerih kronologija je problematična. Budistična tradicija navaja, da je najstarejši tekst Dhammasangani,57 ki mu sledi Vibhanga, vendar imajo nekateri sodobni znanstveniki za najstarejšo Vibhango5 Čeprav je sati kot ena izmed mentalnih komponent
54	Na primer sati kot kontemplacija petih skupin bivanja (pancakkhandha), dvanajstih osnov čutne zaznave (ayatana), sedmih pogojev prebujenja (bojjhanga) in štirih resnic (catusacca) (DN II 301-313; MN I 61-63).
55	P. Harvey, An Introduction to Buddhism, Cambridge University Press, Cambridge 2013, str. 90; R. Gethin, The Foundations of Buddhism, Oxford University Press, Oxford 1998, str. 202-207.
56	Gethin 1998, n. d., str. 48.
57	Tradicionalni komentator Budddhaghosa tekste Abhidhamme našteje v tem vrstnem redu:
Dhammasangani, Vibhanga,Dhatukatha, Puggalapannatti, Kathavatthu, Yamaka in Patthana (As 3, 21-23).
58	E. Frauwallner, »Abhidharma-Studien: III. Abhisamayavädah, IV. Der Abhidharma der anderen Schulen«, Wiener Zeitschrift für die Kunde Südasiens und Archiv für indische Philosophie,
27
POLIGRAFI
kognicije vključena v vse dele Abhidhamme, ji daleč največ pozornosti posvečata prav ta dva teksta.
Abhidhamma je nova artikulacija vseh glavnih modelov, ki smo jih doslej opisali - petih skupin obstoja (khandha), formule soodvisnega nastajanja (paticcasamuppada), osmeročlene poti (atthangiko maggo) in štirih načinov pozornosti (cattaro satipattana). Teksti Abhidhamme skušajo vzpostaviti kognicijsko strukturo, katere elementi predstavljajo osnovne pogoje in vzroke za medsebojno soodvisne fenomene, udeležene v izkušnji bivanja. Sistematično našteje, klasificira in definira vse glavne komponente (dhamma), udeležene v toku mentalnih in fizičnih pojavov, analizira njihove povezave in soodvisnosti ter jih predstavi kot prazne, hipne fenomene brez intrinzičnega bistva.59 Prek analize komponent izkušnje (dhamma) Abhidhamma dekonstruira konceptualni svet in odzive nanj, pri tem pa ima, kot vsi budistični teksti, izrazito pragmatičen cilj: njen motiv ni teoretično raziskovanje, ampak praksa - kako preseči nezadovoljivost (dukkha). Predstavlja teoretično podlago ali kognitivni zemljevid, ki prek jasno definiranih terminov ubesedi predvsem meditacijsko izkušnjo. Med številnimi tipi zavesti (citta), ki jih Abhidhamma na različne načine klasificira, se jih več kot polovica nanaša na višja stanja meditacijskih uvidov, to so visoke stopnje koncentracije (jhana) in uvidi v nibbano.
Modeli zavesti in kognicijskih procesov, predstavljeni v Abhidham-mi, sestojijo iz zelo kompleksnih medsebojno povezanih struktur, ki združujejo analitični in sintetično-dinamični pristop. V pričujočem prispevku bomo zelo na kratko orisali le nekaj osnovnih vidikov teh struktur, in sicer z namenom, da vanje umestimo vlogo sati. Abhid-hamma skuša predstaviti izkušnje ali vidike eksistence, relevantne za meditacijo, in pot do osvoboditve od dukkhe z vidika temeljne (ne-konceptualne) ravni (paramattha) prek štirih kategorij, ki jih imenuje dhamme: to so zavest (citta), mentalne komponente (cetasika), materialnost (rupa) in nibbana.60 Prve tri kategorije so predstavljene kot hipne, brez intrinzičnega sebstva, medsebojno povezane, pogojene in
15, 1971, str. 69—121; J. Bronkhorst, »Dharma and Abhidharma«, Bulletin of the School of Oriental and African Studies, 48, 1985, str. 305—320.
59	A. K. Warder, »Dharmas and Data«, Journal of Indian Philosophy, 1, 1971, str. 272—295.
60	Bodhi 1993, n. d., str. 25.
28
PREDSTAVITVE SATI V ZGODNJEM BUDIZMU
pogojujoče, medtem ko je nibbana nepogojena, zunaj časa in prostora. Osnovne enote izkušnje (dhamma) klasificira v tri skupine: 1) etične, vešče ali koristne (kusala), ki vodijo k duhovni osvoboditvi; 2) neetične, nevešče ali nekoristne (akusala), ki vodijo v trpljenje; 3) etično nevtralne. Z epistemološkega stališča so dhamme temeljne komponente ali procesi vedenja, ki se v vseh svojih povezavah in pogojenostih razkrijejo šele, ko meditator s pomočjo sati in panne preseže (ali dekonstruira) konceptualno raven. Ker so dhamme hipne in se spreminjajo z izjemno hitrostjo (teksti govorijo o milisekundah) ter so prefinjeno subtilne, jih meditator lahko zaznava le, če je že visoko razvil sati in modro pozornost (yoniso manasikara) - v okviru Satipatthanasutte bi to ustrezalo ravni kontemplacije mentalnih komponent (dhamme), to je na zadnjem, četrtem področju prakse sati.
Zavest (citta) je kategorija, katere značilnost je le zavedanje samo, to je vedenje ali kognicija, in je definirana takole: »Citta je tisto, kar ve, kar se zaveda, kar ve za objekt vedenja.«61 Čeprav ima citta kot zavedanje na konvencionalni ravni navidezno kontinuiteto, naj bi bila na temeljni ravni (paramattha) sestavljena iz zaporednih citt, ki sledijo druga drugi in se pogojujejo s takšno hitrostjo, da dajejo vtis povezanosti.
Citta se nikoli ne pojavi sama, ampak jo vedno spremlja skupina mentalnih komponent (cetasika), ki pri kogniciji sodelujejo tako, da v različnih kombinacijah določajo, obarvajo, spoznavajo in na različne načine doživljajo oz. spremljajo objekte in procese kognicije. Citta se ne more pojaviti brez cetasik in obratno; vse so soodvisne in hipno minljive, zato zunaj te strukture ni nobene referenčne točke ali opazovalca, ki bi doživljal izkušnjo. Abhidhamma našteje 52 različnih cetasik, ki se pojavljajo skupaj v različnih skupinah z vsako citto, najmanj jih je v skupini 7 in največ 36.61 Nekatere med seboj niso kompatibilne, tako se, na primer, jeza in pohlep ne moreta pojaviti hkrati z mirom, radostjo in sati. Abhidhamma loči različne tipe zavesti (citta) glede na to,
61	As 63: Cittanti arammanam cintetiti cittam; vijanatiti attho; gl. Tin, n. d., str. 84.
62	Cetasike so naštete v Dhs 9, 75—76; gl. C. Rhys Davids (prev.), A Buddhist Manual of Psychological Ethics, Pali Text Society, Bristol 2012, str. 3—4, 90—91.
29
POLIGRAFI
kakšne skupine cetasik jo spremljajo,63 pri čemer je klasifikacija cetasik na osnovi etike.
Najprej teksti naštejejo 13 etično nedoločenih cetasik, ki lahko spremljajo etična ali neetična stanja v odvisnosti od narave ostalih cetasik v skupini; na primer, pozornost (manasikara), kontakt z objektom (phassa), občutek (vedana) in percepcija (sanna) spremljajo vsako citto in se lahko pojavijo skupaj z jezo, pohlepom, strahom, sočutjem, mirom ali radostjo.64 Naslednjo skupino sestavlja 14 neetičnih cetasik, ki se pojavljajo v različnih kombinacijah in jih vedno spremlja neprijetni mentalni občutek (domanassa); tako sta, na primer, v vseh neetičnih stanjih (akusala) prisotna zabloda (moha) in nemir (uddhacca), ki se pojavljata v različnih kombinacijah skupaj s pohlepom (lobha), ponosom (mana) ali z otopelostjo (thlna) in zmedenostjo (vicikiccha) ali pa s sovraštvom (dosa), zavistjo (macchariya), sebičnostjo (macchariya) itd. 65
Po analizi v Abhidhammi je največ cetasik etičnih (kusala), skupaj 25. V vsakem trenutku etične zavesti (kusala citta) naj bi jih bilo prisotnih vsaj 19, lahko pa tudi vseh 25.66 Sati je ena izmed njih: vedno se pojavi skupaj z zaupanjem (saddha), razumevanjem posledic in pogojenosti (hiri in ottappa), nepohlepom (alobha), neaverzijo (adosa), mentalnim ravnovesjem (tatramajjhattata), umirjenostjo (passaddhi), lahkotnostjo (lahuta), nežnostjo (muduta) itd. Tej skupini se lahko pridružijo sočutje (karuna), ljubezniva radost (mudita) in modrost (panna).
Večina stanj zavesti (citta), ki jih Abhidhamma podrobno analizira, je povezanih z meditacijsko prakso: zelo podrobno opisuje različne komponente in pogoje za razvoj višjih stopenj koncentracije in za pojavitev stanja nibbane. Sati je eden teh pogojev, vedno se pojavlja v družbi z vsaj 18 etičnimi cetasikami in je nekompatibilna s pohlepom, strahom, averzijo, nemirom in drugimi neetičnimi komponentami (akusala).
63	Celotna prva knjiga Abhidhamme, Dhammasangani (Dhs), je posvečena podrobni analizi različnih tipov zavesti (citta), opisanih z ozirom na spremljajoče jih cetasike. Prevajalci to knjigo ponavadi naslavljajo kot psihološko etiko (na primer Rhys Davids).
64	Bodhi 1993, n. d., str. 79.
65	Dhs 75-87; gl. Rhys Davids, n. d., str. 90-113.
66	Dhs 9-75; gl. Rhys Davids, n. d., str. 1-89.
30
PREDSTAVITVE SATI V ZGODNJEM BUDIZMU
Prisotnost sati je mogoče prepoznati prek drugih komponent, s katerimi je vedno povezana v skupini.
Prva knjiga Abhidhamme, Dhammasangani, najprej vzpostavi tipologijo, definicije ter analizo zavesti (citta) in mentalnih komponent (ceta-sika), nato sledi še podrobna analiza materialnih vidikov izkušnje (rupa) ter njihova medsebojna povezanost in pogojenost s prvima dvema kate-gorijama.67 V naslednjih knjigah Abhidhamme, predvsem v Vibhangi, so podrobno predstavljena različna meditacijska stanja in prakse, vključno s prakso štirih satipattan, v zadnji in najobsežnejši knjigi, v Patthani, pa je podrobno prikazana celotna dinamika kognitivnega procesa v luči formule soodvisnega nastajanja, torej v medsebojni odvisnosti in pogojenosti vseh prej analiziranih komponent, ki so udeležene v fizičnih in mentalnih procesih. Lahko bi rekli, da Abhidhamma identificira in označuje vse bistvene pogoje in komponente meditacijskih izkušenj na poti k osvoboditvi od dukkhe; eden od pogojev je tudi sati. V medi-tacijskem procesu naj bi prišlo do uvida, da so vsi procesi, pogoji in fenomeni, ki sestavljajo izkušnjo, prazni (sunnata), brez permanentne intrinzične narave, in da navezanost nanje ustvarja iluzorno identiteto, ki vodi v zmedo in nezadovoljivost ali trpljenje (dukkha). Pogoj za svobodo od trpljenja (dukkha) naj bi bila modrost (panna), ta pa je pogojena s sati in drugimi etičnimi komponentami.
4 Zaključek
Prispevek je definiral koncept sati in prikazal njeno umeščenost v različne medsebojno povezane modele budistične doktrine, osnovane na virih palijskega kanona. Pokazali smo, da sati v budizmu ni metoda opazovanja, ampak samo eden od pogojev v procesih doživljanja, ki skupaj z drugimi (etičnimi) pogoji ustvarja primerne okoliščine za pojavitev uvida, razumevanja ali modrosti (panna). Ker budizem temelji na izhodišču, da ni nekega jaza, identitete ali intrinzičnega sebstva, ampak je pojavni svet le kompleksen tok soodvisnih procesov, sati ni predstavljena kot neka referenčna točka, metoda ali opazovalec, ki opazuje in razvija uvid v samo naravo doživljanja. Pri budistični meditaciji torej
Dhs 125-179; gl. Rhys Davids, n. d., str. 153-229.
67
31
POLIGRAFI
ne gre za opazovanje vsebine ali objektov kognicije, temveč za uvid v pogojenost in intrinzično praznino ter minljivost procesov doživljanja in kognicije same, ki je prav tako le eden od pogojev v teh procesih.
Tako je tudi sati predstavljena kot eden od pogojev, ki pa se vedno pojavlja le v »dobri družbi« s številnimi drugimi komponentami in pogoji ter odpira vrata za vstop modrosti (panna) na poti do »prebujenja« (nibbane). Modrost (panna) budizem enači z uvidom, da ne obstaja opazovalec ali referenčna točka, in šele s tem uvidom naj bi se začela meditacijska praksa na ravni dhamme, onkraj konceptualne ravni. Prakso na takšni ravni palijski teksti imenujejo bhavana, kar bi lahko prevedli kot »razvoj, kultivacija«, ki jo predstavijo kot razvijanje ali utrjevanje etičnih stanj in sedmih komponent prebujenja (bojjhanga)6 Na tej stopnji naj bi se kot spremljevalci sati pojavili mir, radost in sreča, vendar niso nikoli predstavljeni kot namen meditacijske prakse. Cilj budistične prakse je jasno artikuliran na številnih mestih Tipitake: to je uvid, da so dokončno vse dhamme brez sebstva, prazne (sabbe dhamma anatta),69 vključno s sati, modrostjo (panna), celotno doktrino, potjo, cilji in nibbano.
Okraj šave
Okrajšave in citati palijskih virov sledijo mednarodni konvenciji Critical Pali Dictionary (Epilegomena, 1. del, 1948, str. 5^-36* in 3. del, 1992, str. II-VI). Številke v citatih palijskih virov se nanašajo na del in stran izdaje Pali Text Society; na primer MN I 21 se nanaša na Majjhima Nikaya, I. del, str. 21.
AN	Anguttaranikäya. [1885-1900] 1999-2013. Ur. R. Morris,
E. Hardy. 5 delov. PTS. As	Atthasälini, [1897] 2011. Ur. E. Müller, L. S. Cousins. PTS.
DN	Dighanikäya. [1890-1911] 1995-2007. Ur. T. W. Rhys
Davids in J. E. Carpenter. 3 deli. PTS. Dhs	Dhammasangani, [1885] 2001. Ur. Edward Müller. PTS.
Dhp	Dhammapada. 1994. Ur. O. von Hinüber in K. R. Norman.
PTS.
68	Sedem komponent prebujenja: sati, poglobljeno raziskovanje dhamm (dhammavicaya), energija (viriya), radost (piti), mir (passaddhi), koncentracija (samadhi) in ravnovesje (upekkha).
69	MN 1 230; A I 286; S 3 133; Dhp 279.
32
	PREDSTAVITVE SATI V ZGODNJEM BUDIZMU
MN	Majjhimanikaya. [1888-1902] 2013. Ur. V. Trenckner in
	R. Chalmers. 3 deli. PTS.
Nidd I	Mahâniddesa. [1916-1917] 2001. Ur. L. de la Vallée Poussin
	in E. J. Thomas. PTS.
Nidd II	Cullaniddesa. [1918] 1988. Ur. W. Stede. PTS.
PED	Pali-English Dictionary. 1921-1925. T. W. Rhys Davids and
	W. Stede. PTS.
SN	Samyuttanikaya. [1884-1898] 1975-2006. Ur. L. Feer.
	5 delov. PTS.
Ud	Udana, [1885] 1982. Ur. P. Steinthal. PTS.
Vibh	Vibhanga. [1904] 2003. Ur. C. A. F. Rhys Davids. PTS.
Vibh-a	Sammohavinodanï. [1923] 1980. Ur. A. P. Buddhadatta. PTS.
Vism	Visuddhimagga. [1920-1921] 1975. Ur. C. A. F. Rhys
	Davids. PTS.
Bibliografija
1.	Anälayo (2006), Satipathana: The Direct Path to Realization. Selangor, Buddhist Wisdom Centre.
2.	Baer, R. A. (ur.) (2006), Mindfulness-Based Treatment Approaches: Clinicians Guide to Evidence Base and Applications. Burlington (MA), Academic Press.
3.	Bodhi, B. (prev.) (1993), Abhidhammattha Sangaha: A Comprehensive Manual of Abhidhamma: Pali Text, Translation and Explanatory Guide. Kandy, Buddhist Publication Society.
4.	Bodhi, B. (prev.) (2000), The Connected Discourses of the Buddha: A New Translation of the Samyutta Nikaya. Boston, Wisdom Publications.
5.	Bodhi, B. (prev.) (2012), The Numerical Discourses of the Buddha: A Translation of the Anguttara Nikaya. Boston, Wisdom Publications.
6.	Bronkhorst, J. (1985), »Dharma and Abhidharma«, Bulletin of the School of Oriental and African Studies 48, 305-320.
7.	Cox, C. (1992), »Mindfulness and Memory: The Scope of Smrti from Early Buddhism to the Sarvastivadin Abhidharma«, v: Gyatso, Janet (ur.), In the Mirror of Memory: Reflections on Mindfulness and Remembrance in Indian and Tibetan Buddhism. Albany, State University of New York, 67-108.
8.	Ditrich, T. (v tisku), »Buddhism between Asia and Europe: The Concept of Mindfulness through an Historical Lens«, Asian Studies.
9.	Frauwallner, E. (1971), »Abhidharma-Studien: III. Abhisamayavädah, IV. Der Abhidharma der anderen Schulen«, Wiener Zeitschrift für die Kunde Südasiens und Archiv für indische Philosophie 15, 69—121.
33
POLIGRAFI
10.	Gethin, R. (2011), »On some definitions of mindfulness«, Contemporary Buddhism 12 (i), 263-279.
11.	Gethin, R. (1998), The Foundations of Buddhism. Oxford, Oxford University Press.
12.	Harvey, P. (2013), An Introduction to Buddhism. Cambridge, Cambridge University Press.
13.	Kabat Zinn, J. (1990), Full Catastrophe Living: Using the Wisdom of Your Body and Mind to Face Stress, Pain, and Illness. New York, Delacorte Press.
14.	Kabat-Zinn, J. (2003), »Mindfulness-Based Interventions in Context: Past, Present, and Future«, Clinical Psychology: Science and Practice 10 (2), 144—156.
15.	Kornfield, J. (1977), Living Buddhist Masters. Santa Cruz, Unity Press.
16.	Nanamoli, B. (prev.) (1994), The Path of Purification (Visuddhimagga) by Bhantacariya Buddhaghosa. Kandy, Buddhist Publication Society.
17.	Nananamoli, B. in Bodhi, B. (prev.) (1995): The Middle Length Discourses of the Buddha: A New Translation of the Majjhima Nikaya. Boston, Wisdom Publication.
18.	Nanaponika, T. (1962), The Heart of Buddhist Meditation. London, Rider.
19.	Narada, M. (1993), A Comprehensive Manual of Abhidhamma: The Abhid-hammattha Sangaha of Acariya Anuruddha. Kandy, Buddhist Publication Society.
20.	Pečenko, P. (1987), Dhammapada: Besede modrosti. Knjižnica Kondor 240. Ljubljana, Mladinska knjiga.
21.	Pečenko, P. (1990), Pot pozornosti: osnove budistične meditacije. Ljubljana, Domus. Ponovna dopolnjena izdaja (2014): Nova Gorica, Eno.
22.	Pečenko, P. (1990), Vprašanja kralja Milinde: O Buddhovem nauku (Mil-indapanha). Zbirka Misel stare Indije. Ljubljana, Mladinska knjiga.
23.	Rhys Davids, C. (prev.) (2012), A Buddhist Manual of Psychological Ethics. PTS Translation Series 39. Bristol, Pali Text Society.
24.	Scharf, R. H. (1995), »Buddhist Modernism and the Rhetoric of Meditative Experience«. Numen 42, 228—283.
25.	Thittila, U. (prev.) (2010), The Book of Analysis (Vibhanga). PTS Translation Series 39. Bristol, Pali Text Society.
26.	Tin, P. M. (prev.) (2013), The Expositor (Atthasalini). PTS Translation Series 8, 9. Bristol, Pali Text Society.
27.	Warder, A. K. (1971), »Dharmas and Data«, Journal of Indian Philosophy i, 272—295.
34