glasilo - I^^^isticne Delovnega judstva LETO XXVII. ŠT. iT.I PTUJ, 26. SEPTEMBR.'^ 1974 CENA 1,50 DIN France Popit - naš dragi gost Predsednik centralnega komiteja ZK Slovenije France POPIT se je odzval vabilu komiteja občinske konference ZKS Ptuj in kar dva dni preživel med delovnimi ljudmi in občani ptujske občine. Program obiska se je začel v ponedeljek, 23. septembra 1974, z razgovorom s člani občinskega političnega aktiva. Visokega gosta so seznanili z glavnimi problemi ptujske občine, s posebnim poudarkom na nerazvita območja Haloz in Slovenskih goric. Osrednji problem teh krajev so ceste in oskrba z zdravo pitno vodo, od tega je odvisna modernizacija kmetijstva, ljudem bomo približali delovna mesta, ohranili naseljenost teh krajev in olajšali ljudem življenje tudi v hribovitih predelih. Tako na političnem aktivu kot v kasnejših razgovorih je France Popit poudarjal, da se je treba opreti predvsem na lastne sile in noben republiški funkcionar ne more dajati kakih obljub, ker to ni združljivo z našo samoupravno prakso. Treba je najprej vedeti, kaj hočemo, imeti trdne programe in z njimi nastopiti pred republiško skupščino in skupščinami samoupravnih interes- nih skupnosti. Nikjer tudi ni zapisano, da se mora vsa industrija razvijati samo v Ptuju, ptujske delovne organizacije bi lahko odpirale svoje obrate tudi v posameznih centrih na nerazvitem območju. Iz Haloz in Slovenskih goric se vozi precej delavcev na delo v razna podjetja zunaj občine, tudi na te organizacije združenega dela je treba pritisniti, da nekaj prispevajo za zboljšanje življenjskih pogojev delavcev na tem območju. To še zlasti velja za mariborski industrijski center. Po razgovoru s političnim akti- vom si je visoki gost ogledal stare in nove prostore tovarne Labod - TOZD „Delta" Ptuj, ki je zelo nazoren primer uspešne integracije in razvoja. Za tem je France Popit obiskal Majšperk, kjer si je najprej ogledal „Konus" ~ TOZD „Konfek- F. Popit ob obisku v , J)elti" cija", ki že zaposluje nad 90 delavcev, nato TVI Majšperk, potem pa se je dalj časa zadržal v razgovoru s predstavniki obeh kolektivov in krajevne skupnosti, ki so ga podrobneje seznanili s problemi tega največjega kraja v Halozah. Na poti po najpasivnejšem predelu Haloz se je France Popit ustavil še v Narapljah, v Želatah in na Rodnem vrhu, kjer je bil končan program prvega dne obiska. Povsod so visokega gosta nadvse prisrčno sprejeh, od šolskih otrok do odrasUh in ga seznanili s svojimi težavami pa tudi uspehi, ki so jih dosegli z lastnim delom in odrekanji. Povsod je izstopal glavni problem, enako iz ust navadnih občanov - kmetov in delavcev kot krajevnih funkcionar- jev - ceste in zopet ceste . . . Drugi dan obiska, v torek, 24. septembra, je France Popit začel z razgovorom v TGA ,.Boris Kidrič" v Kidričevem, kjer so ga predstavniki družbenopolitičnih organizacij, sa- moupravnih organov in vodstva tega našega največjega kolektiva podrob- neje seznanili z delom Zveze komunistov in sindikatov, kako daleč so z uveljavljanjem ustavnih določil, predvsem pa s problemi aluminijske industrije. Tov. Popit je ugodno ocenil kritičnost komu- nistov do svojega dela, pohvalil, da so prejeU dosti samoupravnih aktov, izvedli več akcij. Prav pa bi bilo. da bi po vsaki izvedeni akciji politična vodstva ocenila, kaj je bilo dobro ali slabo, da na podlagi tega lahko še boljše usmerjajo delo za naprej, tam kjer je potrebno še bolj pojasnjujejo in se tudi politično spopadejo s tistimi, ki delo namerno minirajo. Vse to je nujno v interesu delavcev. Za tem je tov. Popit imel še razgovor s predstavniki vseh treh ptujskih trgovskih podjetij. Znano je, da že dalj časa tečejo priprave za združitev ptujske trgovine. Imenova- na je bila posebna komisija iz predstavnikov vseh treh delovnih kolektivov, kije pripravila ekonom- sko analizo. Vse ugotovitve te analize kažejo v prid združitvi. Iz tega razgovora je predsednik CK ZKS povzel ugotovitev, da v trgovini ni dovolj pripravljenosti za integra- cijo zlasti pri vodilnih ljudeh. Poudaril je, da ni glavni smoter povezovanje samo trgovine, temveč je predvsem nujno, da se trgovina poveže s proizvodnjo. Vsaka integracija mora prinesti boljše rezultate, večjo produktivnost dela in gospodarnejše poslovanje. Popoldne je France Popit imel v narodnem domu v Ptuju še 3-urni razgovor s širšim občinskim politič- nim aktivom. Uvodoma je sekretar komiteja Alojz GOJČiC poročal o organiziranosti ZK v občini in o izvajanju nalog, zlasti še po VII. kon^esu ZKS in X. kongresu ZKJ. Franjo ing. GNILŠEK, predsednik izvršnega sveta SO Ptuj je podrob- neje govoril o gospodarski in socialni strukturi občine, argumenti- rano prikazal stanje na območju Haloz in Slovenskih goric ter naloge, ki smo si jih postavili s srednje- ročnim načrtom razvoja občine. Milan ing. KNEŽEViC je prikazal stanje na področju likvidnosti v ptujskem gospodarstvu, dr. Mitja- MRGOLE težko stanje na področju zdravstva in socialnega varstva, Lojze CuCEK je govoril o šolstvu in otroškem varstvu, Janko BEZJAK o delu in nalogah sindikatov in samoupravne stanovanjske skupno- sti, Dimče STOJČEVSKI je navedel nekaj kritičnih razmišljanj o aktiv- nosti cerkve in klerikalizma, Janko VOGRINEC pa je poročal o delu organizacije ZZB NOV. ^ V sklepni besedije France POPIT, predsednik CK ZKS, n? kratko povzel vtise svojega dvodnevnega bivanja med občani ptujske občine. Pri tem je zlasti poudaril, da mu je všeč način, kako je vodstvo ZK v občini "zaostrilo odgovornost izvaja- nja partijske politike in odgovorno- sti posameznih komunistov. To je edina pravilna pot in tudi nujnost za uveljavitev idejne in akcijske enotnosti ZK. Naglasil je, da je ZK treba očistiti vseh tistih, ki se niso pripravljeni bojevati za skupne cilje, ki se izogibajo spopadom v boju za uresničitev ilepov Zveze komuni- stov. Za tem je obširneje govoril o nalogah organizacij ZK, o boju za uveljavljanje ustave, za stabilnost našega gospodarstva, kjer je treba načrtno odpravljati vse tisto, kar pogojuje inflacijo in o idejnem usposabljanju komunistov, brez tega ne bomo imeli idgno močnih organizacij ZKS. Posebej je pohvalil delo krajevnih skupnosti pri nas, ki so žive, aktivne in znajo mobilizirati ljudi. Organizacije SZDL morajo v krajevnih skupnostih postati sredi- šče pojasnjevanja in dogovarjanja delovnih ljudi. Enako tudi orga- nizacije sindikatov v TOZD, zato ni slučaj, da smo postavili zahtevo: v vsako TOZD organizacijo ZK in sindikata. „Naš uspeh, naša zmaga bo toliko popolnejša, koliko bolj bomo povezani z delovnimi množi- cami, koliko dosledneje bomo znali uresničevati njihove interese" - je poudaril tov. Popit. V sklepni besedi se je Alojz GOJCIC zahvalil visokemu gostu za obisk, da se je seznanil s tem, kaj delamo, kakšne težave imamo, zlasti z nerazvitim območjem Haloz in Slovenskih goric. Prav tako se mu je zahvalil za koristna napotila za naše nadaljnje delo in izrazil prepričanje, da bo zastavil svojo tehtno besedo za skladnejši razvoj vseh območij Slovenije. F. Fidersek do nedelje, 6. oktobra 1974 Zadnjič je bilo predvideno, da bo od 16. do 18. septembra dež. Medtem se je prvi val slabega vremena ob zapadnih Alpah obrnil proti severo-vzhodu. Ta- ko je deževalo v Nemčiji. Šele drugi val slabega vremena je v četrtek zajel naše kraje. Napoved: od četrtka, 26. septembra do 2. oktobra bo verjetno lepo vreme. Od 2. do 4. oktobra bo verjetno dež. V soboto, 5. in za nedeljo, 6. oktobra bo najbrž sončno in lepo vreme. Alojz Cestnik 2 stran tednik — Četrtek, 26. septembra 1974) NOVA VLOGA SINDIKATOV Milijonom članov sindikatov Ju-, goslavije je predložen osnutek novega statuta Zveze sindikatov Jugoslavije. Marsikdo bo lahko vprašal, kakšna je razlika med dosedanjim statutom in osnutkom novega. Najkrajši odgovor bi lahko našli v naslednjem: razlika ni nič drugega kot v včerajšnji in današnji in jutrišnji družbeni vlogi sindika- tov. Sindikat več ni, niti ne more biti nekakšen posrednik delavcev pri realizaciji njihovih pravic ali v zaščiti teh pravic; če bi to bil, bi to pomenilo priznanje, da delavec ni v stanju sam, brez skrbnikov, ugotav- ljati svojih interesov in jih braniti. Delavci ne potrebujejo posredni- kov. To pa ne pomeni, da ne potrebujejo sindikata kot svoje organizacije. Potrebujejo jo, seveda ne dosedanjo, pogosto posredniško, pogosto takšno, ki je reševala probleme takrat, ko so se že razbohotili in ko je nekdo že prizadel dohodek ali drugo obliko delavske samoupravne oblasti in volje. Nova družbena vloga sindikatov, ki izvira iz sklepov X. kongresa ZKJ, nove ustave in izhodišč ZSJ, je v tem, da postaja sindikat aktivna in vedno prisotna oblika samodejav- nosti razreda, oziroma organizacija, ki preventivno deluje, da ne pride do konfliktnih situacij, da ne pride do zastojev v izvrševanju pravic in oblasti neposrednih proizvajalcev. Z drugimi besedami, sindikat je sestavni del samoupravljanja. Kaj to praktično pomeni? Na primer ustavitev dela. Ali delavci potrebujejo sindikat, ki mimo opazuje, kako nekdo - tehnokrati - posameznik ali birokrat ogroža samoupravne pravi- ce neposrednih proizvajalcev? Sindikat, ki stopi, ko se problemi zaostrijo do takšne mere, da delavci ustavijo delo, na čelo stavke in zahteva spoštovanje samoupravnih pravic? Ali potrebujejo delavci' drugačen sindikat, takšen ki stalno aktiven v organih samoupravljanja ne bo dovolil, da bi nekdo jemal delavcem, kar mu ne gre? Očitno je, da delavske in samoupravne in druge interese mnogo efektneje varuje sindikalna organizacija, ki niti za trenutek ni nekje v zavetrju in ki boj za samoupravljanje in oblast neposred- nih proizvajalcev 5)rejema kot stalen, neprestan boj. Ce je to že tako, potem je logično, da osnutek statuta postav- lja v ospredje družbenega dogajanja osnovno organizacijo sindikata v organizaciji združenega dela, ne pa tudi nekakšnega „sindikalnega fo- ruma" v občini ali republiki. Sindikat ne sme biti oddvojen od življenja, od delavčeve vsakdanjosti, ki se odvija prav v delovni skupnosti, kjer se ustvarja dohodek, kjer se bije odločilen boj za nove medčloveške in družbene odnose. Sindikat dobiva pravico, kar posebno razločno govori o pomenu, ki mu ga služba pripisuje, v interesu samoupravljanja pred sodiščem sprožiti iniciativo za ^remembo ali ukinitev samoupravnih sporazumov in predpisov ali dogovorov, o katerih misli, da nasprotujejo duhu združenega dela in mteresom združenih delavcev. Novi sindikati so pravzaprav dolžni kot sestavni del samouprav- ljanja, ne pa tudi dejavnik zunaj njega, zagotoviti spoštovanje ustave in s tem preprečiti ogroženje delavskih interesov. Torej prepre- čevati požar, ne pa ga gasiti. dv IZVRŠNI ODBOR SZDL PTUJ O TEKOČIH VPRAŠANJIH V četrtek, 19. 9. 1974 je izvršni odbor SZDL Ptuj razpravljal o sodelovanju pri organizaciji vlade bratstva in enotnosti, ki bo letos zopet peljal v Srbijo na srečanje medvojnih izgnancev iz Slovenije in njihovih gostiteljev v Srbiji. Glede na razpravo sekretariata predsedstva zvezne konference SZDLJ 2. julija t. 1. je obravnaval tudi naloge Socialistične zveze v zvezi z uresničevanjem dogovora, ki je bil nedavno podpisan o zbiranju solidarnostnih sredstev republik in avtonomnih pokrajin za odpravo posledic od naravnih nesreč. Dogovor je dosežen na pobudo in ob angažiranju Socialistične zveze. Samo sprejetje tega dogovora je zelo pomembno za uresničevanje ustav- nega načela o solidarnosti in vzajemnosti in predstavlja element zbliževanja delovnih ljudi in obča- nov ter krepitev bratstva in enotnosti med našimi narodi. Zato mora Socialistična zveza biti pobudnik najširšega angažiranja vseh za uresničevanje tega dogovora. Glede na to, da je v republikah in pokrajinah v teku zakonodajna dejavnost v zvezi s sprejetjem predpisov na podlagi tega dogovora, in da tečejo priprave za „teden solidarnosti" od 26. julija do 1. avgusta in za obeležitev 26. julija - dneva solidarnosti, je nujno, da je Socialistična zveza pobudnik in organizator široke družbenopo- litične aktivnosti v vseh okoljih, posebej pa razgovorov v občinah z vsemi zainteresiranimi dejavniki, da bi na ta način pripravili konkretne programe aktivnosti, v katerih bi zajeli naloge vseh družbenopo- litičnih in družbenih organizacij in organov ter sredstev obveščanja v zvezi z uresničevanjem tega dogo- vora. Z neposrednim vključevanjem v to aktivnost bo Socialistična zveza prispevala k doslednejšemu uresni- čevanju dogovora in k čimprejš- njemu delovanju sistema zbiranja solidarnostnih sredstev. Delovni ljudje in občani bodo prispevali svoj delež tej vrsti solidarnosti tako, da bodo svojo udeležbo pri ustvarjanju sredstev za odpravo posledic od naravnih nesreč sprejeli kot svojo moralno obvezo, ki jo bodo uresničevali z globokim huma- nizmom. ■ Izvršni odbor je obravnaval tudi akcijski program dela občinske konference SZDL in izvršnega odbora občinske konference SZDL in sprejel program dela izvršnega odbora in bodo v prihodnosti posvečali večjo pozornost krajevnim organizacijam SZDL, za katere so bili člani izvršnega odbora posebej zadolženi; saj je kontaktiranje z bazo nujno potrebno in je osnova za uspešno delo. Izvršni odbor je posebno pozor- nost posvetil družbenemu izobraže- vanju. Pri občinski konferenci SZDL je ustanovljen poseben koordinacijski odbor za izobraže- vanje. Ta ima nalogo širokemu avditoriju aktivistov in članom temeljnih organizacij ter ostalim zagotoviti širše znanje. MG ORMOŽ: KAKO DO (NE) USPEHA BREZ OČITANJ Kljub težnjam, prenesti delo v osnovne organizacije, še občin- skemu svetu zveze sindikatov v Ormožu doslej to ni uspelo. Takšno stanje je posledica več vzrokov, vsi pa se v končni stopnji sumirajo v odnos „mi" - „vi". Kdo je „mi" in kdo „vi" je verjetno jasno. V nasprotju si stojita organizacija združenega dela s svojimi samo- upravnimi organi na eni strani, na drugi strani pa osnovna organizacija sindikata kot družbenopolitični subjekt znotraj OZD. V tem smislu deluje več nasprotujočih si stmj, ki ne vodijo nikamor. Takšen odnos vodilnih struktur v OZD in TOZD do sindikalnega dela je bil ugotovljen ob priliki obiskov v osnovnih organizacijah sindikata. O teh razmerjih je tekla beseda ob sprejemanju programa dela ormo- ških sindDcatov, na predsedstvu te organizacije prejšnji teden v sredo. Prisotni so med drguim tudi poudarili, da je povsem razumljivo, da se v sindikatih „vrtijo" predvsem okrog osebnih dohodkov, toda sem spada tudi storilnost, odnos delavca do delovnega mesta itd. Sindikat pa večkrat zaradi enostranske obvešče- nosti o vsem tem ne more razpravljati, saj nima vpogleda v razvojne načrte svoje OZD, v osebne dohodke, sindikalna organizacija ne sodeluje z delavskim svetom in to ne po lastni krivdi. Največkrat ni pojasnil, zakaj nek delavec ne dobiva niti minimalnega osebnega dohodka, ali je temu kriv sam, ali so vzroki drugje. Ce je temu krivo delovno mesto, ki na njem ni možno doseči višjega dohodka, potem je tako mesto treba ukiniti in tako odstraniti „kamen spotike". Izreče- na je bila tudi kritična misel, da se vodilni delavci ne udeležujejo dela v osnovnih organizacijah sindikata, ne prihajajo na seje itd. Prisotni so med drugim tudi ponovno obudili - lahko bi rekli - prastaro željo, saj se vleče že leta, da bi namreč organizacije združenega dela po sprejemu svojega statuta in drugih samoupravnih aktov poslale po en izvod vsakega dokumenta na sindikat ter tako poenostavile preglede samoupravnih aktov s strani družbenopolitičnih organi- zacij. Da bi seznanili članstvo sindikata z razvojnimi načrti podjetja ter sočasno okrepili vlogo sindikatov, bi kazalo vzpostaviti takšen red sprejemanja teh doku- mentov, da bi tudi sindikalna organizacija morala o vsakem projektu biti posebej seznanjena ter o njem zavzeti stališča. S tem bi tudi sindikat prevzel del bremena nase, dosegli pa bi uspehe ali tudi neuspehe brez očitanj. Delo bo treba tako zastaviti, četudi bo v začetku mogoče nekaj odpora. Ustava zadolžuje SZDL za organizacijo samouprave in drugih odnosov v krajevnih skupnostih,' sindikat pa za odnose v OZD in TOZD. V svoj program dela so sindikalni delavci poleg nujnih tekočih nalog zapisali sprejem novega statutarnega dogovora o. organiziranosti in- delovanju sindika- tov in Zveze sindikatov Slovenije ter pristop k organizaciji razprave o osnutku kongresnih sklepov za 8. kongres ZSS in 7. kongres ZSJ. Prvi bo 7. in 8. novembra v Celju, drugi pa decembra v Beogradu. Ta mesec bo še sestanek s predsedniki osnovnih organizacij. Pogovorili se bodo o pripravah na predkongresno konferenco in o vprašanjih, ki smo jih zapisali v prvem delu tega sestavka. Iniciativni odbor za sprejem družbenega dogovora za razporejanje dohodka in delitvi osebnih dohodkov bo pred koncem tega meseca pregledal opravljeno delo. Predkongresna konferenca sindi- katov občine Ormož bo v začetku oktobra. Tu bodo izvoljeni delegati za oba kongresa, obravnavan bo osnutek kongresnih sklepov ter poročilo republiškega sveta ZSS za 8. kongres. Sledili bodo članski sestanki v osnovnih organizacijah. Odločali bodo o sprejetju statutar- nega dogovora in razpravljal o osnutku kongresnih sklepov. Vzpo- redno bo tekla razprava o pripravah na izdelavo srednjeročnih progra- mov razvoja organizacij in temeljnih organizacij združenega dela za obdobje 1976-80. November je mesec kongresa slovenskih sindikatov. Izvedenih bo tudi nekaj drugih manjših akcij ter priprave na zvezni kongres. Pred koncem leta bodo v vseh osnovnih organizacijah sindikata občni zbori, pričelo pa se bo tudi izobraževanje sindikalnih delavcev. Tako „oboro- ženi" bodo ormoški sindikati pričeli novo leto bolj uspešno. jr OBJAVA TOZD elektroproizvodov »Elektrokovinar«, Ptuj, Za- družni trg 11 proda na javni licitaciji revolversko stružnico HILLE starejše izvedbe v uporabnem sta- nju. Javna licitacija bo 10. 10.. 1974 ob 10. uri na sedežu podjetja. tednik — Četrtek, 26. septembra 1974 stran 3 DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE Medtem ko je za večino delovnih ljudi dopustniško obdobje prešlo že v preteklost, se je na področju družbenopolitičnih dejavnosti priče- lo aktivno, večkrat celo pospešeno uresničevanje dolgoročnih in tudi kratkoročnih nalog. V okviru doslednega upoštevanja usmeritev, ki sta jih nakazala VII. kongres ZKS in X. kongres ZKJ ter akcijski program so tudi v občinskem sindikalnem svetu Slov. Bistrica stopili v jesensko obdobje, čas velikih nalog, pričakovanj, predvsem njihovih uresničevanj v življenju na terenu in v kolektivih TOZD in OZD. V akcijah bodo kot doslej odigrale posebno vlogo osnovne organizacije sindikatov, konference OOS in posamezni sindikati, ki bodo samo v skupnem, koordiniranem delu uspeli uresničiti naloge, kot so bile postavljene in sprejete v OS S in v organizacijah samih. Ob tem pa ne bodo smeli prezreti tesnega sodelovanja in vključevanja občinskih vodstev drugih družbenopolitičnih organiza- cij, skupščine občine Slov. Bistrica in njenih organov. Občinski sindikalni svet Slov. Bistrica je v cilju kar najuspešnejšega uresničevanja nalog, sprejel program dela že v letošnjem aprilu na občnem zboru. Hiter razvoj pa je že v kratkem obdobju zahteval v njem pomembne dopolnitve in nove naloge, pa so tako v jesenskem delu sprejeli dopolnjeni program dela, v katerem je na vodilnem mestu ostalo področje samoupravljanja, delovanje delegatskega sistema, informiranje, delavska kontrola, statuti in drugi interni akti delovnih organizacij. Na področju družbenega dogovar- janja in samoupravnega sporazume- vanja bodo posvetili posebno pozornost splošni in skupni porabi ter dohodkom in osebnim dohod- kom. Ekonomsko področje bo temeljilo na OOS, TOZD, OZD ki morajo biti pobudniki za izdelavo in sprejem srednjeročnih razvojnih programov delovnih organizacij, ki teh še niso sprejele. Stanovanska problematika bo tudi v jesenskem delu aktivnosti na področju reševanj družbenega ter življenjskega standar- da v ospredju pozornosti ob stalni prisotnosti kompleksnega reševanja stanovanjske dejavnosti ob stalnem sodelovanju sindikata v samoupravni stanovanjski skupnosti in prizadeva- njih za izpolnjevanje srednjeročnega programa stanovanjske gradnje v bistriški občini za leto 1974-1977. Nič manj pomembna za delo sindflcatov pa ni njihova prisotnost pri adaptacijah in gradnji osnovnih šol po referendumskem programu, pri odpravljanju socialne diferencia- cije, varstvu pri delu in v družbeni prehrani. Da bi kar najuspešneje uresniče- vali sprejete sklepe, je OSS Slov. Bistrica poudaril pomen izobraže- vanja in usposabljanja vseh delega- tov na političnem in strokovnem področju na delovnem mestu, ob tem pa bo povečeval tudi njihovo kar najširše sodelovanje v kulturnih akcijah svojega okolja. Vsako leto postaja v sindikatih močnejša tudi vloga SLO in družbene zaščite, ki zavzema v programu sindikatov vse pomemb- nejše mesto in se kaže kot zelo uspešno prav v osnovnih organizaci- jah, to je na področju, kjer se vloga samozaščite najmočneje uveljavlja. Nadaljnje oiganiziranje sindikal- nih športnih iger, širjenje akcije trim-šport za vsakogar, usposablja- nje športnih rekreatorjev in podpora gradnji rekreativnih objektov v bistriški občini bo tudi v naslednjem obdobju skrb OSS in OSS za zdravo počutje zaposlenih. Vse te naloge bodo dopokUi še s sklepi kongresa sindikata, za katere je sedaj na področju bistriške občine veliko storjenega v okviru priprav in tudi poznejših uresniče- vanj njihovih sklepov. Tji kar najuspešnejše izvajanje sprejetih nalog, ki so pomembne za širšo slovensko območje, je občinski sindikalni svet pred nedavnim potrdil sklep o ustanovitvi medob- činske zveze sindikatov občin Maribor, Ptuj, Slov. Bistrica, Lenart in Ormož. Se poglobili pa bodo tudi že tradicionalno sodelovanje med brat- skimi občinami Cakovec, Koprivni- ca, Krapina, Ormož, Ptuj, Slov. Bistrica in Varaždin. VH BISTRIŠKI SINDIKATI V URESNIČEVA- ^ ^ NJU SPREJETIH NALOG V sredo, 18. septembra 1974 je bil na občinski konferenci SZDL Ptuj posvet predstavnikov vseh družbeno-politicnih organizacij, ob- činske skupščine in ptujske delavske univerze - z namenom, da se dogovorijo o programu družbenega izobraževanje v občini Ptuj v izobraževalni sezoni 1974/75. Dogovorili so se, da se pri občinski konferenci SZDL Ptuj imenuje za to področje posebna komisija, v katero vsak od sodelujočih na posvetu delegira po enega člana. Do 25. septembra pa bodo vse družbeno-politične organi- zacije pripravile svoje programe seminarjev, tečajev in predavanj, ki jih predvidevajo v tej izobraževalni sezoni. Te programe bodo dali Delavski univerzi Ptuj, kije izvajalec vseh oblik družbenega izobraže- vanja, da bo na podlagi tega lahko izdelala svoj program dela, potreb- nih finančnih sredstev in da bo lahko organizirala potrebno število predavateljev. Po izvolitvi novih vodstev krajev- nih organizacij SZDL bo občinska konferenca SZDL Ptuj že letošnje leto začela z načrtnim izobražev- anjem aktivistov socialistične zveze. Poleg vodstev krajevnih organizacij SZDL bodo v ta izobraževalni program vključili tudi člane vodstev krajevnih skupnosti, delegate vseh zborov občinske skupščine in druge občane, ki imajo interes za družbeno izobraževanje in usposab- ljanje. Celotni program obsega pet stopenj, pri tem je dan glavni poudarek osnovnemu splošnemu- programu, ki bo obsegal kar 10 tem: družbeno-ekonomska ureditev, te- melji družbeno-političnega sistema, temelji delegatskega in skupščinske- ga sistema, vloga družbenopolitičnih organizaci v družbenem sistemu, družbeno dogovarjanje in samo- upravno sporazumevanje, dokument „SZDL danes" in statut SZDL Slovenije, komuniciranje v delegat- skem sistemu, planiranje in progra- miranje dela, metode političnega delovanja ter politični in družbeni problemi današnje družbe. Zaradi obširnosti programa in velikega števila ljudi, ki bi naj šli skozi te izobraževalne oblike, bodo organizirali razne seminarje, posve- tovanja, razgovore in individualni študij na podlagi programa in literature, ki jo bo priskrbela občinska konferenca SZDL skupno z drugimi družbeno-političnimi organizacijami in skupščino občine Ptuj. F. Fidersek. SLOVENSKA BISTRICA USTANOVLJENA KONFERENCA MLADIH IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Preteklo sredo, 18. 9. 1974 je bila v Slov. Bistrici ustanovna konfe- renca mladih iz krajevnih skupnosti, ki je uvodoma kritično ocenila delo OK ZMS in njenih organov v javni razpravi o osnutku dokumentov za IX. kongres ZMS in IX. kongres ZMJ. Seja je pomenila eno zadnjih faz obsežnih predkongresnih poli- tičnih razprav ter izhodišče za programsko akcijo do in po kongresih in do volilne in program- ske konference OK ZMS Slov. Bistrica, je v uvodnem govoru povedal predsednik OK ZMS Slov. Bistrica Drago Mohorko, ki je v nadaljevanju poudatil še rezultate v uresničevanju tistih poglavij resolu- cije 3. konf. ZKJ, ki govorijo o vlogi mladih neposrednih proizvajalcev ter njihovi vključitvi v družbeno politično delovanje. Ob tem pa se bodo mladi morali še naprej v večji meri zavzemati za oblike nove oganiziranosti, ki bo ustrezala novim pogojem političnega dela v naši družbi in stremljenju mladih ljudi. Svoje aktivnosti mladi tako ne b odo smeli omejevati samo na ozko akcijsko, temveč jo bodo morali razširiti predvsem na vzgojno, idejno politično in na vsa interesna področja, ki privlačijo mlade. Predsednik Drago Mohorko je v svojem poročilu osvetlil tudi dosedanjo aktivnost mladih v občini v javnih razpravah o kongresnih dokumentih. Ob tem je poudaril, da mladi v bistriški občini kljub razgibanosti na tem področju še niso izkoristili vseh možnosti. V posameznih aktivih bo treba storiti še več. Da bi v bodoče mladi iz krajevnih skupnosti kar najbolje uveljavljali svoje interese, ki so jih kazali predvsem na kulturnem, zabavnem, športnem in le malokrat tudi na družbeno političnem področju, predvsem v aktivih in krajevni skupnosti, bodo morali v n aslednjem obdobju posvetiti več pozornosti vključevanju mladih v osnovne organizacije ZSM krajevnih skupnosti in vsebini njihovega dela, sprejeta stališča pa razvijati v vseh naprednih silah v krajevni skupnosti, kjer je potrebno doseči maksimalno angažiranost vseh političnih sub- jektov za uveljavljanje boljših rezultatov v okviru krajevne samo- uprave. Svojo vlogo ob tem pa mora odigrati tudi krajevna SZDL. Pri svojem delovanju se mladi v krajevnih skupnostih pogosto sreču- jejo s šibko materialno osnovo za' delovanje, kjer je na prvem mestu pomanjkanje prostorov za delovanje in finančna sredstva. Ob tem pa mladi iz krajevnih skupnosti ugotav- ljajo, da ostajajo mnogi družbeni objekti, zadružni domovi neizko- riščeni ali postajajo skladišča delovnih organizacij. Takšne pojave bo treba obsoditi in ustrezno ukrepati. Prav tako je z gradnjo športnih objektov. Mladi iz krajev- nih skupnosti ugotavljajo, da bi ugodnejše in predvsem hitrejše in učinkovitejše reševanje takšnih pro- blemov ustavilo sedanje odhajanje mladih v industrijske centre. Ob tem je pomembno tudi financiranje mladinskih dejavnosti v krajevnih skupnostih, širše vključevanje kme- tijskih proizvajalcev v združeno delo, na tej podlagi pa tudi uspešnejše reševanje ekonomskih in socialnih problemov zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja kme- tov, razvoj izobraževanja in kulture na podeželju. Tudi vloga cerkve v mladinski dejavnosti mora biti v okvirih dovoljenega, najbolj aktivna pa je prav v kr^ih, kjer mladinska in druge krajevne organizacije ne kažejo dovolj aktivnosti. Po poročilu predsednika OK ZMS Draga Mohorka in nekaterih raz- pravljavcev so mladi sprejeli naloge za bodoče delo, ki ga bodo dopolnili z zaključki kongresov ZSMS in ZSMJ. Med osnovnimi pa so omenili zavzemanje mladih, da postane krajevna skupnost prostor, kjer bodo vsebinsko reševali in uresničevali skupne interese in potrebe, uresničevanje teh stališč pa bodo mladi dosegali samo z aktivnim vključevanjem v obliko- vanjih političnih in drugih stališč, ki jih bodo uveljavljali prek organov samoupravljanja in delegatih v krajevnih skupnostih. Še nadalje je treba širiti možnost vpliva vseh občanov na vsa dogajanja v družbi, mladi pa morajo o vseh odločitvah sprejemati svoja stališča, ob tem pa se zavzemati za pomlajevanje družbeno političnih organizacij v kraju. Zavzemati se bodo morali za takšno vlogo in mesto v KS, ki bo kazala pravo usmeritev ZM k širšim družbenim problemom, k dejavnosti organov krajevnih skupnosti, te- meljnih organizacij združenega dela in aktivov v njih ter družbeno političnim organizacijam v kraju. Konference mladih v KS bodo morale pomeniti mesto, kjer se bodo mladinski aktivi pogovarjali in usklajevali svoja stališča, da jim bo omogočeno aktivnejše in učinko- viteje nastopati v okviru krajevne skupnosti in občine. Razvijanje klubskega življenja mladih bo v veliki meri omogočilo uresničevanje teh ciljev. Na seji so izvolili člane konfe- rence mladih iz krajevnih skupnosti, za predsednika pa so imenovali Andreja Godeča iz Pragerskega. Obravnavali in potrdili so zaključni r ačun za leto 1973 in finančni načrt za leto 1974. Pregledali so tudi dosedanje koriščenje sredstev v letu 1974. Posebno pozornost pa so posvetili še potrditvi delegatov za IX. kongres ZSMS in IX. kongres ZSMJ. VH 4 stran TEDNIK — CETkTEK, 26. septembra 19741 SOLIDARNOSTNA SOBOTA ZA KOZJANSKO Izvršni odbor občinske konfe-. renče SZDL in koordinacijski odbor ,za izvedbo solidarnostne akcije „Kozjansko", sta 19. septembra 1974 pohvalno ocenila dosedanji potek akcije v ptujski občini. Visoka stopnja zavesti in akcije vseh delovnih ljudi in občanov sta največ prispevala, da je republiška akcija v občini v zaključni fazi, saj je bilo od planiranih 1,588.000 din zbranih 1,606.371,50 ali 101,2 %. VSEM, KI STE KAKOR KOLI PRISPEVALI K TAKO HITRI IN USPEŠNI AKCIJI, SE PRAV LEPO ZAHVALJU- JEMO. Z zbranimi sredstvi v prvi akciji bodo obnovljeni prepotrebni objekti družbenega pomena v šmarski in šentjurski občini, republiški koordi- nacijski odbor pa bo javno posredoval pregled trošenja sredstev vsej slovenski javnosti. Doslej je bilo v republiki solidarno zbranfli 85 milijonov dinarjev, ki pa še zdaleč ne zadošča za sanacijo škode, saj je le-ta bila ocenjena na 680 milijonov. Izvršni odbor občinske konferen- ce SZDL in predsedstvo Zveze sindikatov občine Ptuj sta sklenila, da je potrebno ponovno pristopiti k akciji zbiranja sredstev, ki bodo namenjena za sanacijo posledic potresa zasebnih stanovanjskih ob- jektov v krajevni skupnosti Zagorje v šmarski občini. V tej krajevni skupnosti je 31 poškodovanih objektov v zasebni lasti, med temi 5 v tretji in 3 v četrti kategoriji, za katere je ptujska gradbena operativa prevzela obvezo, da jih bo popravila oziroma zgradila, seveda ob pomoči vseh delovnih ljudi v občini. Zato pozivamo vse delovne ljudi in občane, temeljne in druge organizacije združenega dela, delov- ne in asnoupravne teupnosti ter zasebne obrtnike, DA PONOVNO SODELUJEJO v solidarnostni akciji „PTUJ ZA KOZJANSKO" v mesecu OKTOBRU. Koordinacijski odbor za izvedo akcije zato predlaga: - temeljnim in drugim organi- zacijam združenega dela, da sodelu- jejo v enotni akciji „PTUJSKA SOLIDARNOSTNA SOBOTA ZA KOZJANSKO" in delajo v soboto, 12. oktobra 1974, zaslužek pa nakažejo na nov žiro račun; - organizacije združenega dela, delovne skupnosti s področja negospodarstva in obrtniki pa naj bi prispevali v. sklad 3,5 % OD MESEČNEGA OSEBNEGA DO- HODKA. ZBRANA SREDSTVA NAKAŽITE NA ŽIRO RaCUN: SDK PTUJ, št. 524000-789.517270 Prosimo, da nas o poteku akcije sproti obveščate! POMAGAJMO IN PRI- SPEVAJMO VSI! V imenu občinske konference SZDL: predsednik koordinacijskega odbora Jože Kavčevič in predsednik občinske skupščine SZDL Stanko Lepej. PTUJSKI KLUB - SREDIŠČE AKTIVNOSTI MLADIH? Ptujski klub mladih bo sredi novembra praznoval dveletnico dela. Težko bi opisali njegove dobre in slabe strani. Naj prič nem s podatki širšega pomena: V Sloveniji deluje okrog 200 klubov, ki bi jih lahko razdelili v dve skupini: - prva skupina je skupina klubov, ki jih lahko okarakteriziramo kot stereotipne mehanizme, v katerih se ponavljajo dejavnosti po obliki in vsebini in postaja delo v teh klubih enolično in dolgočasno. Takšnih klubov, seveda so tudi občasne izjeme, je približno 50, - v drugo skupino spadajo klubi kot cenene posredovalnice za koriščanje prostega časa. To so t. i. udisco klubi". Za ptujski klub ne bi mogli reči, da ustreza eni od zgornjih označb: ima namreč redno dejavnost, ima tudi občasne zanimive dejavnosti in ima tudi disco klub. Mogoče sta zgornji skupini preozki, vendar sta za trenutni razvoj klubov na Slovenskem kar dovolj. Do danes še ni obdelan splošni koncept oziroma določena smer delovanja klubov (ali naj izobražujejo) ali naj nudijo zabavo ali oboje; ptujski klub je že ubral svojo pot, vendar zadnje analize kažejo, da je precej klubov,' ki delajo podobno kot ta. Ce ocenjujemo delo v preteklem obdobju, ne moremo biti zadovolj- ni, čeprav je bilo organiziranih več stvari širšega tipa (kviz-mladina: vojaki, uspeli športni turnir itd.). ZZD PTUJ - TOZD REŠEVALNA SLUŽBA OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO za prodajo osnov, sredstev: 1. IMV kombi super 1600, vozilo v voznem stanju. 2. Pisalni stroj »Undervvood« Licitacija bo v prostorih Reševalne službe Ptuj, 3. 10. 1974 ob 8. uri. TOZD Reševalna služba GRADITELJI PRI NAS LAHKO KUPITE ŽE ZASTEKLJENA VEZANA OKNA MOŽNA OBDELAVA Z VSEMI VRSTAMI LAKOV, ZUNANJIH PREMAZOV IN SANDOLINSOM OKNO JE NA ZUNANJI STRANI ZASTEKLJENO S TRAJNO ELASTIČNIM KITOM MOŽNA VGRADITEV TESNIL Trenutno leži večina aktivnosti na ramenih srednješolske mladine, !ci pa ni vsa iz območja mesta. Sicer je bila močna želja, da postane klub središče vsega dogajanja mladih. Vendar je pot do uresničitve te želje še dolga in če ne bo podpore družbe (ne samo finančne), je klub ne bo prehodil. Največji problem dela v klubu je pomanjkanje ljudi; prav gotovo bo potrebno tudi v tej smeri ukrepati. V klubu obstajajo redne dejavno- sti kot so: šah, tenis, plesi in občasne dejavnosti. Da pa bi bilo delo kluba v bodoče uspešneje, bo treba upoštevati da: - izhaja dejavnost iz interesov in potreb obiskovalcev kluba. V svojih vzgojnih tendencah ne sme biti vsiljiva, zato mora stil vzgojnega dela temeljiti na spodbudnosti, - obiskovalci niso le pasivni odjemalci dejavnosti oziroma zaba- ve, ampak so sami tudi njeni oblikovalci. Glede prvega: potrebna bi bila strokovna analiza obiskovalcev klu- ba in mogoče tudi strokovno izvedena anketa. Kako to izvesti, ker je programski svet premalo sposoben takšno stvar tudi študijsko obdelati? Druga komponenta pa ima svoje korenine zelo globoko in sicer sega celo v predšolsko dobo mladega človeka. Namreč, če bi uspeli mladino vzgojiti tako daleč, da bo tudi sama znala ustvarjati ne pa samo sprejemati napotke starejših, bo tudi delo v klubu lažje. Tu se pojavi problem menotrstva. Mentor- sko delo v naši družbi ni dovolj priznano, saj dela, dokler je dobro, nihče ne opazi, ko pa nekaj zgrešiš, družba pozabi vse dobro in vidi samo slabo. Delo z mladino tudi ni enostavno. (Nadaljevanje na 6. strani) Najstarejši Pršetinčar - 99 let Minulo soboto je Franc Fihpič iz Pršetinec 44/a, Tomaž pri Ormožu, praznoval 99. rojstni dan. Rojen je bil 14. septembra 1875 na Hujbarju v takratni občini Žerovinci. Po končani trirazrednici pri Svetinjah je bil po raznih službah in živel v Pršetincih in v Podgradju pri Ljutomeru. Do 1968. leta ga je na njegovi življenjski poti sprern^ala žena Matilda. Imela sta 7 otrok in vsi še živijo. Najstarejši sin je sedaj star že 69 let. Pri njem tudi živi naš jubilant, ki je stopil v stoto leto svojega življenja. Je še dobro zdrav, česar mu tudi mi želimo kar naj več. Anton Kosi tednik — Četrtek, 26. septembra 19741 ORMOŽ: Kakšna letina? Letošnje leto je glede kmetijskih pridelkov dokaj ugodno, kljub muhastemu vremenu, od katerega je ta tovarna brez strehe tako odvisna. Pred dnevi smo se oglasili na sedežu SOZD ,,Jeruzalem" Ormož ter se e)govarjali o letini. Najprej nam je o stni proizvodnji pripovedoval teh- nični direktor te delovne organizaci- je Vinko Štefančič, dipl. ing. agr. Kmetijski kombinat Ormož je imel letos zasejano s pšenico 300 hektarjev površin. Pridelali so v podprečju 47 metrskih stokov na hektar. Žetev je potekala brez zastojev. Za en kombajn so letos povečah tudi svoj strojni park. Pšenico so prodaU, tako kot prejšnja leta, živilskemu kombinatu INTES Maribor. Površine hmelja obsegajo 25 hektarjev. Pridelek je bil dober, vendar ga je precej poškodovala toča Letos so razen 200 ljudi obirali hmelj tudi stroji, ki so jih nabavili letos. Obiranje je trajalo 14 dni. Predlansko leto so Ormožani dobili za svoj hmelj najvišje priznanje „zlati storžek", za kvalite- to. To je spodbudilo k razmišlja- .njem o povečanju nasadov hmelja. Letos te površine razširijo za nadaljnjih 10 hektarjev. Glede na to, ker so kapacitete ormoške sušilnice omejene, vendar še ne povsem izkoriščene, si bodo pomagali tudi tako, da bodo zasadili dve vrsti limelja: bolj zgodnjega in poznega. Tako bo tudi sušilnica svoje delo zmogla. Razveseljivo je, da posledice toče na vinogradih niso takšne, kot je bilo videti v začetku. Pridelek bo zmanjšan „samo" za 18 do 20 odstotkov. Vinska trta pokriva 450 hektarjev površin. Zgodnje sorte so pričele te dni že obirati, čez kakšen dan pa bodo na vrsti že tudi srednje. Prava trgatev pa se bo pričela okrog 10. oktobra. Jagode so letos dobro obrodile, saj bi na 15 hektarjih lahko nabrali približno 30 vagonov (vagon je 10 ton o. p.) tega pridelka. Ko je bila pobrana približno polovica pridelka je prišla toča in naredila 55 odstotkov škode na zrelem pridelku. Po toči so še nekaj zbrali vendar ni bilo več kvalitete. Nekaj jagod je bilo prodanih trgovini, nekaj Etolu, 39 ton pa so jih izvozili v Francijo. Zraven nasada jagod v Savcih so tudi velike površine sadovnjakov. Le-ti so še na več mestih na področju občine Ormož, obsegajo pa skupno 180 liektarjev. To so predvsem mladi nasadi, ki bodo letos dali 80 vagonov kvalitetnega sadja, v svoji polni rodnosti pa pričakujejo da bodo rodili tudi do 250 vagonov sadja. Zaradi takšnih kapacitet obstoječih nasadov bodo proizvodnjo v sadjarstvu sirih na nasade visenj, orehov, jagod, lešnikov itd. S Slovenija sadjem so že sklenili pogodbo o skupnih naložbah (50:50) za 50 hektarski nasad visenj za 10-letno skupno proizvodnjo. Letošnji pridelek sadja bodo v Ormožu prodaH grosistični trgovini, za del pridelka pa imajo zagotovlje- ne hladilnice pri Slovenija sadju. Kako gospodarijo letos v TOZD - obrat za kooperacijo, nam je pripovedoval vodja tega obrata Janko .Munda. dipl. komercialist. V tem obratu je primerna panoga živinoreja. sledi peru tiiinarstvo, vinoeradništvo in v manjši meri pridelovanje krompirja. Letos se je položaj v teh panogah na splošno poslabšal. To kažejo tudi številke. Stopnja rentabilnosti je padla za 5 odstotkov. Veliko pa nam pove tudi podatek, da so pri 3,4 milijarde starih dinarjev prometa, ustvarili samo 50 milijonov dohodka. Razmerja so porušena predvsem v živnoreji in perutninarstvu. Ob tem pa so v Ormožu zadovoljni, saj so doslej uspeh prodati vso živino. P.ejci kljub temu, da na primer brojlerji zaradi podaljšanega bivanja, ker ne gredo redno v prodajo, izgubljajo na teži, preveč ne negodujejo. Pričakujejo, da se bodo razmerja spet spostavila in da se bo položaj izboljšal. ...____.____...................jr. PRED KONGRESOM ZSMS 2e o delu po kongresu o pripravah na kongres Zveze mladine Slovenije, ki bo prihodnji teden v Moravcih pri Murski Soboti, so prejšnji teden v četrtek spregovorili tudi člani komisije za mladinska vprašanja pri komiteju občinske konference ZKS Ormož. Potem ko so dosedanje priprave ocenili pozitivno, so sklenili takoj po kongresu poživeti razprave v vseh osnovnih organizacijah Zveze socia- listične mladine Slovenije na območju občine Ormož z obravna- vanjem resolucij, statuta in drugih dokumentov, ki jih bo mladinski kongres sprejel. Pričeli bodo tudi z organizacijo majksističnega krožka, kjer bodo med drugim spregovorih o organizacijskih spremembah v Zvezi socialistične mladine Slovenije in voUtvah, ki bodo poenotile mandat vseh mladinskih funkcionarjev. Pri- praviti pa bo treba tudi akcijski program dela mladih in nanj vezati mladino v osnovnih organizacijah ZSMS ter obravnavati probleme izobraževanja mladine, V nadaljevanju so spregovorili o aktivnosti in dejavnosti mladine na terenu ter se pogovorili o vsakem mladinskem aktivu posebej. O delu mladih v krajevnih skupnostih bodo osnovne organizacije ZKS skupaj z mladino pripravile posebno anaUzo dela in problemov mladinske organizacije v občini Ormož. Analiza bo nato predmet obravnave na komiteju občinske konference ZKS. jr Čez nekaj dni: nova tržnica v Velenju v prvih oktobrskih dneh bo v rudarskem mestu Velenju odprt nov živilski objekt - najsodobnejša tržnica. To je prva skupna investicija sestavljene organizacije združenega dela Kmetijsko prehrambeni kombi- nat, katere sedež je v Ptuju in'ki jo sestavljajo kmetijski kombinati Le- nart, Maribor in Ptuj ter tovarna mesmli izdelkov Košaki, Maribor. V novi tržnici, ki bo skupno veljala sedem milijonov dinarjev, bodo mesnica z delikateso, samo- postrežna trgovina z zelenjavo in sadiem. cvetličarna, ribarnica za sladkovodne in morske ribe, proda- jalna vina ter večji bife, v katerem bodo na voljo tudi topla jedila. Skratka ~ na 900 kvadratnih metrih prodajnega prostora, kolikor ga bo v novi tržnici, bo urejena najsodobnejša živilska trgovina. Nova tržnica je tudi arhitektonsko nekaj posebnega: z drznimi, strmimi potezami, s kakršnimi so sklenjene stranske stene, takoj vzbudi pozor- nost vsakogar, ki ga vodi pot tam mimo. BesedUo in posnetek: Milan CUenšek Nova, najsodobnejša tržnica sredi stanovanjskih blokov v rudarskem središču Velenju, skupna investicija vzhodnoslovenskih kmetijskih kombinatov ter tovarne mestnih izdelkov Košaki - korak naprej k boljši in sodobnejši preskrbi ljudi. Novo vodstvo krajevne skupnosti v Oplotnici Pretekli teden je bil v kinodvorani v Oplotnici zbor članov te krajevne skupnosti, na katerem so posvetili največ pozornosti volitvam novega vodstva te skupnosti, statutu in tudi konkretnim problemom, katerih v Oplotnici in njeni širši okolici ne manjka, kljub prizadevanjem dolo- čenega števila krajanov, da bi le teh bilo kar najmanj. .Medtem ko so uvodoma dokaj kritično ocenili dosedanje delovanje na področju reševanja konkretne problematike krajevne skupnosti Oplotnica, za katero menijo, da bi lahko ob večjih prizadevanjih dosegla tudi v okvirju danih možnosti boljše rezultate, so upoštevaU tudi nekatere objektivne ovire, med katerimi je bilo na prvem mestu pomanjkanje potrebnih fi- nančnih sredstev, v posameznih akcijah pa tudi kadrov. V nadaljevanju pa so udeleženci povedaU, da je v času delovanja te krajevne skupnosti bilo vendarle storjenih nekaj pomembnih korakov v smeri zagotavljanja boljših življenj- skih pogojev krajanov, med temi aktivnost pri asfaltiranju ceste, ureditvi vodovodnega omrežja in drugem. Iz svoje sredine so nato izvolili nov 11-članski svet krajevne skup- nosti Oplotnica, sprejeli statut in izvolili posamezne komisije za določene aktivnosti v KS. Za novega predsednika KS pa so izvohli Rudija Vebra iz delovnega kolektiva Ingman v Cezlaku. Prav tako kot uvodoma, v posameznih primerih pa še bolj. saj je šlo za oprijemljive težave in potrebe kraja Oplotnica in tudi KS, so bih udeleženci konference konkretni pri osvetljevanju nekate- rih nerešenih želja. Med njimi so posebno poudarjah pomanjkanje delovnih mest v krajevni skupnosti, saj se morajo sedaj voziti v službo v oddaljene kraje kot so Slov. Bistrica, Slov. Konjice pa tudi Zreče, kar jim odvzema veliko časa pa tudi velik del sredstev ostaja, tam. kjer so zaposleni. Ob tem so menih, da se vsled majhnih možnosti za zaposlo- vanje v KS povečuje tudi diferencia- cija med razvitimi in nerazvitimi kraji. Z izvohtvijo novega vodstva KS Oplotnica pričakujejo hitrejše in uspešnejše reševanje nekaterih pro- blemov. vh Prekmurske »račke« pod streho Nekaj kilometrov od Murske Sobote, v kraju Krog, tik ob brodarski hišici broda na Muri je aktiv društva novinarjev iz Prekmur- ja zgradil lasten rekreacijski „cen- ter". To je hišica iz lesa na meterskih koUh, kajtj na tem mestu Mura večkrat nevarno prestopi bregove. Sredstva so prekmurski novinarji zbrah pri tamkajšnjih delovnih organizacijah, za gradnjo pa so poskrbeU sami s prostovoljnim delom. Aktiv prekmurskih novinarjev šteje 22 članov iz naseljenih kolektivov: Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, dopisništvo ČGP Dela, dopisništvo Večera in dopisništvo RTV Ljublja- na. Ob otvoritvi svoje hišice ob Muri so pripravili novinarski piknik, kije kljub dežju lepo uspel, saj je pokrovitelj - TP Merkur Murska Sobota za to še posebej poskrbel. Z otvoritvijo so se prikljucih prazno- vanju 30-letnice društva novinarjev Slovenije in 40-letnici Ljudske pravice, ki je začela izhajati na tem območju. stran 5 6 stran tednik — Četrtek, 26. septembra 1974' Koristno naložene investicije v ptujski občini Investicijska politika gospodarskih organizacij v razvoju v ptujski občini pomeni skupno s politiko Kreditne banke Maribor in njene samostojne podružnice Ptuj, občin- skih in republiških skupnih rezerv ter drugih bank združene vire, ki koristijo nastajanju novih industrij- skfli objektov in nabavi opreme, povečanju proizvodnih kapacitet ter večjemu številu zaposlenih. Kako občutijo vse te koristi v delovnih organizacijah Labod-Delta Ptuj, Kmetijski kombinat Ptuj in Tovarna volnenih izdelkov Maj- šperk, povedo njihovi odgovorni predstavniki: DRAGICA NOVAK, DI- REKTOR TOVARNE LABOD -TOZD DELTA PTUJ: „Razčiščenje vseh vprašanj okrog integracije tovarne „Delta" s tovarno „Labod" Novo mesto je pokazalo, da pomeni za „Delto" Ptuj tovarna „Labod" ugodnost za integracijo in da bo to mnogo pripomoglo, da bodo v ,,Delti" zamenjani zastareli stroji, funkcio- nalno preurejeni obratni prostori, izboljšana proizvodnja in skrb za zaposlene, da bodo povečane kapacitete TOZD „DELTE" in zaposlenih več mladih moči, vse skupaj v skladu s prizadevanji družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Ptuj. V razmeroma kratkem času in s projektom za gradnjo novih skladi- ščnih in proizvodnih prostorov v Rogoznici ter z zagotovitvijo investicijskih sredstev je dosežen velik korak naprej in v 3 etapah do 1978. leta bo imela tovarna „Delta" Ptuj 6.000 kvadratnih metrov novih proizvodnili in skladiščnih površin, 600 zaposlenih (sedaj nad .340), novo opremo ter še druge izboljšave. Že 1. etapa gradnje 2.000 kv. metrov novih skladiščnih in manipu-. lativnih prostorov je omogočila med drugim tudi povečanje števila zaposlenih s priučevanjem mladih moči ter tudi možnosti za začetek II. etape gradnje. Z drugo etapo, z gradnjo dodatnih 1.300 kv. metrov proizvodnih in drugih površin, bo tudi omogočena tovarni ,,Delta" kompletna prese- litev in rentabilno poslovanje ob boljši organizaciji dela, povečanju strojnih kapacitet itd. Temu bo sledila še III. etapa. Skupne investicije do 1978. leta bodo znašale po cenah 1973. leta okrog 23 milijonov dinarjev. Prva etapa pri skupnih investicijah je bila izvedljiva le ob lastni udeležbi 1,200.000 din, ob udeležbi repu- bliških skupnih rezerv 2,500.000 din, ob posojilu Kreditne banke Maribor - Podružnice Ptuj 2,200.000 din ter ob deležu iz občinskili skupnih rezerv 1,000.000 din. Za izvedbo druge etape bo potrebnih 6,300.000 din investicij: Kreditna banka Maribor - Podruž- nica Ptuj in občinski sklad skupnih rezerv bosta sodelovala s po 2 milijonoma din, ostanek pa sama tovarna. Ob prvi etapi je bilo priznanih »Labodu" - „Delti" 630.000 din benificiranih obresti glede na nerazvito območje v Sloveniji. Pri skupnih investicijah 23,000.000 din pomeni Kreditna banka Maribor - Podružnica Ptuj soinvestitorja s skupnimi 8 milijoni din 1/3 skupnih investicij, kar praktično pomeni angažiranje do- mačih razpoložljivih sredstev v korist napredka proizvodnje na ptujskem občinskem območju. Zgovorno je potrdila slovesnost za 50-letnico „Delte" 10/8-1974 s programom in veliko udeležbo zaposlenih, gostov ter upokojencev iz „Delte" in gostov iz Novega mesta ter Krškega z nagovori, s podeljenimi odličji in priznanji „Labodu" - TOZD „Delti" ter res slavnostnim razpoloženjem, že v novih prostorih tovarne, da bodo res hitro doseženi cilji integracije: Ustvarjeni so vsi samoupravni, materialni in kadrovski pogoji za koristno naložbo vseh investicij. Možnosti so za nadalnje proizvodne in prodajne uspehe pa tudi za sožitje kolektivov iz Ptuja, Novega mesta ter Krškega." DIPL. ING. AGRONOM. BRANKO VOLJČ, DIREK- TOR RAZVOJNO TEHNIČ- NEGA SEKTORJA KMETIJ- SKEGA KOMBINATA PTUJ: »Uresničenje zelenega programa razvoja Kmetijskega kombinata Ptuj ho zahtevalo v naslednjih šestih letih 585,350.000 dinarjev investicij, od tega za zasebni sektor 295 milijonov dinarjev, vse drugo pa za družbeni sektor. To pomeni letno okrog 100 milj. dinarjev investicij. Letos je bilo odobrenih pri KB Maribor, Podružnici Ptuj 3,482,438 din bančnih kreditov za melioracije na 472 ha travniških površin v njive v dolini Pesnice. Od predračunske vsote 2.395.295 din za nadaljnj; obnovo hmeljevih nasadov je bilo odobrenih 1.077.882 din kredita, od 7.160.375 din za vinogradniško obnovo 4,285.038 din, za pridelova- nje koruze od 417.521 dinarjev je bilo odobrenih 208.760 din, za obnovo sadovnjakov od 5.542.882 din je bilo odobrenih 2.217.153 din Jer za rekonstrukcijo hlevov za govedorejo je bilo odobrenih od potrebnih 710.110 din 426.066 din tudi pri Kreditni banki Maribor, Podružnici Ptuj. Za drugo kmetijsko mehanizacijo je potrebnih 8,877,748 din, odobrenih pa je bilo 3,551.100 din. Skupna predračunska vrednost teh investicij je 49,322.752 din, odobrenih pa je bilo pri KBM, Podružnici Ptuj 16,667.399 din posojil po 6 % obrestni meri. Za zasebno kmetijstvo je že bilo odobrenih od predračunske vsote 14,260.000 din, vsega 5,704.000 din. Zahtevka za razširitev hleva za krave molznice in za rekonstrukcijo mlekarne s predračunsko vrednostjo okrog 10 milijonov dinarjev kredi- tov še nista rešena. V 1975. letu je planirana obnova mešalnice pri Tovarni močnih krmil, gradnja novih vinskih kleti, nadalj- nja melioracija zemlje, rekonstrukci- ja govedorejskih objektov ter rekonstrukcija in razširitev svinjske farme. Od Kreditne banke Maribor in njene Podružnice Ptuj pričakuje v prihodnje Kmetijski kombinat Ptuj vsaj 40-50 milijonov dinarjev kreditov letno, da bi lahko realiziral program vlaganj v kmetijstvu. Izvajanje zelenega programa v kmetijstvu, v svetovni skrbi za prehrano prebivalstva, bo vsekakor vplivalo tudi na bančno kreditno politiko, da se ne bo zavlekla izvedba tega programa. Iz doseda- njega stanja so potrebni hitrejši koraki naprej, sicer ne bodo doseženi cilji zelenega programa v kmetijstvu kljub neodložljivim po- trebam". DIREKTOR TOVARNE VOL- NENIH IZDELKOV MAJ- ŠPERK, DIPL. ING. IVAN BAJLEC: „ Leto s v sredini leta smo začeli z rekonstrukcijo proizvodnih prosto- rov z lastnimi sredstvi in z odobrenimi krediti, kakor tudi z dozidavo novega skladišča; skladišče bo gotovo tega septembra, rekon- strukcija pa do konca 1974. leta. Prva kompletna pošiljka strojev iz Švice za moderniziranje tkalnice je že v Majšperku, druge pošiljke pa pričakujemo iz Italije. Pred mese- cem smo postavih na svoje mesto tudi že nove stroje za mikano prejo, dobavljene iz Poljske. V 1975. letu bo nabavljena še dodatna oprema za zamenjavo starih tkalskih strojev. To bo druga skupina 6 od skupine 12 strojev firme Sulzer iz Švice; plačana bo z lastnimi sredstvi in z dodatnim kreditom za dokup strojev. Skupna investicijska vrednost investicij v TVI Majšperk v 1974. letu je 30,000.000 din; 8 mihionov din za obratna sredstva pa še posebej. Vseh 100 % investicijskih sredstev v 1974. letu sestavljajo: 32 % posojilo pri Kreditni banki Maribor - Podružnica Ptuj, 24,5 % lastna sredstva, 22,5 % repubhške skupne rezerve, 8 % Ljubljanska banka in drugi soinvestitorji, 6,5 % sredstva Zavarovalnice Maribor, deponirana za kredit Majšperku, 6 % občinske skupne rezerve. Za sredstva iz občinskih skupnih rezerv so 6,5 % obresti, iz republiških skupnih rezerv pa 6 % obresti; za druge kredite so 10,5 % (11 %) obresti, plačilni roki pa od 2 do 10 let. Za benificirane obresti 4 % je priznan TVI Majšperk znesek 1,389.845 din, kar pomeni le (minimalni) del ugodnosti za ta haloški nerazviti predel občine. V 1975. letu bo potrebnih za nabavo 6 strojev iz Švice okrog 5 milijonov din sredstev (brez 30 % carine). V TVI računamo, da nam bo pri tem v pomoč s kreditom Kreditna banka Maribor - Podruž- nica Ptuj, občinske skupne rezerve in 4 % benificirane obresti. Za ta vprašanja še ni dokončne odločitve. Drugi izdatki bodo še za saniranje starih skladiščnih prostorov „Strojil- ke". V tem letu velikih investicij za izboljšanje proizvodnje TVI je pokazal vse razumevanje za moder- niziranje tovarne v Majšperku celotni kolektiv z uspelim referen- dumom, da bo delal ob sobotah za moderniziranje tovarne. Ta sklep se že redno izvaja ob sobotah, ki so določene za to delo. Do 1980. leta bo plačeval kolektiv TVI anuitete in obresti za posojila. Z lastnimi sredstvi si bo lahko počasi pomagal dalje ob sedanji modernizaciji tovarne. Se naprej bo potrebno zamenjevati stare stroje in dokupovati nove. Svoje izdelke prodaja T\l Ma.j- šperk na vse strani Jugoslavije predvsem konfekcijskim tovarnam in večjim trgovskim hišam. Izdelki iz Majšperka so se dobro uveljaviU na domačem in tujem trgu. Vsi kupci redno plačujejo raču- ne". Socialistični dejavniki, investi- torji, kreditorji in vsa družbena skupnost upravičeno pričakujejo, da bodo investicijske naložbe v teh treh organizacijah združenega dela ustva- rile pogoje za nova delovna mesta, večjo proizvodnjo ob izboljšanih pogojih dela in večji dohodek za organizacije in za zaposlene. J. Vrabl PTUJSKI KLUB- SREDIŠČE AKTIVNOSTI MLADIH (Nadaljevanje s 4. strani) Sedaj, ko je klub olepšan, ko so dani vsi pogoji za njegovo uspešno delo, se zopet lovimo. AU res ni več mladih, ki bi v klubu ustvarjalno delali? Zakaj klub ne obiskuje večje število mladih? Cemu raje posedajo v. lokalih? Toliko vprašajev zahteva tolUco odgovorov. Kje so vzroki? Morda vsebina dela? Vendar sem prepričan, da bo programski svet skupaj z mladimi ukrenil potrebno in bomo kmalu slišali o prerojenem klubu mladih v Ptuju. Majda Gajzer tednik — Četrtek, 26. septembra 1974 stran 7 Na poti na delo ga je dohitela smrt Ni še dolgo tega, ko smo v Tedniku pisali o tragični nesreči, ki se je zgodila v Pobrežju, kjer je motoma žaga pretrgala nit življenja Antonu Vinku, ko moramo že zopet pisati o družinski tragediji. Prejšnji četrtek je Janez Feguš zgodaj vstal ter se z motorjem odpeljal na delovišče elektrarne pri Varaždinu, kjer je bil z^oslen kot monter investicijske opreme. Ven- dar tja ni prišel. Nekaj pred Varaždinom ga je zadel tovorni avtomobil Špedtransa iz Maribora. Poškodbe, ki jih je Janez dobil pri nesreči, so bile prehude ter je uro po nesreči umrl v varaždinski bolnišnici. Vse do smrti je bil pri zavesti. Pokojnik je bil doma iz Repišča v Halozah. Z marljivostjo si je pred nekaj več kot desetimi leti dogradil svoj dom v Pobrežju, kjer je živel s svojo družino, ženo, dvema sino- voma in hčerko. V mladosti se je sicer izučil za čevljarja, vendar seje že 1952 leta zaposlil v Metalni v Mariboru, kjer je delal vse do svoje prezgodnje smrti. Janeza je njegova življenjska pot, zlasti pa delovna dolžnost vodila šiiom po Jugoslaviji. Med drugim je delal v Nikšiču, Peručici, Novem Sadu, Reki in v Sloveniji v Zlatoličju, Vuzenici, Dravogradu, Ormožu, nazadnje pa v Varaždinu, kjer ga je na poti na delo povozil tovornjak. Kot je pri odprtem grobu povedal njegov sodelavec iz Metalne, je bU Janez zelo dober in sposoben delavec. Zato je že 1962 leta odšels skupino monterjev v Novo Gvinejo v centralni Afriki, kjer je kolektiv Metalne prevzel gradnjo elektrarne. Tod je ostal polnih šest mesecev. Že prihodnji mesec pa bi moral ponovno na dalnjo pot, tokrat v Tanzanijo, kjer bi ostal okrog sedem mesecev. Na to pot se je že skrbno pripravljal, čeprav mu je sicer bilo hudo, ker bi bil tako dolgo odsoten od doma, družine. Zavedal se je, da je prva delovna dolžnost nato družina in zato ni nikoli ugovarjal kakšni nalogi. Razen tega se je zavedal, da je treba pomagati prebivalstvu Afrike, da se bo hitreje dvignilo iz svoje zaostalosti. Janez je tisto jutro, ko je ob tričetrt na pet odhajal od doma, poklical sina Janka ter mu dejal: ,,Zbudi se, jaz odhajam!" Res je odšel, za vedno, kar tedaj ni niti slutil. Janeza so v soboto pokopali na pokopališču v Vidmu pri Ptuju. Številna udeležba na njegovi zadnji poti je dokaz, da je bil med sovaščani in sodelavci zelo priljub- ljen in spoštovan, da so ga imeli radi kot prijatelja in človeka, kije bil do vsakega prijazen, vsakemu je rad pomagal. Naj mu bo zato lahka domača gruda! F. H. Katere sorte pšenice naj sejemo? (Nadaljevanje) Čeprav je marinka na vseh poskusnih mestih rodovitnejša kot libellula in ima tudi bolj kakovostno zrnje in večji pridelek slame, vendar ne prenese zelo obilnega gnojenja na dobrih tleh, ker je premalo odporna proti poleganju. Z veUkim pridel- kom zrnja in slame se odlikujeta tudi sovjetski sorti Aurora in kavkaz, ki sta tudi kar dobro odporni proti poleganju; ti sorti vse bolj izpodrivata sovjetsko sorto bezostajal 1, katere pridelek je sicer zelo kakovosten, ki pa je slabe odporna proti pepelasti plesni. v severovzhodni Sloveniji dajeta velik pridelek osiješki sorti dubrava in slav on ka, ki pa sta precej slabo odporni proti zimskemu mrazu, zaradi česar je pridelovanje teh sort združeno z večjim tveganjem. Še zelo mlade sorte, sava in zlata dolina so zelo intenzivne: imajo zelo kratko slamo (zaradi tega je pridelek slame precej majhen), so zelo odporne proti poleganju m prenese- jo izdatno gnojenje tudi na dobrih tleh, ki ga poplačajo z zelo velikim pridelkom. S temi sortami so bili letos doseženi v Sloveniji in drugih repubUkah rekordni pridelki. Te sorte zahtevajo dobro agrotehniko (precej gosto setev, izdatno in pravilno gnojenje, učinkovito zatira- nje plevela), sicer nas bodo razočarale. Najnovejše sorte, ki so se v poskusih najbolj odlikovale in kijih v Sloveniji še ne pridelujemo, so navedene v tabelah 1 in 2 v četrti skupini. Vse te sorte so povprečno rodovitnejše kot libellula, večinoma so nizke ah zelo nizke in dobro do zelo dobro odporne proti poleganju - skratka zeto intenzivne sorte. Večina njih se odUkuje tudi z odUčno kakovostjo. Ker so bile preizkušane v manjšem številu let, ocena stabilnosti pridelka ni popolnoma zanesljiva. Te sorte bi vsekakor veljalo vključiti v poskus- no proizvodnjo - predvsem na družbenih posestvih. Na podlagi podatkov o kohčini semena, ki je bilo letos potrjeno v Sloveniji, menimo, da kakovostne semenske pšenice preizkušene iz primernih bogato rodnih sort ne bo primanjkovalo. Seveda pa je porok zanesljive oskrbe pravočasno naroči- lo semena. Tabela 1. POMEMBNEJŠE LASTNOSTI PREIZKUŠANIH PŠENIČNIH SORT Tabela 2. RODOVITNOST PREIZKUŠANIH PŠENIČNIH SORT 8 stran tednik — Četrtek, 26. septembra 1974 SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Številka: 320 24/73-3 -IB Datum: 24/9-1974 ODLOČBA Oddelek za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj, kot za kmetijstvo pristojen upravni organ je na predlog organizacije združenega dela po 5. členu zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 16/74) v zadevi določitve roka začetka trgatve grozdja za predelavo v vino odločil: Trgatev grozdja za predelavo v vino ni dovoljena 1. a) pred 29. septembrom 1974 za rane sorte Portugalka, rizvanec, muškat otonel, ranina, rdeči veltlinec b) pred 6. oktobrom 1974 za vse ostale sorte V primeru nastopa slabega vremena, ki bi povzročilo nevarnost gnitja grozdja ali podobno, bo ta upravni organ na predlog kmetijske službe spremenil s to odločbo določene roke začetka trgatve grozdja. S tem je odločba št. 320-24/73-3-IB dne 23/9-1974 razveljavljena. Načelnik oddelek za gospodarstvo in urbanizem Jože Botolin, gradb. ing. 1. r. PRODAJALNA <(vod" PTUJ ORMOŠKA CESTA 3 PRODAJAMO: - inštalacijski material (vodovod, cent r. kurjava) - keramiko - gradbeni material - izdelke «GORENJE VELENJE^* - izolacijski material - radiatorje, bojierje, črpal I