Lelo XIV
V.b.b.
Dunaj, dne 1Ò. oktobra 1934
Si. 41.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: »KOROŠKI SLOVENEC".
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Politično in gospodarsko društvo. Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100,—
MMiiMIWWM—g——BMB8—IIII Hilli !■ IlllllUlillll' gSSaa
BCralj Alexander umorjen.
Jugoslovanskega kralja Alexandra, ki je bil na poti v Pariš, koder so mu pripravljali svečan sprejem, je ob prihodu na francoska tla 9. t. m. ustreli! nek hrvatski emigrant. Oddal je nanj več strelov, ki so kralja smrtno ranili. Istočasno je bilo ranjenih več drugih oseb, med drugimi je po dosedanjih vesteh težko ranjen kraljev adjutant, nadalje francoski zunanji minister Barthou in general George. Atentatorja je razburjena množica ubila.
Jugoslavija je sprejela pretresljivo novico o tragični smrti svojega suverena z največjo žalostjo. Glasom kraljeve oporoke in tozadevne ustavne določbe je posta! mladoletni prestolonaslednik Peter novi jugoslovanski kralj. Ob strani mu stoji takoj sestavljeni regentski svet, v katerem je med drugimi kraljev brat princ Pavel. V državi vlada popoln mir.
WWWSA^W^WVWVWWVWW^^VA^VWW
moči, marveč na krščanskem narodno-stanovskeni načelu. Usoda dežele, rljenega gospodarskega in kulturnega življenja prehaja iz rok političnih strank v roke narodnih stanov.
Naj bi v teh dneh voditelji večinskega naroda ne prezrli prilike, ki se jim nudi v prilog mirnejšega sožitja obeh narodov v deželi! Koroškim Slovencem brez izjeme njihove večje ali manjše narodne zavednosti se ntora v imenu nove državne ideje priznati narodna enakopravnost z nemškim večinskim narodom in zato v prvo odpraviti iz večinskega naroda uthetno mu prigojeno gledanje Slovencev kot manjvrednega, suženjskega ljudstva. Narodno nezavednim Slovencem, ki hranijo vsaj še košček natodne značajnosti, se ne sme ovirati vrnitve v slovensko narodno družino. Naša deca ima božjo in naravno pravico na vzgojo, ki jo bo usposobljala v dobre državljane
in zavedne narodnjake. V novo deželno zastopstvo hočemo zastopnike naših kmetov, obrtnikov, denarnih zavodov kot slovenske zastopnike, tam hočemo svoje upravitelje naših kulturnih in verskih zadev. Vse narodno-manjšinske zadeve pri deželni vladi mora imeti v rokah naša oseba in ona biti posrednik med vrhovno deželno instanco in manjšino.
To je naša zahteva ob štirinajstletnici glasovanja in petnajstletnici koroških bojev. Naša narodna in državna zvestoba jo narekuje in ob njeni ugoditvi je odstranjena glavna ovira sporazuma manjšine z deželo in državo. Ni nova ta zahteva in jo le obnavljamo še ob spominu na junake jugoslovanskega in nemškega naroda, katerih žrtvam bo zadoščeno ob času, ko si zamo-reta Slovenec in Nemec v deželi seči v roke v znak sprave in lepšega sožitja.
Ob spominih.
Stari deželni zbor se je poslovil,
V tem tednu gre po deželi spomin obrambnih bojev in sledečega glasovanja. Dosti starih znancev se oglaša k zgodovini pred štirinajstimi leti, dosti že znanih besed bije ob naše uho. Nočemo jim odgovarjati s svojimi spomini, beseda jim velja: Praznujte in poveličujte, kar je praznovanja in poveličevanja vrednega in razumeli vas ! bomo. Kolikor pa je bilo kdaj nekulturnih, za človeka sramotnih činov in dejanj, so praznovana in poveličana le slab prispevek k ugledu vaše in naše katoliške Avstrije. Bodi slava junakom jugoslovanske in avstrijske vojske, ki so se s častjo in vojaško možatostjo borili po višjem nalogu za našo lepo zemljo! Kogar pa je vodila v teh bojih in glasovanju le brutalnost in temna strast namišljene maščevalnosti, ne zasluži imena junaka in ni vreden, da se ga še živečega obdaja s častjo in spominom.
Po štirinajstih letih se čujejo v deželi tudi novi, lepši glasovi, ki nam govorijo o sporazumu in bratstvu v imenu nove državne ideje. Možje so med tako govorečimi, ki smejo za svoje besede zahtevati verodostojnost. Tem veljaj ob štirinajstletnici druga naša beseda!
Za nas so umirali junaki, mir dežele so hoteli braniti mnogi padli vzorni možje iz nemškega naroda. Prvim in drugim večen spomin! Ne zahtevajte sedaj od nas koroških Slovencev, da se izneverimo spominu junakov s tem, da se odpovemo svojim narodnim pravicam in zaživimo življenje brezbarvne, neznačajne raje! Ne zahtevajte od vas samih in vaših nemških rojakov, naj se z nami vred navdušujejo za tak gnil sporazum, če so vam imena vaših junakov nepozabna in sveta! Mi hočemo svojo narodno zvestobo ohraniti tudi v spomin našim junakom, vi pa boste ob uvidevnem obravnavanju naših zahtev po zaščiti naše slovenske svojstvenosti največ doprinesli k cilju, za katerega so se borili vaši junaki.
Ob štirinajstletnici glasovanja se državi in deželi nudi nova možnost, da z reformo javnega življenja upostavita nove, boljše, postavam krščanstva in socialne pravice bolj odgovarjajoče odno-šaje manjšine z večino. Novo deželno zastopstvo se gradi in to ne več na principu števila in številčne
Dne 3. oktobra se je zadnjič sestal deželni zbor, katerega funkcijska doba bi tudi po stari ustavi potekla s koncem oktobra. Z njim je za dolgo dobo končala vlada političnih strank, katerih zar stopniki so bili voljeni v tajni, enaki in neposredni volitvi. S tem se je Koroška kot slednja zveznih dežel pridružila v.novo notranje-politično razdobje.
Uvodno je sprejel dež. zbor nujni predlog posl. Schumyja, Leera in Angererja, naj ga po seji dež. glavar razpusti in razreši. Njegove agende in agende njegovih odsekov ter organov prevzame dež. glavar dotlej, da bo sestavljen novi zbor po novi ustavi. Inž. S c h u m y je kot zbornični predsednik nato govoril tople besede v spomin kanclerju Dollfussu, ki je moral umreti, ker so bili zaslepljeni poedinci mnenja, da se da politične probleme reševati s terorjem in umori. Z rajnim kanclerjem je Avstrija izgubila državnika velike oblike in evropskega ugleda, ki je položil temelje za novo državo. Le del svojega reformnega načrta je zamogel izvesti, a že ta dokazuje njegovo izredno znanje in ustvarjajočo silo. O njegovem razumevanju položaja na Koroškem priča, če je pustil tudi po februarskih dogodkih postavodajno zbornico s polnimi njenimi pravicami.
Pred dnevnim redom je predsednik še prečital
predlog slovenskega poslanca dr. Petka za razveljavljenje ljudskega štetja v marcu za slovenski del dežele. Predlog je bil predan v razsojo dež. glavarju.
Dr .Angerer je kot poročevalec finančnega odseka podal deželni obračun za leti 1931 i n 1932 ter omenil, da je ugotovil iz obračunov tudi računski dvor dobro voljo merodajnih deželnih mest, da se zniža izdatke in zviša dohodke
Izvedba nove ustave.
Minister za socialno skrbstvo Neustadter-Stiir-mer je izdelal načrt za organizacijo industrijskih in rudarskih podjetnikov, ki bodo organizirani slično kot delavci v strokovni zvezi. Tudi obrtništvo bo organizirano ločeno po podjetnikih in delavcih in bodo ti v skupni stanovski organizaciji paritetno zastopani. Osnovana je tudi že zveza vseh nameščencev in uradništva. Zveza avstrijskih kmetov pa obstoja že dalje časa. Za-
dež. gospodarstva. Po poročilih o letnih obračunih dež. hipot. zavoda je posl. Angerer predlagal v o,-dobritev občinske doklade v več občinah, tako med drugimi za Plikerk 460, Železno Kaplo 500, Borovlje 450, Štefan na Žili 280 odstotkov.. Dnevni red je bil s to točko izčrpan.
Ob koncu je podal inž. Schumy zgodovino koroškega deželnega zbora. Izvajal je, da ima deželno zastopstvo svoj izvor v stanovskem zastopstvu za časa cesarja Friderika tretjega v XV. stoletju. A tedaj so bili v njem kot deželni stanovi le cerkveni dostojanstveniki, plemiči, veleposestniki in zastopniki dež. mest in trgov. Kmetje in meščani so bili pritegnjeni v zastopstvo šele leta 1848. Volitve so se vršile po volilnih razredih. V novembru 1918 je stari deželni zbor zadnjič zasedal. Po prevratu je zadobila dežela provizorno svojo ustavo, v tej dobi so se vršili koroški boji in glasovanje. Šele z 4. julijem 1921 je Koroška prevzela zvezno avstrijsko ustavo. Od tega dne do danes so bili skupno štirje deželni zbori. Z današnjim dnem pa konča dosedanja deželna ustava in na njeno mesto stopijo nove oblike dež. zastopstva.
H koncu je povzel besedo še dež. glavar H ii 1 g e r t h in med drugimi izjavil: Dosedanji dež. zbor je bil zgrajen na političnih strankah in je zato že od vsega začetka bil obsojen na smrt, ker so v strankah prišli do veljave ljudje, ki so izgubili slednji stik z ljudstvom in zato predpostavljali strankarsko-politične interese narodnim interesom. Izredna kriza v notranjem avstrijskem razvoju je rodila nove oblike narodnega zastopstva. Zanj sicer še niso dani vsi predpogoji, vendar upam, da se bo merodajnim vodjem v državi posrečilo postaviti prave može na pravo mesto in tako dograditi neodvisno, krščansko in nemško Avstrijo.
četne voditelje novo ustvarjenih organizacij imenuje domovinska fronta.
Namesto dosedanjega deželnega zbora bo tekom prihodnjih mesecev imenovano novo deželno zastopstvo s posvetovalno pravico. V tem zastopstvu bo v gospodarski sekciji predvidoma 12 zastopnikov kmetov in kmetijskih delavcev, 4 obrtniki, 3 industrijski podjetniki, 2 zastopnika prostih poklicev, 2 zastopnika javnega uradništva in dva zastopnika denarnih zavodov. Sestav kulturne sekcije novega deželnega zbora še ni docela ja-
sen, vsekakor pa bodo v njej zastopniki šolstva in obeh cerkva. Kako bo v novem zakonodajnem in posvetovalnem aparatu zastopana slovenska narodna manjšina, je zadeva pogajanj med deželnim vodstvom domovinske fronte odnosno dež. glavarjem s pristojnimi osrednjimi narodno-manj-šinskimi organizacijami. Vlada bo imela pri tem lepo priliko novega dokaza, v koliko se avstrijski avtoritarni režim loči od fašističnega.
Zastopstvo v občinah začasno ostane, v kolikor je občinski odbor po občinskem redu s številom svojih članov sklepčen. V drugem slučaju predlaga domovinska fronta okr. glavarstvu nove odbornike.
Nemčija ponuja Avstriji petletni mir. Nemška diplomacija je na delu, da skuje svoj blok držav. Pri tem računa na Madžarsko, Rumunijo in prav posebno na Italijo. Slednji je poslanik v Rimu predložil Hitlerjev predlog, da se Nemčija pet let ne bo vmešavala ne posredno in ne neposredno v notranje avstrijske razmere. Za to pa želi iskrenega prijateljstva Italije, podpisanega v posebni pogodbi.
Mussolini je govoril. V Milanu je imel Mussolini velik govor o bodoči zunanjepolitični smeri Italije. Kot predpogoj sporazuma z Jugoslavijo stavlja, da se mora priznati junaštvo italijanske armade, ki je žrtvovala 600.000 mrtvih za zmago na Piavi. Italija noče pokroviteljstva nad Avstrijo, hoče le braniti še naprej avstrijsko neodvisnost. Brez Nemčije za Italijo ni Evrope, zato pa se tudi Nemčija ne sme odtujiti razvoju. V oktobru ali novembru pride do sporazuma med Italijo in Francijo. Italija veruje v pravičen mir in si ga bo, če treba, priborila z orožjem. — Mir Italije z Jugoslavijo pa nikakor ne bode trajen, če je sklenjen na račun slovanskih manjšin v Primorju. (Op. ur.)
Nemirna Španija. Dosedanja španska vlada je igrala dvolično vlogo. Za podporo od strani katoliških strank je obljubila ukinitev vseh krivičnih, protikatoliških zakonov, na drugi strani pa se je le prerada udajala pritisku boljševiške levice. To jo je dovedlo do padca. Imenovana je nova vlada, v kateri so tudi trije člani katoliške stranke. To je razbesnilo socialiste in komuniste tako, da skušajo zanetiti upor po vsej državi in proglašajo stavke. Zamotani položaj je porabila Katalonija in je proglasila svojo samostojnost, v ostalem pa se pridružila novi vladi.
V zahvalo in prošnjo.
Z razpustom koroškega deželnega zbora je končala tudi politična demokracija koroških Slovencev. Sedemdesetletje jo tvori od Andreja Einspielerja, ki je bil leta 1864 prvič voljen kot Slovenec v deželni zbor, pa preko Gregorja Einspielerja, Grafenauerja, Ellersdorferja in dr. Brejca do naših narodnih poslancev po prevratu in sicer Kraj-
gerja, Poljanca, Starca, dr. Petka in Ogrisa. Znanstvena obdelava sedemdesetletne zgodovine po-litično-demokratskega zastopstva koroških Slovencev bo hvaležno delo bodočega našega političnega zgodovinarja. Saj bo to zgodovina izredne vrline in žilavosti naših političnih voditeljev, na drugi strani pa poučna povestnica o nemški eno-stranosti in krivičnosti. Koroški Slovenci smemo ob koncu stare dobe mirno trditi, da smo se borili v dosedanjih političnih zastopstvih s poštenimi in odkritimi sredstvi za narodno enakopravnost. Krivice nekdanje volilne geometrije, razni protislovenski pakti nemških političnih strank, številčna preglasovanja naših narodnih zahtev, vse to in še mnogo drugega ostanejo dokumenti nemške kratkovidnosti in ozkosrčnosti.
Pa danes nočemo zgodovinske politične razprave, le besedo zahvale peterim našim še živečim voditeljem v deželi, onim vrlim našim možem, ki so po prevratu prevzeli v dediščino oporoko Andreja Einspielerja: Krajgerju, Poljancu, Starcu, dr. Petku in Ogrisu! Ob rokah teh vrlih mož je hodil rod koroških Slovencev varno in dobro svojo pot skozi demokracijo števila, strankarsko-političnega boja in razkrajajočega se parlamentarizma. Stranka koroških Slovencev je pod vodstvom teh naših voditeljev nosila častni naslov narodne stranke, ker so bili njeni cilji hkrati naši narodni cilji in njeni temelji naši narodni temelji. Brezkompromisna v načelih katoliškega in narodnega prepričanja se je preborila skozi dobo svetovno-na-zornega kompromisarstva, nejasnega kulturnega in gospodarskega stremljenja in plehkega političnega prekupčevalstva v dneve, ko ostaja na razvalinah stare dobe le še eno: narod s svojo notranjo moralno vrednoto. Naša slovenska stranka je bila vedno zastopnica vsega naroda, in vseh njegovih stanov ter vseh njegovih teženj. Zato bo živela naprej, četudi v drugih oblikah; in zato ne bo treba nobenega preusmerjanja v načelih in ciljih. To, vrli naši poslanci, je prva in največja vaša zasluga in za to vam dolguje ves narod od Šmohora do Pliberka svojo iskreno zahvalo.
Tudi zanaprej ne ostanemo brez svojih voditeljev. Ne, nočemo tuje glave na narodno telo, naši narodni poslanci naj ostanejo naprej, poslanci, ki bodo kot voditelji in buditelji stali narodu ob strani tudi v novi čas avtoritarne, krščanske in stanovske države. Polno se koroški Slovenci zavedamo dalekosežnosti sodobnih dogodkov o-koli nas. Veselje nas navdaja, ko vidimo v njih eno samo potrdilo pravilnosti naših sedemdesetletnih ciljev in vzorov. Naši voditelji bodo skrbeli za to, da slednje dejstvo pride tudi v novi deželi do polne veljave. S tem bo zadoščeno še spominu onih naših narodnih voditeljev, ki so s pričetkom politične demokracije započeli borbo za narodno enakopravnost našega naroda na Koroškem.
Pismo v oktobru.
(Konec.)
Vsakoletni sejem je bil nekoč za gostilničarja slovesen dogodek, največji praznik v letu. Že osem dni poprej se je pripravljalo vse potrebno, da se goste dostojno nasiti in napoji. Ta dan je bil upanje gostilničarjev, da kaj izkupi in smel je računati na dobiček v precejšnjem obsegu. Toda to je minulo. Danes je v sobi polno nezasedenih miz, le dve sta zasedeni. Pri mizi v kotu sedijo trije godci v ponošeni obleki, eden ima zadaj za-šivane hlače. Vsi pijejo skupaj vrček piva. Poleg njih so položeni godbeni inštrumenti, katerih danes sploh niso rabili. Malo se govori v gostilniški sobi. Le eden godcev, ki je že včeraj na račun današnjega zaslužka pil, pripoveduje puhle šale, katerim se nihče ne smeji, zabavlja čez slabe čase in se z otožnostjo spominja prejšnjih let, ko je godel skoro nepretrgoma od desetih dopoldne do ranega jutra, ko so šilingi kar padali na mizo in ko je bilo ljudi vse polno, natlačeni obe gostilniški sobi in so se trli gostje še zunaj na dvorišču. Tam v kotu pri peči sedi nekaj hlapcev, „vorhauzarjev“ in shavžvanih kmetov in igra karte v dveh partijah po grošu. Pred seboj imajo na pol izpraznjene vrčke piva in kozarčke žganja. Pred to malenkostjo so sedeli že ure dolgo. Izza široko odprtih kuhinjskih duri se prijetno širi zapeljivi duh svinjske pečenke. Seveda, prejšnje čase si je to dobroto marsikdo mogel privoščiti, a danes je denarnica neizprosno rekla: ne! Gostilničar tu in tam čemernega obraza pogleda v sobo, če mogoče gostje česa želijo. Kratko rečeno: dolgočasno je v sobi, mrtvo, brez zabave in razposajenosti prejšnjih let.
Srečen slučaj reši brezupno situacijo. Pripelje se eleganten avto in obstane pred gostilno. Mestni trgovec je prišel obiskat odjemalce in počastiti gostilničarjev sejem. Kot bi sonce prisijalo izza temnih oblakov, so se razjasnili pobiti obrazi, spoštljivo pozdravijo imenitnega gospoda, dobro vedoč iz izkušnje, da gospod danes ne bo skoparil. Gostilničar se uslužno vrti okrog imenitnega gosta in vljudno se klanjajoč sprejema njegova naročila. Naroči jesti in piti zase in tudi na navzoče ne pozabi: godcem in ostalim naroči pijače. In čudno! Prej so sedeli ure dolgo pri na pol izpraznjenih vrčkih in kozarčkih, sedaj pa se čudovito hitro praznijo! Darežljivi gost je dobro razpoložen, pripoveduje gostom in gostilničarju to in ono, vsi ga napeto poslušajo in s svetim spoštovanjem zro v njegov obraz in k vsaki besedi vneto pritrjujejo, kar bi komu drugemu gotovo oporekali. Mislim, če bi jim pripovedoval še tak nesmisel, bi mu nihče ne ugovarjal, pričakujoč novega dokaza radodarnosti gospodove. Kupljene duše! In res se ne varajo... Spomnil sem se starih rimskih plemenitašev, ki so za svojo politično karijero rabili močno množico Ijud-
PODLISTEK
F. K- Meško:
Njiva.
„Zdaj pride sem gori in poreče: ,Marija, odpusti! Vzemi, kar je tvoje!* A odpustila sem že. To Matija itak vé.“
A srce ji je zadrhtelo od presenečenja in boli, ko je Matija čez hip stopil naglo naprej. Hitel je, kakor bi se mu silno mudilo, ali kakor bi se bal, da ga pregovori njegov dobri angel. A morda je slišal danes grozeči l*lic njive:	„Goljuf! Krivo-
prisežnik! Morilec!** Ali pa je slišal obupni klic trpeče Marijine duše: „Ali greš še v smrt s svojim grehom?**
A glej, zdaj stopa spet počasneje! Morda pa ga je vendar omečil njen obup?
Spodaj ob ovinku ceste se je ustavil. Ozrl se je.
Marija je dvignila desno roko, kakor bi ga hotela s prosečim znamenjem poklicati nazaj.
A v istem hipu se je že spet okrenil. V prihodnjem trenutku je izginil za ovinkom, za hribom.
Mariji se je povesila roka, kakor od kapi zadeta.
„Jezus, s smrtnim grehom odhaja! In če gre v smrt!**
IX.
V Karpatih ...
Trojica mož, ki so plezali drug za drugim na strmino, ki bi še v lepem poletju komaj koza prišla nanjo, je vedela: „Pot na življenje in smrt je!“ Ne samo od topečih se snežink, bolj od telesne in
duševne napetosti so jim tekle vroče, umazane srage po licih.
Plezali so polagoma. Vsak naprej štrleči kamen je bilo treba najprej očistiti mehkega snežnega ovoja, poskusiti, drži ali ne. Šele potem je bilo mogoče polagoma, previdno splezati nanj, ali se naglo, z vso silo, s skrajnim napetjem vseh mišic in vse duševne volje zavihteti nanj. Obenem je bilo treba paziti na vse strani, posebno navzgor, dasi se je v temi in v metežu videlo komaj za korak naprej, ali se ne bi kje kaj zgenilo, pojavila se kje izza bele kučme molčečega kamena glava sovražnikova, pokazala se kje sovražna puška.
Skoro do polnoči je snežilo — že tretji dan. Proti polnoči je prenehalo. Kmalu nato je pogledala luna izza fantastično razčesanih, kakor od strelov razcefranih oblakov. Še nikoli ni bila morda tako bleda kakor to noč. A kmalu se je spet skrila, kakor da ne more gledati teh grozot na zemlji. Vendar jo je čudna radovednost prisilila, da je spet pomolila polovico bledega lica izza temot-nega zastora na ogromnem oknu vesoljstva. Kar je videla, je bilo morjenje, neusmiljeno morjenje. Kar je puhtelo iz zemlje gori proti njej, je bila kri, vroča, grešna in nedolžna kri.
Tako se je prestrašila vse te grozote, da se je naglo spet skrila.
In kakor bi vse nebo nanovo zajokalo nad to strašno žalostno zemljo, so se spet vsule iz viso-čine velike, bele, od hladne boli strjene solze, ogromne snežinke ...
Matiji Petku, desetniku, ki je plezal zadnji med trojico poizvedovalcev, so se snežinke tajale na rokah. Na obleki istotako. Bila je premočena že
j do zadnje niti. Visela je na njem, kakor bi bil zavit v premočen papir.
Dva dni in dve noči je že neprestano v snežnem metežu in ognju. Oči ves ta čas ni zatisnil za pet ! minut. Užil je le nekaj skorjic trdega prepečenca, s snegom si hladil žejo. Navrh vedna napetost duha ob misli: „Iz tega pekla ne pridem živ!“ Oddih mu je bil, ko je dobil povelje, da gre s praporščakom in s četovodjem na poizvedovanje.
Zdaj, ko leze na te divje višine, mu šumi in bobni v glavi, kakor da drve z vseh gorskih višin naokoli z neznanskim šumom bobneči veletoki in slapi v nižine. Vmes posamezni, še močnejši gromi, kakor da zabobni od časa do časa z gore ogromen, strašen plaz. Zemlja se trese. Zazdi se mu včasi, da vse pod njim popušča, se umika, drsi navzdol, pada, pada v brezdanjo globočino, v večnost. A čez hip se zave: „Samo veliki topovi so!“ — Vmes prasketa, naglo, neprestano. Škrebeta, kakor bi padalo drobno kamenje v velikih množicah ob led. Je mu na hipe, kakor da prihaja to prasketanje izpod snega, iz zemlje pod njim. Kakor da se je zbudil duh Karpatov, Repoštev, o katerem vé četovodja, ki pleza nekaj korakov pred njim, bivši študent, toliko in tako zanimivo pripovedovati. Ali ga je zbudil šum in grom po gorah? In zdaj hoče na dan po stoletnem spanju. Z vso silno svojo močjo se upira ob kamenite stene gorovja. Zato se zibljejo, tresejo in pokajo na vseh koncih in krajih s tako čudnim šumom, da spreletava vse telo, da boli skoz kri in kosti, noter do srca... A čez čas se spet zave, pomisli sredi sanjarij jasneje in si reče: „Strojne puške so!“
(Konec sledi.)
stva, katero so si pridobili s tem, da so ji nudili kruha in iger.
Edino dobro, kar je prinesla svetovna kriza, je to, da so na deželi skoroda popolnoma nehali ti brezumni in odurni plesi, kjer so se mlade, komaj šoli odrastle deklice predajale razuzdanosti.
Kf.
	
1	DOMAČE NOVICE	m
Prezidenta Miklasa so julijski nacisti hoteli u-grabiti. Kot znano, je bival v poletju zvezni prezi-dent Miklas s svojo družino v Vrbi. Kot je go-gnala razprava proti trem nar. socialistom, so imeli nar. socialisti v juliju načrt, da ugrabijo zveznega prezidenta. 24. julija je prispel v Celovec avto z bratoma Otto, v njunem spremstvu pa je bil nek neznanec. Policija je avto ustavila in v neznancu spoznala zagrizanega hitlerjenca Grill-mayera, ki je izvršil letos atentat na dveh mestih na Dunaju. Njegova naloga je bila, da s pomočjo nekega koroškega hitlerjanca ugrabi zveznega prezidenta Miklasa v Vrbi in bržkone od njega izsili pristanek na bodočega kanclerja Rintelena. Pa Grillmayer je zaman čakal na koroškega hitlerjanca, ker ga je policija že dan prej prijela in zaprla.
Odkod je kanclerjeva rodovina? Svoječasno so poročali inozemski listi, da izvira rodovina kanclerja Schuschnigga iz pliberške okolice in je po takem slovenskega pokolenja. Kancler pa je že svoječasno, ko je bil še minister, sam izpovedal v dunajskem radiu, da izvira njegova rodovina iz celovške okolice. Posrečilo se nam je sedaj v e-rodostojno dognati, da je kanclerjeva rodovina iz Podgrada, male vasice ob Dravi v med-gorski župniji. Vas Podgrad je svoječasno spadala v radiško župnijo in tamošnja krstna knjiga navaja ime Schuschnig za še sedaj obstoječi Ilčev dom. Iz matrik še izhaja, da je bil praded našega kanclerja poročen v Celovcu. Eden njegovih sinov je postal častnik avstro-ogrske armade, iz častniške družine von Schuschniggov pa je izšel sedanji kancler. Pokoljenja je kancler torej slovenskega.
Dr. Skubl, pliberški rojak — policijski prezident.
Z 29. septembrom je zvezni prezident imenoval dosedanjega policijskega viceprezidenta dr. Skub-la za policijskega prezidenta. Dr. Mihael Skubl je rodom iz Pliberka, v srednjo šolo je pohajal v Celovcu in na Dunaju dovršil pravniške študije. V letu 1908 je bil dodeljen deželni vladi v Ljubljani. Štiri leta navrh je postal namestnik policijskega ravnatelja istotam. Sedanji policijski prezident je rodom Slovenec in ljubljanski Slovenci mu izstavljajo častno izpričevalo zmernega, ja, naklonjenega policijskega uradnika, ki se kljub nemški vzgoji ni sramoval svojega slovenskega pokoljenja. Njegovi sošolci pa vedo povedati tudi marsikaj o slovenskem dijaku-pesniku na gimnaziji.
Kaj to pomeni? Na Čehoslovaškem je bila vsled narodnosocialistične propagande aretirana bivša voditeljica deželne gospodinjske šole v Trdnji vasi pri Celovcu, ga. Stiickler. Na meji so jo zasačili s kupom nar. soc. propagandnega materi-jala. Dovoljenje za potovanje na Čehoslovaško — odkoder se je dična voditeljica podala na hitler-janski zbor v Niirnbergu — ji je izposloval bivši dež. svetnik Ferlitsch. — Pred celovškim vojaškim sodiščem se je minuli teden zagovarjal kmet Janez Sablatnig iz Št. Štefana pri Vovbrah. G priliki preiskave na njegovem domu je orožni-štvo našlo okrožnico vodstva koroškega Bauern-wehra, da se Bauernwehri pridružijo v slučaju Prevrata narodnim socialistom in se z njimi borijo Proti vladnim četam. Sablatnig je dobil dve leti in Pol težke ječe, zanimivi dokument pa ostane kot dragocen prispevek k zgodovini julijske revolte.
Z Žile. Pred sedmimi leti so opazili na Debraici Pod Ojsternikom prve jelene. Sedaj, pravijo, pa jih je že okoli trideset. Deželna vlada je dovolila letos prvikrat, da smejo lovci ustreliti dva jelena. Imeti pa morata rogove vsaj na pet koncev. Ravno na Šmišelco se je posrečilo učitelju Majerju iz Blač ustreliti prvega jelena. Slovesno so ga pripeljali v vas. Takoj je došla tudi vladna komisija iz Šmohorja in je dognala, da ima jelen rogova le na štiri konce. Star je torej šele štiri leta. Bil Pa je pravi ot-jak in tehtal iztrebljen 152 kil. Sedaj se kosajo Blačani, kdo bo ustrelil še drugega jelena. Zadnjega so ustrelili,tako pravi staro ljudsko poročilo, pred 150 leti.
Blače na Žili. (Pisatelj Lavtižar.) Župnik Lavtižar v Ratečah na jugoslovansko-italijanski meji ob izviru Save je prišel koncem septembra s svo-
Caffcn 6te 3!)^ 3&f)ne fcom 6d)loffer re^arieren?
S'icin, bcnn nur bte 2Irbdt cines gad)* manncs fdiutit Obre ©efunbbdf-ilm »fenki notmcnbigcr aber ift fad)-mànm)d>e Slrbeit bei etncm Sebensmittel. 3krlangcn 6ie babcr immer ben ed)fen ftneipp SSJialsfaffee
Kathreiner
nur in ^afeten!
jim županom na Žilo, da si ogleda našo romarsko cerkev „Naše gospe v Grabnu1*. Župnik Lavtižar je večni popotnik. Ni menda več države, katere bi še ne videl. Poleti potuje, pozimi pa piše. Svoje zanimive potopisne črtice je obljavljal v Mohorjevem koledarju, Dom in svetu, Slovencu in drugih izdajah. Spisal je tudi knjigo „Pri severnih Slovanih11. V dveh drugih knjigah je opisal Marijina božja pota v Evropi, tako tudi našo Gospa sveto, Višarje, Otok, Žihpolje in Podgorje. Sedaj pripravlja še tretjo knjigo, v kateri bo opisal tudi našo Marijo v Grabnu. Po je že v 82. letu! In vedno še zdrav, živahen, krepak in rdečeličen. Čez Koren jo je primahal kar peš in pri nas v Blačah mu je dobro teknil sveži hruškovec. Bog naj živi še dolga leta njegovo gorenjsko srce in njegovo tako zanimivo pero!
Blače na Žili. (Paga.) Kdor se vozi z železnico skozi našo lepo Žilo, opaža na obeh straneh reke Žile velike nasipe belega peska. Vso leto namreč že potegujeta dva velikanska stroja pesek iz Žile. Ti stroji so amerikanskega izvora in se imenujejo „bager“. A ljudstvo jim pravi „paga“. Železna korita, nanizana druga za drugo in gnana od električne sile, črepljejo od štirih zjutraj do osmih zvečer pesek in kamenje iz rečje struge, katerega so nanesli hudourniki v Žilo. Stanje vode se bo tako znižalo, povodnji bodo izostale in blata se izsušila. Potem pa ne bomo več v „Bla-čah“, ampak na „Suhi“ in ne več „Blačani“, marveč „Sušniki“. Sicer pa smo slednje itak tudi brez page in z blatom.
Straja vas. (Naše skrbi.) Spomladi smo pisali o škodi, ki jo je napravil Skočidlahudournik na naših potih in poljih. Celo g. okrajni glavar se je za stvar osebno zanimal. S pomočjo okrajne agrarne oblasti smo dosegli, da nam dela zvezna vlada potom produktivne pomoči za brezposelne novo tovorno pot iz Drevelj v Gorje, ki bo, kakor vse kaže, precej podobna lepi podeželski cesti. Drevljani in Gorjanci morajo sorazmerno skrbeti za dovažanje kamenja in gramoza, napraviti morajo 50 ozir. 100 ročnih šihtov. Gorjanci morajo poleg tega tudi plačati odkupnino za kos travnika, po katerem teče novi del tovorne poti. Vzdrževanje nove poti prevzameta sorazmerno obe vasi. Velike važnosti za nas pa je pravtako regulacija vode, ki teče po stari poti iz Gorij v Drevlje. V globočini kanala bo bolj pohlevna. Med delavci in delovodji vlada lepa harmonija. Gorjanci so letos z delom pošteno preobloženi; poljskemu delu se je pridružilo še dovažanje kamenja in gramoza za cesto; vožnja hlodov z gore in vožnja kamenja iz našega kamnoloma k Žili pa se bo vršila s sanmi po zimi. Konji bodo trpeli, ker jih je premalo. Navdaja pa nas upanje, da bo teh naporov enkrat konec in se bomo lahko veselili nove ceste. Ko bo ta dograjena, pa bomo morda še kaj pisali. Zvezni vladi bomo zanjo zelo hvaležni. — Tudi Zahomčani bi se lahko oprijeli take produktivne poti in prosili potom okrajne agrarne oblasti zvezno vlado, da jim pomaga popraviti njih „glavno ulico11, katero moramo pasirati mi „inozemci“ (najbolj pa Zahomčani sami!) včasih približno tako, kakor je prve dni po vesoljnem potopu hodil Noe s svojo družino po tem zemskem krogu. Pa tudi pot, ki ji pravijo „bebarca“ (ima
povzk rep!) bi se temu delu priključila in se napravila „manj povzka11. Treba je samo človeka, ki stvar zgrabi in drži. Kljub krizi so dandanes možne znosne poprave. Podjetnost Zahomčanov ne sme zamreti! — Žitni pridelek ni bil povoljen, bolj koruzni in krompirjev, celo ajda je ponekod dobro obrodila. Tudi sadja je še precej. Dal Bog, da bi vse to uživali v miru! — V Straji vasi smo pokopali vpokojenega uradnika in vodjo tukajšnje domovinske fronte, g. Faubela. Ob odprtem grobu so govorili župnik Katnik, general Malie in bivši župan Millonig. Pokojni je bil poštenjak! R. i. p.
Sele. Neljub gost nas je pretekle dni obiskoval. Eksekutor je kakor povsod drugod, tudi pri nas znana oseba. Da iztirjava davke, ki so zaostali eno, dve ali celo več let, tega mu noben pameten človek ne more zameriti. Davki so bili in bodo. Ce jih kdo noče plačati in se s tem morda še celo baha po gostilnah, naj le čuti težo davčne pesti. Čudno pa se nam zdi, da je davkarija rubila zdaj tudi tiste, ki so sicer davke redno plačevali in jih le še za tekoče leto niso. Bi pa že prosili davčno oblast za malo potrpljenja, saj mora vedeti, kako smo v težavnem gospodarskem položaju, ker smo bili celo leto odrezani od sveta. Navaden opomin bi tudi zadostoval in se nam zdi nepotrebno redne davkoplačevalce rubiti ter jih tako obremenjevati še z večjimi stroški.
Drobiž: Novi generalni ravnatelj celovške Jožefove družbe, znanega kršč. soc. podjetja, je postal za msgr. Streinerjem dr. Bugelnig. — Umrl je solnograški nadškof dr. Ignacij Rieder. — Voditelj bivšega koroškega Bauernwehra Fritz Kron-egger je bil aretiran, ker je v julijskih dneh svoje Baubernwehre pridružil nacijem. — Med sv. mašo so neznanci v Mohličah izropali tamošnje župnišče in odnesli itak ubogemu župniku in župnišču zadnje vrednosti. — Neznanci so vlomili v poštni urad v Št. Jakobu v Rožu in odnesli gotovine 800 šil. in poštnih vrednostnih papirjev za 4000 šil. — Pogorelo je minulo nedeljo gospodarsko poslopje posestnika Eertschniga pd. Hafnerja na Žihpoljah. — Minuli petek je v Grebinju zgorel tovorni avto dunajske špedicijske firme Maier. Vozil je bencin, maslo in pisalne stroje. Šofer se je komaj rešil. — V nedeljo je bila slovesno otvorjena cesta iz Borovelj na Bajtiše in Sele. S tem so naši Selani vendarle spet pridruženi o-stalemu svetu.
Meškova proslava v Celovcu. V sredo dne 17. t. m. priredi celovška „Bisernica“ v Mohorjevi hiši ob 8. uri zvečer skromno proslavo slovenskega pisatelja Meška povodom njegove šestdesetletnice. Na sporedu so poleg petja in nastopa citrašinj deklamacije in recitacije iz Meškovih del, odlomek iz božične igre „Henrik, gobavi vitez11 in govor o Mešku pasitelju. Odbor.
Št. Janž v Rožu. (Igra.) Kat. slov. izobr. društvo Št. Janž v Rožu priredi v nedeljo dne 14. oktobra ob 3. uri pop. v Tišlarjevi dvorani igro „Volga“. Sodeluje pevski zbor. Vstopnina znižana. K o-bilni udeležbi vabi odbor.
Starisi, dekleta, pozor! Z novembrom se prične pouk na gospodinjskih šolah šolskih sester v Št. Jakobu in Št. Rupertu. Dekleta se bo poučevalo v vseh strokah, ki jih mora poznati in obvladati dobra gospodinja na deželi. Pouk traja do konca maja. Dekleta, ki žele obiskovati imenovani gospodinjski šoli, naj se še v oktobru javijo šolskemu vodstvu. Na šentjakobskem zavodu obstoji tudi šivalna šola in se v njo sprejemajo dekleta vsak čas. Istotam se na željo poučuje tudi v glasbi. Glede mesečnega prispevka se je pismeno ali ustmeno dogovoriti z vodstvom.
II GOSPODARSKI VESTNIK
Gojitev sadnih drevesc.
Čas saditve mladih sadnih drevesc in tudi težke gospodarske razmere dajejo povod razmotri-vanju o predpogojih sadjarstva na suhih, peščenih j tleh. Večletni poizkusi kmetijske zbornice učijo, da se sadna drevesca lahko goji na vsaki zemlji, če so to zemljo primerno gnoji in ji dovaja prepotrebni zrak. Čim boljši je zemlja, tem boljši so pogoji za rast in pridelek. A tudi najboljša zemlja ni zadostna, če se sadje prepušča samemu sebi. Koder ne upoštevajo navadnih pogojev za sajenje in gnojenje in gojenje drevesc, tam uničujejo nasade in kvarijo še vrtove, travnike in njive.
Na Koroškem sadimo sadje največ na travnike za košnjo. Trava odvzema staremu in mlademu
drevju vlago in hrano ter onemogočuje prezra-čenje zemeljskih plasti. Zato se mora posebno na suhih, peščenih tleh storiti in ukreniti vse, da ne gre v izgubo slednji uspeh m slednje sadjarjevo veselje.
Sledeča navodila naj upošteva vsak sadjar: 1. Odrastla jabolka, hruške in črešnje naj so nasajena vsaj v razdalji 10 m, na poljih in travnikih celo 15 do 30 m. Pregosta saditev je povod slabemu in malovrednemu pridelku, slabi rasti, škodljivcem in boleznim. 2. Jame za sajenje drevesc na travnikih, poljih in vrtovih naj so do 1.50 in široke in pol metra globoke. Naj se jih ne napolni po saditvi z boljšo dovoženo zemljo, doda naj se k večjemu izkopani zemlji nekaj gnoja ali boljše zemlje. 3. Okoli korenin se mora izruvati ves pleveli. Zemeljsko vlago se ohrani s tem, da se okoli debla pokriva slamo, travo, gnoj, vrtne odpadke i. dr. V prvem letu naj se korenine pokrije z gnojem. 4. Ob trajni suši naj se nasade kropi in sicer je boljši enkratno izdatno na teden kot neizdatno dnevno škropljenje. Preveč moče je sadju škodljivo. 5. Vsako leto naj se na peščenih tleh gnoji in sicer izmenjavaje hlevski gnoj in Tomaževo moko. Gnojenje s samo gnojnico ali dušičastim umetnim gnojem, kot nitrofosko in kastifoso, ima za posledico, da drevesna rast napreduje tudi ob zmrzlini in zato drevo rado pozeba. 6. Mlada in tudi starejša drevesca naj se v mrzlih legah zavija s papirjem ali ločjem proti zmrzlini. Najboljša obramba proti mrzlini in pozebi pa je vendarle dobra prehrana drevesc. 7. Škodljivce kot razne hrošče, uši i. dr. je treba pravočasno zatirati, ker prizadevajo posebno mladim drevescem veliko škodo. Navodila za zatiranje daje tudi kmetijska zbornica in sicer brezplačno.
Poizkusi kmetijske zbornice učijo, da dovede večletno neupoštevanje navedenih pravil glede gnojenja in priprave zemlje do popolnega uničenja sadnih drevesc. Na Koroškem je poleg lepih sadovnjakov še mnogo zapuščenih in zanemarjenih sadnih vrtov. Kdor ni v stanu, da bi gojil zapuščene in zanemarjene sadovnjake ali kdor noče svoje sadno drevje gojiti, naj si denar za itak izgubljeno doraščeno sadje prištedi! Na peščenih tleh se lahko pridela sadja za lastno potrebo, v koliko bo tako sadje tudi za prodajo, je zadeva posestnikova in njegove skrbi. Vedno je boljše manj sadnega drevja, a to dobro gojeno in hranjeno, kot veliki in zanemarjeni sadovnjaki.
Ponatis iz „Landw. Mitteilungen“.
Zanimiv poizkus. Na nekem posestvu blizu Berlina so preizkušali način takozvanega „sončnega gnojenja". Njivo so zasejali z istim rženim semenom in vso enako prej pognojili. Polovico njive pa so sejali že v avgustu in precej plitvo v zemljo, dočim so na drugi polovici postopali kot je sicer običajno tudi pri nas. Prvo polovico so nekaj tednov po setvi povlačili s posebnim strojem, ki je zrahljal zemljo in položil male koreninice nekoliko globlje v zemljo. Učinek na obeh polovicah njive je bil presenetljiv. Klasje na prvi polovici njive je bilo za pol metra višje kot na drugi polovici. Na prvi polovici njive je pognalo iz zrna povprečno 25 do 40 bilj, na drugi 5 do 14. Temu primerno višji je bil tudi pridelek na prvi polovici njive. Zanimivi učinek pozkusa tolmačijo s tem, da svetloba, zrak in sonce izredno ugodno vplivajo na razvoj žitnega bilja in malih korenic. Pri pregloboki setvi rabi mala rastlinica veliko svojih sil za to, da se pribori do svetlobe.
Sadite orehe! Vedno večje je povprašanje po orehovem lesu od strani industrijskih obratov za mobilie in opravo. Število orehov se je zadnja leta v Avstriji zato zelo skrčilo; pa tudi v času vojne so bili orehi za puškina kopita zelo za-željeni in razmerno dobre cene. Potrebo po orehovem lesu se že dalje časa krije iz inozemstva. Ker pa izvozne države v zadnjem času prepovedujejo izvoz orehovega lesa, je pričakovati, da bo povprašanje po orehovem lesu še naraščalo. Zato priporočamo, da naši gospodarji v jeseni sadijo orehova drevesca, kar jim bo nekoč samo v prid.
Statistika smrtnih slučajev vsled lakote. Pomožni urad za omiljenje svetovnega pomanjkanja priobčuje za minulo leto sledečo statistiko: v lanskem letu je umrlo od lakote na celem svetu o-kroglo 2,400.000 ljudi. V istem času je volilo zaradi pomanjkanja prestovoljno smrt okoli 1,220.000 ljudi. Da se ohrani stabilno ceno, pa so v istem času uničili 568.000 vagonov rži, 144.000 vagonov riža, 267.000 vreč kave, 2,560.000 kg sladkorja.
Sežgali so 423.000 vagonov žita, uničili 560.000 meterskih stotov konzerviranega in 1,450.000 kg svežega mesa. Urad je še izračunal, da bi se od te količine hranilnih sredstev lahko celo leto živilo 67 odstotkov vseh od lakote umrlih.
Celovški trg minulega tedna. Pšenica 38—40, rž 29—31, ječmen 19—22, oves 19—20, ajda 20 do 22, koruza 19—23, sladko seno 7—9, kislo 6 do 7, isto slama, leča 60, krompir 12, repa 20, goveja mast 4.— do 4.50, sirovo maslo 2.80—4.—, prekajena slanina 4.—, smetana 2.40—4.—, jajca 14 do 15, kokoši 2.40—4.0, race 4.— do 5.— šil. za komad.
RAZNE VESTI
S pota po Ameriki.
Rev. G. M. Trunk.
Par črtic s pota po Ameriki utegne čitatelje ..Koroškega Slovenca" zanimati. Pot za naše razmere ni bila dolga, le kakihl300 milj, toraj do 2000 km. Iz Celovca na Dunaj je 500 km, toraj bi bila pot štirikrat na Dunaj, kar za Evropo ni malo, za nas pa malenkost. Ameriko poznajo na Koroškem najbolj tam pri Žili in okoli Št. Jakoba v Rožu. Pred leti je marsikoga kar dvignilo, ko je slišal ime Amerika. Zdaj so se razmere precej izpremenile, ime ne vleče več, in vrata v Ameriko so zaprta. Morda je tako dobro, saj ni dobro pri nas, pač pa še vedno zanimivo.
V Evropi je vse pod državno kontrolo, v novejši dobi še mišljenje. Ne vem, ali je to dobro, ali slabo. Tudi amerikanska vlada hoče vedno več kontrole. Morda mora, ker razmere tako zahtevajo. Splošno pa je Amerikanec za svobodo, prostost, in dosti je še imamo. Zoper bolezen, nezgode, starost se zavarujemo vsaj večinoma še pri lastnih društvih. Tako imajo tudi amerikan-ski Slovenci večje število takih društev ali jed-not, katoliški Slovenci v prvi vrsti Kranjsko Slovensko Katoliško Jednoto K. S. K. J., ki šteje do 30.000 članov. Poleg zavarovalnine zasleduje vsaka jednota še posebne smeri. Navadno po vsakih štirih letih ima jednota svojo konvencijo ali shod, kamor pošljejo krajevna društva določeno število deiegatov ali odposlancev. Krajevna društva imenujemo tudi lože, se razume, da niso prostozidarske, le ime je prevzeto. K. S. K. J. je imela dne 20. avgusta t. 1. svojo konvencijo v mestu Indiano-polis, Indiana, in ker šteje naša loža v Leadvillu do 270 članov, je poslala na shod dva delegata, no fajmoštra in kaplana, pač pa Antona Kaplana, tajnika, in fajmoštra, mojo malenkost. To, da razumete, čemu sem se podal na pot.
Ker sem imel važen opravek v Chicagu, sem se podal najprej ija. Železnica Rio Grand pelje preko mesta Sanda in slovenskih farm skozi preseko Rovai Gorge, nad katero so napravili viseč most 1053 čevljev (nad 300 m) nad reko Arkansas, toraj najvišji viseči most na svetu. Ljudje in avtomobili se vidijo od spodaj ko muhe. Tudi Canon City z državno kaznilnico ima precej Slovencev, največ jih je pa v mestu Pueblo, kjer župnikuje že nad 40 let starosta slovenskih duhovnikov, P. Ciril Zupan O. 3. B„ trdna in blaga gorenjska korenina. To je moj sosed, približno 250 km oddaljen. Tu sem presedel na železnico Missouri Pacific do mesta St. Louis, Mo., do 1700 km daljave. Naše železnice so prvovrstne, ne drage. Nekoč sem (1. 1919) iz Sarajeva do Zagreba moral stati na hodniku, dasi sem se vozil v prvem razredu, in 1. 1921 enako stati iz Schwarzacha do švicarske meje. To je muka. V Ameriki je potovanje zabava, vozove imajo zdaj po posebni napravi prezračene, vsaj Pullmanove vozove, da ne čutiš vročine ne podnevi, ne ponoči, ko spiš v prostorni postelji. Na take daljave po Evropi bi bil i treba iti prej k spovedi in se pripraviti na smrt, tu se lahko potuje za zabavo, ako koga potovanje veseli. Amerika je le Amerika.
(Dalje sledi.)
Nos, zavarovan za milijone. V Londonu živi bogati arabski šejk Jelal Ouarishi, ki si je izbral za cilj svojega življenja, da zbira redke in drage dišave. Dolgoletna tovrstna zaposlitev je povod, da ima sijajno razvit vonj za dišave in njihove sestavine. Šejk zato svoj nos visoko ceni in ga je dal v Londonu zavarovati za svoto 30.000 funtov šterlingov, kar je celo bogastvo. Šejk pravilno vidi v svojem nosu najboljšega pomočnika pri zbiranju dragocenih dišav in ker je najbrže to zbiranje zanj tudi jako donosno, si je iz previd-
nosti zavaroval svoj nos. Zavarovalnica je nenavadni slučaj zavarovanja sprejela.
Konzervne škatljice kot denar. V Afriki, kjer žive še divji narodi, je odkril angleški raziskovalec West pravi rajski kotiček. Domačini tamkaj plačujejo pri svojih kupčijah s praznimi konzervnimi škatljicami, ki so domača, v rodu splošno priznana valuta. Evropski trgovci kupujejo z denarjem. Vprašanje je, kaj bi bilo, če bi se trgovci iz Evrope kedaj domislili in tudi oni kupovali mesto z denarjem s pločevinastimi škatljicami. Bržkone bi med afrikanci valuta škatljic takoj padla in nastala bi neke vrste inflacija. Kajti redkost tega nenavadnega denarnega materijala zna biti podlaga visoki funkciji, ki jo vrši.
Kobilice so zadušile otroka. V zahodni Afriki so se nedavno pojavile velike jate kobilic. Dva otroka se nista pravočasno umaknila prihajajočim žuželkam, ki so priletele v dolgi vrsti 80 kilometrov. Milijoni in milijoni kobilic so padli na oba otroka, ki sta se pod žuželkami zadušila. Ta-mošnji prebivalci dobro poznajo nevarnost kobi-ličnih napadov in beže, kadarkoli jih opazijo, v svoje koče ter zadelajo tudi najmanjše odprtine. Kobilice požro vse zelenjave in nato odlete naprej, tako da se prebivalcem v kočah ne zgodi nič hudega.
Tudi reklama. Neki lastnik potujočega zverinjaka je imel velike težave v podjetju, ker se je število obiskovalcev vedno bolj redčilo. Noč in dan je razmišljal, kako bi mogel dvigniti privlačnost svojega zverinjaka in končno je storil, kar [ je menil. Na velik kos lepenke je z ogromnimi črkami napisal obvestilo: Vstop zastonj za vsakega! Uspeh je bil seveda ogromen in radovedno ; občinstvo se je kar trlo pred šotor. Ko je dospelo do vhoda, pa je moralo poseči po denarju, ker se : je na lepenki stavek z velikimi črkami nadaljeval z malimi: „ki je star 80 let in obišče našo predstavo v spremstvu svojih starišev!" — Reklamo bi se dalo priporočati še drugod.
Še drug nasvet. Mesece in mesece se je oče Primik trudil, da bi odgnal kokoši, ki so s sosedovega dvorišča prihajale na njegov vrt in mu izpodkopavale najlepšo zelenjavo. Vse prošnje niso zalegle, žena pa je robantila nad njim, zakaj ne pazi bolj na domači vrt. Nekega dne pa si je preskrbel nekaj lepih belih jajc in jih je razstavil po zelenjadnem vrtu na vidna mesta takoj potem, ko so sosedove kokoši odjadrale domov. In glej: nikoli več ni bilo nobene kokoši več blizu.
Mož, ki duha smrt. V Varšavi so delali poizkuse z nekim možem, ki more v resnici z nosom izvohati, kdo od bolnikov bo umrl. Moža so peljali po različnih bolnicah in v štirih slučajih je mož napovedal smrt, ki je v resnici nastopila v teku 48 ur. Drugim težko bolnim pa je napovedal ozdravljenje in tudi to je baje pravilno uganil.
Sveče
za Vse svetnike in vernih duš dan priporoča trgovina s svečami
Franc Siebert, Celovec, Stauderhaus
Zahvala.
Povodom bridke izgube , našega sina in brata, gospoda
dr. Matka Hafner-ja
odvetniškega pripravnika
izrekamo našo globoko zahvalo vsem, ki so rajnega obiskovali v dneh njegove težke bolezni. Zahvaljujemo se vsem za častno spremstvo na njegovi zadnji poti, posebno zahvalo izrekamo č. duhovščini, gg. poslancem in rajnkega tovarišem, nadalje požarni hrambi in pevskemu društvu „Gorotan“, zastopnikom organizacij, četi pomožne policije in vsem ostalim. Zahvaljujemo se še govornikom za njihove lepe poslovilne besede na grobu kot vsem darovateljem vencev in rož.
Ohranite spomin na dragega pokojnika še vi v molitvi.
N a Bistrici, v oktobru 1934.
irnkova družina.
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: 2 i n ko v s k y Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. Tiska Lido v»
tiskarna Ant. Machat in družba Dunaj, V., Margaretenplatz 7.