a*wfM# L !930 Poštnine pinfoM 9 potratni
•*, zrzz
Cena Din 1—>
Ste«. ICI
V Ijubljani, 4. ma|a 1936
let« 1.
Konec Abesinije:
Zadnji svobodni cesar Afrike beži
Džibuti, 3. maja. c. Posebni vlak abesinskega cesarja je bil napovedan za 13.30. Vlak pa je imel nekoliko zamude in je lokomotiva pripeljala dvorni vlak abesinskega cesarja ob častno obalo točno ob 14.10. Prebivalstvo v Džibuti o cesarjevem prihodu ni bilo obveščeno, kolodvor sam pa je bil ves zastražen, na obali pa so cesarja čakali iran-coski guverner v svečani obleki in pa visoko urad-ništvo kolonialne uprave v Džibutiju. Postavljena je bila tudi častna četa francoskih somalijskih vojakov.
Po prihodu v Džibuti ni cesar hotel sprejeti ne časnikarjev, ne fotografov, marveč se je pozdravil s zastopniki francoskih oblasti, nato pa se je z avtomobilom odpeljal med špalirjem senegalskih strelcev, ki so mu izkazovali vojaške časti, v palačo francoskega guvernerja. Cesar je bil razo-glav in oblečen v belo platneno obleko. Z njim je bila tudi cesarica, ki je izgledala zelo potrta. Cesar in cesarica sta se vozila z guvernerjem francoske Somalije v prvem vozu. V drugem vozu je sedel prestolonaslednik in ob irfem poveljnik francoske garnizije.
V pristanišču se je nabrala ogromna množica ljudi, ki so se gnetli po vseh cestah. Ljudje so se spoštljivo in tiho umikali povorki zadnjega svobodnega afrikanskega cesarja.
Cesar je s svojo rodbinu v guvernerjevi palači zajtrkoval. Po pripovedovanju osebja in spremstva ni cesarjeva rodbina vso zadnjo noč med potjo ničesar zavžila. Po okrepčilu sta se cesar in cesarica umaknila v svoje prostore.
Z istim vlakom so dospeli v Džibuti tudi abesinski zun. minister, ras Kasa, princi kraljeve rodbine ter okrog 30 najvišjih abesinskih dostojanstvenikov.
Neguš ni odstopil, ni šel na angleško ladjo
Džibuti, 4. maja. o. Po prvih vesteh se je cesar ponoči ukrcal na angleško križarko »Diana«, ki je takoj odplula v Aden. Reuter poroča, da bo iz Adena odplul v Anglijo.
Čim pa so se raznesla včeraj popoldne in snoči te vesti, so angleški uradni krogi odločno zanikali, da bi bilo to res. Angleška vojna ladja »Diana« je res zasidrana v Džibutiju, toda to povelje je dobila samo zaradi tega, da bo angleška vlada v neposredni zvezi z angleškim konzulom v Addis Abebi. Isti krogi tudi odločno odbijajo, da bi dali kako pojasnilo o tem, kje bo neguš v iz-
rnstvu prebival. Angleški krogi so mnenja, da ta to še dovolj časa in da je predvsem Francija poklicana, da odloči o tem, saj je cesar Hailc Selasijc njen gost v Džibutiju. Potrjuje se pa vest, da so sc zaradi tega vprašanja sinoči začeli razgovori med Anglijo in Francijo, toda podrobnosti o tem še niso znane.
Angleži zatrjujejo, da cesar ni odstopil, marveč je samo odšel iz države ter vso oblast prenesel na svoje ministre.
Revolucija v Adis Abebi
Vest o cesarjevem odhodu in o begu abesinske vlade na zapad je prebivalstvo izvedelo kmalu dopoldne. Takoj se je začelo splošno ropanje cesarske palače, ki je imela še mnogo dragocenosti in zgodovinsko važnih zbirk. Prebivalstvo prestolnice je palačo kmalu izpraznilo in razneslo vse na vse strani. Izropali so in izpraznili tudi zadaja skladišča municije in orožja in čez dan je vse streljalo, topot samo še v zrak.
Addis Abeba, 3. maja. c. Okoli poldneva v soboto se je začelo splošno ropanje po Addis Abebi. Abesinci, posebno mlajša generacija, je takoj navalila na evropski del mesta, kjer je bilo posebno mnogo trgovin. Ljudje so najprej samo ropali trgovine in raznašali blago na vse strani. Trgovci, med njimi posebno mnogo Grkov, Nizozemcev, Spancev in Čehov, je zbežalo na francosko poslaništvo in tam zaprosilo za varstvo. Indijski, japonski, egipčanski in angleški državljani pa so zbezali na angleško poslaništvo in tam našli zavetje v šotorih, ki so bili zgrajeni na vrtu angleškega poslaništva.
Najhu|ši je bil pa napad, ki ga je prebivalstvo v teku dopoldneva izvedlo na osrednji magazin v Addis Abebi, čigar lastnik je neki napol angleški državljan z imenom Mohamed Ali. Angleški kon-znl je poslal tja četo garde z angleškega poslaništva pa tudi osebje magazina je odbijalo napade pred ulico. Toda naval je bil tako silen, da so se angleški vojaki umaknili in splošno ropanje ogromnega magazina se je začelo. V magazinu je bilo tudi mnogo alkohola in proti večeru je razvratnost dosegla višek. Po ulicah je bilo opaziti več tru-pel, med njimi tudi trupla treh Evropejcev. Nenadoma se je pojavil požar v raznih evropskih trgovinah in proti večeru je požar zajel ves trgovski del mesta.
Po cesarjevem odhodu je nad fisoč Abesincev vdrlo v cesarjevo palačo in so si prisvojili vse, kar so tam našli, preproge, puške, strelivo in druge premete. Ljudje so pričeli pustošili tudi drugod in so zlasti iz gostiln in drugih takih lokalov odnašali cele zaboje pijač. Napadali so tudi privatna stanovanja bogatejših Abesincev. Na raznih krajih je prišlo do kratkih spopadov in streljanja. Hkratu so nastali na raznih krajih mesta požari, ki so se širili z vso naglico. Po informacijah, ki jih je poslal ameriški poslanik Engert po radiu ameriškemu zunanjemu ministrstvu, je bil sinoči že ves center abesinske prestolnice v plamenih. Pa tudi v nekaterih drugih mestnih okrajih se je požar zelo razširil. Goreti je pričela tudi hiša, v kateri je stanoval ameriški vicekonzul v Addis Abebi Cramj>e. Tolpe Abesincev so vdrle med tem, ko se je vicekonzul mudil v ameriškem poslaništvu, kjer je jjo-slaniku baš poročal o položaju v prestolnici.
V	poslopju ni bilo nikogar in so ga Abesinci do kraja oplenili, nato pa zažgali. Do večieva
spopada jo prišlo tudi v bližini ameriškega poslaništva in jo nekaj izstrelkov po naključju zadelo tudi palačo poslaništva. 0 tem incidentu je ameriški poslanik oddal na zunanje ministrstvo krajšo poročilo, ki ga je sprejela no\vyorška pomorska radiotelegrafska postaja. Ker pa je bila vest slabo sprejeta, so se po Ameriki in snoči tudi po Evropi razširile vesti, da so Abesinci napadli tudi ameriško poslaništvo, kar je poslanik Engert davi odločno demantiral.
V	ostalem se niti drugim diplomatskim zastopstvom v Adis Abebi, niti kakemu tujemu
državljanu ni prijretilo nič hudega. Večina tujih državljanov se je zatekla v angleško poslaništvo.
V ameriško poslaništvo eo včeraj prišli trije ameriški misijonarji. Poslaništvo je prevzelo v svojo zaščito tudi okrog 30 grških državljanov in Rusov.
V angleško poslaništvo se je zateklo 7 ameriških misijonarjev in 5 drugih ameriških državljanov. Ker so bile prekinjene brezžične zveze ameriškega poslaništva z ameriškimi misijami jx> deželi, je jroslaništvo razposlalo iz Adie Abebe več jx>selmih odposlancev z navodili za jrosamezne misije. Ameriški misijonarji, ki delujejo v notranjem Sudanu,
so sklenili vztrajati na svojem mestu.
Italijani ne smejo dobiti drugega, kot razvaline
Pariz, 4. maja. Francosko zun. ministrstvo je prejelo brzojavko od svojega poslanika v Addis Abebi, ki poroča, da je zadnje dni izbruhnila prava revolucija v prestolnici. Povzročili so jo oddelki lačnih beguncev z vseh bojišč, ki so prodrli v mesto in začeli od lakote pleniti. Po cesarjevem odhodu se je pa začela v prestolnici prava krvava revolucija, ki se je začela obračati predvsem proti inozemcem. Evropejci najrazličnejših narodnosti so začeli bežati na konzulate, zlasti na francoskega in iskali tam zavetja. Kljub temu so jih demon-strantje veliko pobili. Samo pri napadu na neko armensko trgovino so ubili 24 Armencev, ki so skušali braniti svojo lastnino.
Vse divjanje včerajšnjega dne se je vršilo pod
geslom »Italijani ne smejo najti drugega, kakor razvaline«. Francosko poslaništvo je sprejelo v svojo zaščito 1500 inozemcev 16 narodnosti. Med njimi je veliko žensk in otrok. Neka ženska je na vrtu francoskega poslaništva porodila. Ostali Evropejci so se zatekli na železniško postajo, ki je tudi v francoskih rokah in je bila tudi zavarovana, tako da jo razdivjani Abesinci niso mogli zasesti. Francosko poslaništvo brani oddelek francoskih askivarov, ki so se vso noč bojevali z revolucionarji. Revolucionarji nameravajo uničiti vse mesto ter pobiti vse inozemce, da se s tem maščujejo nad Evropo, ki je kriva vse njihove nesreče.
Nemški konzul Wadheim je organiziral dva oddelka ter ju poslal po cestah reševat ogrožene
Sivolasi maršal Petain izjavlja:
V skrbeh sem za usodo Francije
Pariz, 4. maja. Journal* priobčuje velik intervju enega izmed svojih urednikov z maršalom Petainom. Na vprašanje, ali maršal misli, da je fran-cosko-sovjetski pakt storil slabo uslugo Franciji, ker je dal komunizmu uradno priznanje, ki ga dotlej nikoli ni imel, je sivolasi maršal odgovoril: »Mislim, da bo tako. S tem, da smo ponudili roko Moskvi, smo dali roko komunizmu. Dopustili smo, da se komunizem pri nas šteje v dovoljene in ne-preganjane teorije. Imeli bomo priložnost, da se bomo zaradi tega še kesali.«
Na vprašanje, kaj misli maršal o sedanjem položaju, je maršal Petain odgovoril: V skrbeh sem za usodo Francije in za bodočnost francoskih narodnih svoboščin.
Na vprašanje, kaj misli o ognjenih križih, je
maršal Petain odgovoril: Mislim, da je za nas usodno vse, kar je internacionalno, in koristno vse, kar je nacionalnega značaja. Mislim, da jx>meni gibanje ognjenih križev nekaj, kar je pri nas na Francoskem posebno zdravo.	'
Dalje je maršal Petain izjavil: Francija ni tako nesrečna, kakor sta Nemčija in Italija, ker v njej vsaj ni vprašanje kruha. Toda ne mislim, da bi bilo pri nas najbistvenejše materialna kriza. Izgubili smo vero v svfljo bodočnost. Boriti se moramo zoper to malodušnost. Najti moramo spet mistiko domovine, odkriti moramo spet čudovito moralno vrednost spomina na preteklost.
Na koncu svoje izjave je maršal Petain apeliral, naj bi se vse narodne sile združile.
Posledice zmage v Italiji so grožnje
Konec sankcij - ali vojna v Evropi
Rim, 4. maja. Zadnji dogodki v Abcsiniji, prodiranje italijanskih čet proti Addis Abebi ter beg abesinskega cesarja v inozemstvo, ustvarjajo v Italiji pravcato pijano zmagovito razpoloženje po vsej Italiji. Osvojitev Addis Abebe smatrajo vsi krogi za konec vojne. Edina abesinska armada, ki še obstoji, je ona rasa Našibuja, toda po italijanskem mnenju ne more to dejstvo bistveno spremeniti italijanskega zmagovitega položaja.
Po vsej Italiji gre zadnje dni val divjega, mrzličnega navdušennja, ki presega vse meje. Za la teden se pripravljajo velikanske narodne manifestacije, ki naj svetu pokužejo, da je fašizem v Italiji s to svojo zmago končno veljavno utrdil in opravičil. Navdušenju kakršnega Italija ni poznala
Nesodobnosti Ljubljane
    . . .....
Stanovanje v Kotnikovi ulici.
Evropejce, zlasti nemške podanike. Isto je storil fcudi angleški konzul. Včeraj zjutraj so bili vsi Evropejci s pomočjo teh reševalnih oddelkov na varnem, v vrtovih poslaništev. Vsi inozemski krogi v Addis Abebi s težavo pričakujejo, kdaj bodo prispele italijanske čete, da jih rešijo.
Italijani prodirajo počasi, a zanesljivo
Desije, 4. maja. o. Italijanske motorizirane čete, ki prodirajo v Addis Abebo, so prišle že čisto blizu mesta, tekom včerajšnjega dne. Niso pa hotele zasesti Addis Abebe včeraj zaradi tega ker so pričakovale, da pridejo za njimi tanki, da bodo v njihovem zavetju stopile v mesto. Hkratn z italijanskimi četami se bodo spustila na letališče v Addis Abebi tudi številna italijanska letala.
Danes konec Adis Abebe
Pariz, 4. maja. Francoska poročila iz Addis Abebe javljajo, da italijanske čete včeraj kljub vsem naporom niso mogle zavzeti Addis Abebe, ker so jih ovirali siloviti deževni nalivL Nalivi so v bližini mesta razdrli vse ceste, tako da pričakujejo prihod jedra italijanskih prednjih čet za danes opoldne.
Lakota v Adis Abebi
Addis Abeba, 4. maja. Ker inozemska zastopstva niso bila pripravljena na to, da bo prišlo do nemirov in nevarnosti za inozemce v tolikem obsegu, niso pripravila dovolj hrane za toliko število ljudi, Begunci so že včeraj izčrpali vse zaloge, zlasti na francoskem poslaništvu, zaradi česar je francoski konzul poslal v Džibuti nujno brzojavko, naj francoske oblasti pošljejo dva tovorna vlaka hrane. Če italijanske čete ne pridejo dovolj naglo in pomorejo za prvo silo, bo izbruhnila v taboriščih beguncev velika lakota, ker zahtevani vlaki ne bodo prišli prej, kakor v kakih štirih dneh.
niti uh koncu svetovne vojne, se pridružujejo 'vsi krogi brez razlike, tako, da ne more hiti govora
o	kakem protifašističnem razpoloženju.
Vsi listi priobčujejo bojevite članke v katerih proslavljajo zmago ter hkratu groze vsem nasprotnikom Italije. Mir bodo sklepali zdaj po neguše-vem begu Italijani sami, ne da hi jim kdo to narekoval. Zdaj je prišel trenutek, ko se morajo sankcije z vseli strani nemudoma ustaviti, če se hočejo snnkeionističnc države izogniti vojne v Ev-mpi. Kakor so italijanske čete znale uveljaviti italijanske pravice v Afriki, tako jih bodo znale uveljaviti tudi drugje. Evropa mora italijanske zahteve izpolniti takoj, ko bodo ukorakalc italijanske. čete v Addis Abebo.
Zmaga levice v Franciji
Pariz, 4. maja. AA. Zjutraj okoli dveh je ministrski predsednik Sarraut v svojem kabinetu sprejel francoske in tuje časnikarje in jim sporočil zadnje izide naknadnih volitev v francoski parlament. Ti rezultati so sledeči:
Od 614 mandatov, za katere so bili sprejeti rezultati, so dobili:
Komunisti (Andre Marty)	73	mandatov;
komunistični desidenti	10	mandatov;
socialisti (Leon Bluni)	146	mandatov;
socialistična unija (P. Boncour) 25	mandatov;
neodvisni socialisti	9	mandatov;
radik. socialisti (Daladipr)	115	mandatov;
neodvisni radikali (Evnar)	31	mandatov;
republik, levica (Flaiidin)	83	mandatov;
krščanski demokrati (Pezet)	21	mandatov;
repub. dem. unija (Marin)	90	mandatov;
konservativci	ti	mandatov.
Niso še znani izidi iz Orana in drugih kolonij. Iz gornjega se vidi, da bo levica v novem parlamentu razpolagala z nad 370 mandati in da bosta centrum in desnica imela okoli 240 mandatov. — Izidi i zkolonjj ne morejo spremeniti tega izida.
V	francoskem parlamentu se ustvarja popolnoma nov položaj in se lahko samo ugotovi, da so volitve preobrnile razvoj politike močno na levo. Najmočnejša stranka v bodočem parlamentu bo socialistična stranka Leona Bluma. — V prejšnji ■skupščini je bila to radikalno soc. stranka (159).
Novi poslanci s popolnoma novimi vidiki se bodo tokrat nahajali na levici. To bo brezpogojno uplivalo na zunanjo in tudi na notranjo politiko. Mandat dosedanjega parlamenta poteče 1. junija. Tega dne bo predsednik vlade Sarraut podal donosijo svoje vlade. Po konsultacijah bo verjetno l>redsednik republike prvič po svetovni vojni dal mandat za sestavo vlade vodji socialistične stranke Leonu Blumu. To pa še ne pomeni, da bi vodja socialistov že sestavil novo vlado, vendar je jasno, da bo že v začetku junija imela Francija izrazito levičarsko vlado, ki bo mnogo bolj levičarska kot pa je bilo to ob zmagah levičarskega kartela v letu 1924 in 1932.
Avstrija se opravičuje
Duuaj, 4. maja. Avstrijska vlada je jx»slala vladam vaeh prizadetih držav jmslanico, v kateri je razložila vzroke ponovne uvedbe splošne vojaške obveznosti v Avstriji.
Ubogi Herriot
Lvon. 4. maja. Edouard Herriot je poslal predsedniku Zveze za človeške pravice Viktorju Ba-schou brzojavko, s katero mu sjroroea svojo ostavko na članstvo v tej zvezi. Herriot ga je med drugim obvestil, da je predsednik lyonske sekcije Zveze za človeške pravice javno podpiral izvolitev desidentskega kandidata in tako deloval proti njemu, ki se je z vso energijo boril proti reakciji.
Sovražnik države št. 1
Newyork. 4. maja. V New Orleansu so aretirali Alvina Carpisa, ki je bil najnovejši ameriški neprijatelj države št. 1. Med drugim je Carpis v januarju 1933 nasilno odvedel bančnika Brennerja in zahteval zanj odkupnino 200.000 dolarjev. 2e tri leta so ameriške sodne oblasti zbirale podatke, ki bi jx> ameriških zakonih bili potrebni za aretacijo Carpiea. Svoječasno je bila tudi razpisana nagrada v znesku 75.000 dolarjev listi osebi, ki bi pravosodnemu ministru predala lake podatke.
Zmaga egiptovskih nacionalistov
Kairo. 4. maja. Včeraj so se v Egiptu vršile jrarlamentarne volitve. Sodelovalo je 75% volilnih upravičencev. Vse kaže, da bo vafdistična stranka, ki zahteva jrojKilno neodvisnost Egipta, odnesla veliko volilno zmago.
Tekom volitev je prišlo mestoma do hudih incidentov. V Aeuanu sta bili dve 06ebi ubiti, ‘20 pa težje ranjenih, v Gizeku so bile ranjene 4 osebe, v Beni-Suefu 12 06eb, v Girgi pa 3.
ves'v zelenju in zastavah. Otvoritveni govor in pozdravno dobrodošlico gostom je irrekel predsednik Foto-kluba g. Oruin. O razstavi sami pa je nato spregovoril načelnik razstavnega odbora gosp. Brane.
Maribor, 3. maja.
V raznih revijah In pustolovskih knjigah či-tamo o lovcih na kače. Nastopajo v tropskih deželah in doživljajo najčudovitejše stvari, da nam že pri samem čitanju lezejo mravljinci po hrbtu. Poklic lova na kače je skoro samoumevno obdan s pu-. Molovskim slovesom, ki si ga navadni športniki, ko poznamo tropske pokrajine samo iz knjig in potopisov. skoraj ne moremo predstavljati. V naši do-mfšljiij so taki ljudje veliki junaki, ki dan za dnem tvegajo svoje življenje, ki ne (»znajo strahu, se neprestano igrajo s smrtjo ter končno v džungli žalostno končajo.
»Slovenski dom« deloma že poročal.
Rekorden obisk
Usoda umetniških razstav, ki so v Jakopičevem paviljonu, je znana. Naj razstavlja priznan ali nepriznan umetnik, obisk je skoraj vedno tak, da nas ga je lahko sram. Kakor pa vse kaže in kakor je dokazala včerajšnja nedelja, bo ta 11. mednarodna foto-razstava napravila v tem oziru izjemo. Včeraj so obiskovalci neprestano prihajali in odhajali ter se neverjetno zanimali za razstavljena dela in to kljub temu, da je vstopnina za osebo 10 Din in je to najbrže ena od najdražiih razstav. Kljub tej vstopnini pa je včeraj doživel Jakopičev paviljon najštevilnejši obisk, vse od svojega obstoja.
Mednarodna foto-razstava
Otvoritev
Ljubljana, ,4. maja.
V soboto dopoldne je bila otvorjena v Jakopi, čevem paviljonu U. mednarodna fotografska razstava, za katero so se vršile še toliko časa skrbne priprave. V Jakopičevem paviljonu so se zbrali vsi domači razstavljala, dalje avtorji razstavljenih del iz drugih krajev ter oficielni isredstavniki ljubljanskega javnega življenja. Paviljon je sprejel goste
Odličniki na razstavi
O	razstavi in o delih, ki so »Slovenski dom«
Rekorden
Usoda paviljonu, je znana, priznan umetnik, ga je lahko dokazala foto-razstava
Človek, ki živi od kač
Gostje iz Zagreba
Skupen ogled razstave so včeraj priredili tudi | foto-amaterji iz Zagreba. Z d9poldanskim vlakom je prišla večja skupina, v kateri so sami avtorji razstavljenih del. Na kolodvoru so jih pričakovali člani ljubljanskega Foto-kluba ter spremili svoje zagrebške tovariše na razstavišče. Zagrebčani, tako ure- , ditve razstavišča, kakor razstavljenih del, niso mogli prehvaliti. Ko so si razstavo do dobra ogledali, so I se razšli po mestu ter se zanimali za ljubljanske znamenitosti. Popoldne so jim ljubljanski tovariši priredili zakusko v svojih prostorih, v Dolinarjevem paviljonu. Tu so se Zagrebčani zelo zanimali za organizacijo ljubljanskega Foto-kluba, o katerem je znano, da je najagilnejši in ima najboljšo organizacijo v državi. V družbi članov ljubljanskega Foto-kluba so nato napravili Zagrebčani še izlet Orad, nakar so se zvečer vrnili v Zagreb.
Skupina Zagrebčanov pred prostori Foto-kluba
Niti strup niti Drava nista pomagala
Maribor, 3. maja.
Maribor je danes dopoldne vznemiril dogodek, ki se sicer vsako leto nekajkrat ponavlja, pa vedno znova vzbuja med ljudmi veliko senzacijo. V dravskih valovih je zopet nekdo iskal smrti ter si je izbral zato trenutek največjega prometa čez dravski most, s katerega se je [»gnal čez ograjo v silno globino.
Odložila obleko, nato skočila v globino
Danes dof>oldne okoli tričetrt na tl je valovala čez most velika množica pasantov. Ljudje so postali pozorni na neko žensko, ki se je ustavila nekako v sredini mostu ob ograji ter obupana zrla v Dravo. Cez nekaj hipov je ženska zaprla dežnik, ga obesila na ograjo ter slekla tudi plašč. Potem si je začela še sezuvati čevlje. To početje je osupnilo mimoidoče in nekateri so se ustavili, ker so mislili, da je postala ženska naenkrat' zmedena. Ko si je sezula en čevelj, je opazila, da je vzbudila [Nazornost in ker se je bala, da bi jo ovirali pri nameravanem početju, se je naglo zavihtela čez ograjo ter s smrtnim krikom strmoglavila v silno globino. Most se vzpenja nad Dravo kakih 20 metrov visoko in kdor se je pognal čez njegovo ograjo, je skoro vsak za vedno zginil v deročih valovih reke. Pri skoku ženske se je polastila ljudi silna razburjenost.
V hipu je bil most zatrpan, gotovo nad 1000 ljudi se je naslanjalo na ograjo in strmelo v reko, da so se mostni oboki kar šibili.
Boi na življenje in smrt
Zenska je imela srečo. Pri skoku je padla v vodo na rtoge. Ce bi bila padla na hrbet ali trebuh,-bi se bila zaradi silovitega udarca onesvestila in ne bi prišla več na površje. Tako pa se je takoj, bo so jo valovi s pljuskom zagrnili, zopet pojavila na gladini reke. Bila je dobra plavačica in se je v mrzli resi očividno skesala. Začela je rezati vodo in iz vsega grla klicati na pomoč. Pomagati pa je bilo težko. Od mostu naprej na Dravi skoro ni nobenega čolna, pa tudi običajnio ribičev ni bilo ob reki zaradi močnega dežja. Reševalna služba na Dravi v Mariboru ne obstoja in tako ji nihče ni mogel pomagati. Ljudje so samo drli ob obeh straneh obrežja ter ji klicali, naj splava proti bregu.
V deroči Dravi pa je težko tudi za dobrega pla-vača doseči breg. kamoli za slabotno žensko, ki jo po vrhu še ovira obleka. K sreči so bili nekateri tako razsodni, da so naglo odhiteli na rešilno postajo na Koroški cesti. Mehanik Romih je bliskovito skočil v reševalni avto ter zdrvel v Melje k brodu.
Dramatično reševanje
V	Melju se je pravkar odpravljal brodar Mer-davs s svojim brodom od obrežja, ko je pridrvel reševalni avto. Mehanik Romih mu je naglo pojasnil zakaj gre in oba sta z brodom odrinila proti sredini reke. Že od daleč sta videla žensko, ki se je s poslednjimi močmi držala na površju. Brodar je spretno zakrmaril tako, da jo. je reka prinesla tik broda, Romih pa se je naglo sklonil nad vodo ter jo zagrabil za obleko. Zvlekel jo je v čoln in potem so zaveslali k bregu. Bila je že jx>polnoma izčrpana. vendar pa še toliko pri moči, da je zabrusila v obraz reševalcem na vprašanje, zakaj je skočila
Jurjevanje na ljubljanskem gradu
Ljubljana, 4. maja.
Tradicijonnlno jurjevanje, ki sta ga priredili šentjakobska in trnovska Ciril-Metodovi družbi, se je vršilo tudi letos v splošno zadovoljstvo prirediteljev.
Vič kaj lepega i1i dobrega ni obstalo vreme prve majske nedelje, zato so bili izletniški vlaki precej prazni in je večji del Ljubljančanov dopoldne ostal doma v pričakovanji!, da se jih bo nebo morda vendarle usmililo in jim prizaneslo s svojini dežnim blagoslovom.
Že v soboto je bilo po Ljubljani |>olno vabil v najbolj kričečih barvah, ki so ljudi opominjali na jurjevanje. Urad se je za to svojo slovesnost prav dostojno napravil. Dopoldne je bila v grajski kapelici sv. maša, katere so se udeležili prebivalci gradu, kolikor jih je pač moglo v malo. kapelico.
Popoldne pa so začele hoditi na Grad večje ali manjše skupine, ljudi, ki so se spravile okrog miz, postavljenih pred Gradom, kot tudi na grajskem dvorišču. 'Seveda ni manjkalo stojnic, y katerih so prodajali i jedače i pijače v največji meri.
Na teraso pred gradom se je utaborila godba in vse popoldne, tja do večera, igrala vesele komade, dočim je na grajskem dvorišču nekdo raztezal harmoniko. Več komadov so tudi zapeli pevci šentjakobskega pevskega društva. Tudi za srečo je bilo poskrbljeno. Saj so jo delili pred gradom in na grajskem dvorišču, vendar pa je bilo srečnežev veliko manj, kot pa nesrečnih žrtev.
Med odličnimi osebnostmi, ki so včeraj popoldne obiskale Grad,.smo opazili tudi bana dr. Natlačena s hčerko.
Ljudje so se veselili, saj se je še vsem poznalo, da je bil 1. maj plačilni dan in 3. maj jurje-valni dan. Veselje je trajalo tja do noči, dokler niso debele dežne kaplje pregnale ljudi z Gradu na svoje domove ...
»Jojmene, jojmene,« «toče vsa iz sebe nervozna in raztresena žena, »pr6tan mi je padel v smetišče.«
»Bravo! Zdaj boš vendar enkrat za trdno vedela, kje ga moraš iskati,« jo potolaži mož.
ki ne j>oznajo strahu, se s smrtjo ter končno v džungli ža-
Mariborčan - lovec na kače
V	resnici pa je lov na kače kaj pozaična zadeva, običajna tudi v naših krajih. Kačji lovci so znani zlasti v Hercegovini, kjer je doma jx>sebno nevarna vrsta modrasa, ki jo domačini nazivajo »poskok«, dokaj jih je na Krasu, imamo pa lovca na kače tudi v Mariboru. Preparator živali mojster Ciringer [e v Mariboru splošno znan zaradi tega, ker se peca z lovom strupene golazni, ki jo preparira in prodaj raznim zavodom doma in v inozemstvo. Nalovil je že na tisoče strupenih kač in si s takim lovom ustvaril čisrto primerno eksistenco.
Idealno lovišče za modrase
imamo v mariborski okolici. To so stirmi obronki od Kalvarije proti Kamnici in še naprej do Selnice. Mestoma so ti obronki zasajeni z vinogradi. Nekdaj so jili docela pokrivali nasadi vinske trte; potem pa so vinogradi propadli in so jih samo deloma zopet obnovili z novimi ameriškimi trtnimi nasadi. Ostale dele je prerastlo grmovje in ostra trava ter so popolnoma opusteli. Ne veljajo niti za pašnike. To gričevje je pravo prebivališče strupene
folazni, modrasov in gadov. Zlasti modrasi so tu-aj kar doma ter naletiš vsakih par korakov na strupeno kačo. Ljudje se teli krajev izogibajo, le redkokdo si upa v poletnem času med skalovje, po-rastlo s trnjem in grmovjem. Mojster Ciringer pa se kač ne boji. Čim ogreje te griče pomladno sonce, se vzpenja dan za dnem med skalami in stika za kačami. Redkokdaj sc proti večeru vrača v mesto brez plena. Po navadi ima več modrasov in gadov v širokogrli veliki steklenici v nahrbtniku.
Lov ni nevaren
Poklic kačjega lovca izgleda za lajika nevarna zadeva. Mojster Ciringer trdi ravno nasprotno. Pri gotovi spretnosti, ki jo lovec mora pač imeti, ic to najlažji in prav nič riskanten lov. Ciringer lovi kače kar z golo roko. Na tisoče [ih je že polovil, pa ga še nobena ni pičila. Kaca je plašna žival in se boji človeka prav tako ali še bolj, kakor se človek boji nje. Le če kdo slučajno stopi na njo in kača ne more pobegniti, potem useka. Zaradi tega je pri takem lovu pač jrotrebna gotova opreznost. Samo za rep je lovec ne sme prijeti, ker bi se mu takoj ovila okoli roke in bi kmalu začutil njene smrtonosne zobe. Zagrabiti jo mora pri ^lavi, da se ne more obrniti ter pičiti. Vse skupaj je
le stvar korajže in čim si parkrat kačo prijel z golo jako, fiotem gre kar samo od sebe. Seveda so potrebne ostre oč., da kačo opaziš že na znatno da-ljavo Oprezno se ji lovec približa in potem bliskovito zgrabi. T reba j« je tudi poznati mesta kjei se kace liajiaje zadržujejo in zato zahtev; ves lov znatno prakso in poznavanje terena.
Dobičkonosen posel
Mojster Ciringer je imel svoječasno v Mariboru preparatorsko delavnico, ki mu je prinesla toliko, da je skromno živel. Odkar se je začel ba-viti z lovom na kače, je še delavnico opustil. Lov na kače mu nese več. kakor prepariranje živali.
I	ekom let si je dobil dobre zveze in danes ga poznajo na raznih univerzah v inozemstvu bolj, kakor mi v Mariboru, Kače pošilja serološkim in&ti-tutom in sicer žive. V teh zavodil rabijo kače za pridobivanje zaščitnega seruma, s katerim zdravijo ljudi, ki so bili pičeni od kač. V naši državi je serološki zavod v Novem Sadu, ki je stalen odjema-ec mariborskega lovca na kače. Pošilja pa jih veliko tudi v inozemstvo, zlasti na Dunaj in v Leipzig. 2ive modrase in gade plačujejo taki zavodi prav dobro. Za lepe eksemplare tudi po 300 Din.
1	o navadi ima kačji lovec naročila od seroloških zavodov, Še predno je nalovil dovolj blaga. Kadar pa m naročil, takrat redi ujete živali doma, ali pa jih jweparira v špiritu ter prodaja raznim šolam in muzejem. Kačji lov je prav dobičkonosen posel, od katerega lovec lahko pošteno in primerno živi. Izdaten je posebno sedaj spomladi, ko se kače pa. rije, Te dni je mojster Ciringer v enem same dnevu ujel nad gradom Viltužem v Selnici 26 mocjrs»ev.
Konkurenca
Precej let je imel Ciringer v Ma-riboru In menda sploh v Sloveniji monopol na kačji lov Nihče si m pač upal lotiti tega riskantnega posla. Toda sedaj, ko so nastopili hudi časi in grabijo ljudje za vsake vrste zaslužkom, so začeli hoditi Cirin-gerju v revir tudi drugi lovci. Ima že nekaj konkurentov, ki seveda niso tako usjiešni, pa vendar si pribavljajo z lovom na strupene kače sredstva za življenje. Najbolj znan je jx>stal v zadnjem času med Ciringerjevimi konkurenti neki Majcen v Selnici. Vrgel se je lansko leto na kačji lov ter dosegel lepe uspehe. Tudi letos se je že začel pečati z lovom, samo zadnje dni je imel smolo. Nalovil je 8 lepih modrasov, ki jih je imel spravljene doma v steklenici. Nekdo pa se je tega »zaklada« polakom-nil ter mu ie kače ukradel. Gotovo je to v naših krajih prvi slučaj take tatvine. Lovec je v svojem ogorčenju tatvino tudi prijavil orožnikom in upa* da bodo oblasti nenavadnega tatu izsledile ter ga kaznovale. Ker pa ti lovci nimajo zvez s kupci, prodajajo ujete kače Ciringerju, ki je postal zadnje čase pravi trgovec s strupeno golaznijo. Gotovo je to najbolj nenavadna trgovina v celi naši državi, za katero začasno še ni potreba obrtnega lista. Mojster Ciringer je danes človek, ki si je osnoval svojo eksistenco na strupenih kačah in je prepričan, da ga bodo kače redile vse življenje.
Slovenske občine - slovenske
v Dravo: »Kaj pa vas to briga.« Naložili so jo potem na rešilni avto ter jo zapeljali v bolnišnico. I
Včeraj je pila strup
V	bolnišnici je ženska povedala, da se zove ; Elizabeta Wagner ter stanuje v Magdalenski ulici.
O	vzroku svojega obupnega skoka v reko ni hotela povedati ničesar. Dejala pa je, d aje včeraj izpila neki strup, ki pa ni učinkoval. Postalo ji je po pijači strahovito slabo, pa si je zopet opomogla. Zaradi tega brezuspešnega poskusa je sklenila, da se konča v Dravi. Skočila je z mostu v misli, da se bo pri padcu v vodo ubila. Ker pa jo je reka zopet vrgla živo in nepoškodovano na površje, je začela plavati in klicati na pomoč. S silovitimi napori se je vzdržala na jiovršju do broda, kjer so jo začele zaj>uščati moči in bi bila gotovo utonila, da ni v (»slednjem hipu prišla rešitev.
Ljubljana, 4. maja.
Včeraj so se zopet vršile občinske volitve v treh slovenskih občinah: v Šenčurju nad Kranjem, v Homcu ter pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Rezultati v treh občinah, posebno pa v Šenčurju, so dokazali, da so slovenske občine še vedno to kar so bile: zveste svojemu voditelju dr. Antonu Korošcu.
Največje zanimanje je vladalo za volitve v Šenčurju. Toda niti največjt optimisti niso pričakovali tako velike zrnate JRZ. Od 1081 volilnih upravičencev je volilo 770, Ze ta številka potnenja z ozirom na vreme, kakršno je bilo včerai, veliko politično zrelost občanov. Za listo g. Umnika (JRZ) ie bilo oddanih 694 jjl„ za listo združene opozicije, ki jo je predstavljal g. Verbič pa ie bilo oddanih 76 (sedemdesetšest). Na ta način ie dobila lista (J. Umnika vseh 24 odbornikov, dočim nasprotna
Tatovi v župnišču
Kranj, 3. maja.
V	soboto so se v zgodnjih jutranjih urah zglasili v kranjskem župnišču tatovi, kateri so vdrli v shrambo za jedila. V oknu shrambe je bila samo mreža, ki je branila vhod le muham, ne pa tatovom, ki so jo z lahkoto odstranili in prišli do za-željenega cilja. V shrambo so ravno prejšnji dnn shranili posušeno meso dveh prašičev, poleg tega je bila v njej tudi precejšnja količina masti.
Vse to so tatovi ukradli, le nekaj ogrske salame, ki se je tudi nahajala v shrambi, so kot v zasmeh pustili. Vse te dobrote so znosili na konec dvorišča, kjer je okoli 20 m globok prepad k roki Kokri, kjer so jih po vrvi spustili v druge varne roke. —	.i
Morali pa so se pri tem delu le nekoga ustrašili, ker so precejšen lonec masti pustili ob tem prepadu, poleg tega pa so našli tudi sjiodaj na stezi ob Kokri nekaj kosov slanine.
Vsi sodijo, da so bili tatovi ljudje, katerim so bile razmere v župnišču dobro znane. Škoda je precejšnja in znaša vrednost vsega ukradenega blaga okoli 1500Din.
Velika nesreča na Dravi
Trije delavci utonili
Ptuj, 3. maja.
O	veliki nesreči na Dravi pri Sv. Janžu na Dravskem polju, o kateri je »Slovenec« poročal, do-znamo še naslednje jiodrobnosti: Na Dravi med Sv. Janžem in Vtirbergom, okraj Ptuj, regulirajo reko Dravo, ki jiovzroča tamkaj posestnikom ogromno škodo. V ta namen prevažajo z levega na desni breg reke debelo kamenje, ki ga rabijo pri regulaciji. Tako so tudi v četrtek, dne 30. aprila prevažali kamenje na navedeno mesto. Okrog 15 je vozilo 6 delavcev težko naložen velik čoln kamenia na desni breg. Ko so bili že blizu obrežja, kjer so nameravali kamenje izložiti, so nenadoma zabredli v nevaren vrtinec, ki je čoln zagrabil in se je isti z vso težo pogreznil ter potopil. Vseh 6 delavcev se je znašlo v hipu v valovih deroče Drave, ki je na tem mestu do 15 m globoka. Po grozni borbi na smrt in življenje se je posrečilo trem delavcem uiti smrti, medtem ko so ostale tri zagrnili mogočni valovi, v katerih so našli nesrečni delavci smrt. Vrtinec, ki je povzročil potapljajoči čoln, jih je potegnil v globočino in se niso prikazali več na jno-vršje. Utopljeni delavci so: 32 letni Ivan Pekola, 32 letni Alojz Krajnc oba iz Loke, ter 35 letni Friderik Pečnik iz Rošnje. Vse tri žrtve vodnega elementa zapuščajo žene in obilo nepreskrbljenih otrok. Trupel utopljencev še niso našli. Ta nesreča je zbudila pri prebivalstvu splošno sočutje in to tembolj, ker so bili pridni delavci in dobri očetje.
lista ni dobila niti enega mandata.
V	Homcu je bilo 528 volilnih upravičencev« od katerih je prišlo na volišče 420, torej 80%. Od tega je dobila JRZ (Repanšek Gregor) 262 f62.5%), združena gospodarska lista pa 158 (37.5%), Lista JRZ je dobila 16 odbornikov, druga lista pa 2.
Pri Sv. Juriju ob Ščavnici je bilo upravičencev 1161. Volilo ie 753 volilcev ali 74%. Pri tem moramo omeniti, da je ves dan deževalo, in da je udeležba z ozirom na tako vreme v tej razprostrti občini zelo dobra. Za JRZ (Anton Koroiak) je bilo oddanih 518 glasov, za opozicijsko listo (Alojsij Vernek) pa 235 gl, V tej rojstni fari dr. Korošca je dobila torej JRZ 22 odbornikov, nasprotna liita pa 2 odbornika in to kljub temu, da so nasprotniki spravljali na volišče volilce z vsemi mogočimi obljubami, grožnjami in avtomobili.
Zastopniki akademikov v Belgradu
Belgrad, 4. maja. m. Te dni sla se mudila ▼ Belgradu zastopnika Akademske zveze iz Ljubljane, predsednik Tone Berkopec in Pavel Berden, pa sta na pristojnih mestih intervenirala za važne akademske zavede. Najprej »ta obiskala finančnega ministra Dušana Letico in posredovala pri njem zaradi taks in šolnin. Finančni minister jima je obljubil, da bo še letos’takse in šolnine po sistematičnem načrtu znižal, če je ne bo našega gospodarstva zadel kak nov, izreden udarec. Nato sta se zglasila še pri prosvetnem ministru Dobri-voju Stošoviču zaradi spremembe uredbe o tehnični fakulteti. Zastopnika Akademske zveze sta ministru pojasnila vse težave tehnične uredbe, ki prizadeva najbolj dijake iz siromašnejših slojev. Posebno sta prepričevala prosvetnega ministra, da je nesprejemliiv prvi del nove uredbe, ki uvaja p« dovršenem drugem semestru izpite iz temeljnih predmetov, ker v največji meri in najhujše prizadene naisiiromašnejše dijake. Minister Stošovič ie pristal na spremembo te uredbe pod pogojem, da se vse tri tehnične fakultete v državi zedinijo St j spremembo in na enoten predlog, kakor so tv! r t!se.l^ani-° uredbo soglasno sprejeli vsi dekani teh fakulteh in jo podpisali. Pokazal je tudi možnost, po kateri bi se mogli najti krediti za anatomsko predavalnico in za hidrotehnični institut na univerzi v Ljubljani.
Kap
Danes dopoldne je na oddelku za soc. pol. kr. banske uprave v Knafljevi ulici nenadoma zadela srčna kap služitelja pri tem oddelku gosp. Franca Lampiča. Pokojni Lampič je bil star okrog 50 let ter ima že nad 30 let službe. Bil je v svoji službi zelo marljiv in vesten ter na oddelku splošno priljubljen. Danes je prišel nič hudega sluteč v službo ter opravljal svoje vsakdanje delo. Ko je tako sedel pri mizi, je nenadoma klecnil s stola; takoj so priskočili navzoči uslužbenci, vendar pa Lampiču niso mogli pomagati
Shodi ministra dr. Kreka
Včeraj je imel minister brez listnice g. dr. Miha Krek zopet tri krasno uspele shode. Tokrat: je bil ns Štajerskem, in sicer dopoldne v at. Vidu pri Ptuju ter pri Sv. Marjeti, popoldne pa v Središču. V -vseh treh krajih so bili shodi odlično obiskani ter je žel g. minister za svoja izvajanja povsod veliko odobravanje.
Danes ob pol desetih dopoldne pa je imel g. minister lep shod v Poljanah nad bkofjo Loko. Tudi ta shod je zelo lepo uspel.
Ljubljana danes
Koledar
l‘>anes, ponedeljek, 4. maja: Florijan.
.Tutri, torek, 5. maja: Pij V., papež.
*
Lekarne. Nočno službo imajo:	mr.	Bakarčič,
Sv. Jakoba trg 9, mr. Rarnor, Miklošičeva 20, mr. Gartus, Moste.
Kaj bo danes
Društvena dvorana Kodeljevo: ob 8 redni sestanek fantovskega krožka.
Hubadova pevska dvorana: ob 20 koncert tria |irandl-lieichart-Rusy.
Društvo prijateljev poljskega naroda priredi ob priliki poljskega narodnega praznika v ponedeljek, dne 4. maja 1986 ob 20 v Beli dvorani hotela .Union proslavo, združeno s spominom na največjega poljskega pesnika moderne dobe Jana KasproNvieza ob priliki desetletnice njegove smrti. Spored: 1. Uvodne besede o pomenu praznika — prof. dr. Rudolf Molč. 2. Jan Kasprowicz: Diea iiae. (Himna.) Prošnja Rogu za odpuščanje. (Legenda.) Poslov. T. Debeljak, recitira Ciril Debevec, režiser Narod, gledališča. 3. Pesniški lik J. Ka-*pro\vicza — prof. dr. Tine Debeljak. Vabljenil vstop prost.
*
Kongres krščanskosocialistične delavske mladine. V nedeljo, dne 10. maja, bo v Ljubljani kongres krščanskosocialistične delavske mladine, ki ga bo priredila Mladinska zveza JSZ. Program kongresa bo sledeč: Ob <) skupna sv, maša v frančiškanski cerkvi. Ob pol 11 manifestacijsko zborovanje delavske mladine v dvorani Delavske zbornice. Ob 3 popoldne predstava socialne drame »Boštjan iz preamestja« v dvorani Delavske zbornice. Predstava se bo za udeležence iz Ljubljane in bližnje okolice ponovila ob 8 zvečer, ker je popoldanska predstava rezervirana le za udeležence z dežele. Vstopnina na predstavo je 4 Din. Kongresa se bo udeležil tudi generalni tajnik krščanske strokovne inferacionale P. J. Serrarens iz Utrechta na Holandskem, zastopniki Radničkega strukovnega saveza iz Zagreba in drugi, razen tega pa delavska mladina iz vse Slovenije, Mladinska zveza je z» (o priliko izdala tudi lepo brošuro »Kongres kršč. soc. delavske mladine«, kjer je obdelana važna delavska in mladinskovzgojna vprašanja našega ljudstva. Cena posameznmu izvodu je 3 Din.
Na rednem občnem zboru »Akademske zveze«, ki sc je vršil v torek, dne 26. aprila 1036 v Akademskem domu. Miklošičeva cesta 5, Ljubljana, je bil izvoljen sledeči odbor; Predsednik; Berkopec Tone. iur.; podpredsednik I. Kremžar Marjan, theol.; podpredsednik II.: Vetrovec Jože. jur.; tajnik !.: Puk-sič Anton, iur.; tajnik II.: Pelan Z.ora. phil.; blagajnik: Bratina Vojmir, tech.; knjižničar: Jeglič Stane, dipl. theol., stud. phil.; gospodar: Tušek Lojze, phil.; socialni referent: Cuješ Rudolf, iur.
Komorna glusl« nam nudi prav gotovo enega naivečjiJi uruetnišUni užitkpv, Tn nocoj jo bomo imeli priliko slišati v odlični izvedbi v Hubadovi pevski dvorani. Nastopil bo znani trio ge. Brandlo-ve, ki si je v zadnjih letih pridobil doma in v tujini najlepši umetniški sloves. Vee tri članice tria ivo vsaka na svojem instrumentu najodličnejže umetnice. Izvajale bodo tri tria in sicer Regerje-vega, Sukovega it) Škrjančevega. Začetek intimnega koncerta je drevi ob 20 v Hubadovi dvorani. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
Konferansijeja, gospoda ali damo. išče Zveza gospodinj za svojo gospodinjsko revijo na velesejmu. Javite se 5. maja od 15—16 v zvezinem lokalu Breg 8. Nagrada bo dobra, morda se najde talent med visokošolci.
Znani trio gospe Fanike Brandlove koncertira
v	ponedeljek, dne 4. t. m. ob 20 na intimnem kon-cerlu v Hubadovi dvorani. Začetek točno ob 20. Članice tria, ki so vse priznane umetnice (violina, čelo in klavir) izvaja po en Regerjev, Sukov in najnovejši Škerjančev trio. Na intimni koncert, ki nam bo nudil izreden umetniški užitek, opozarjamo. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din.
25	letnico svojega vestnega in izredno požrtvo valnega umetniškega dela kot dirigent pevskega zbora »Ljubljanski Zvon« bo proslavil gosp. Zorko Prelovec na koncertu v petek, dne 8. maja ob 20 v Filharmonični dvorani. Na sporedu so izključno le njegove skladbe, ki jih pojo solisti, moški zbor ter mešani zbor, deloma s spremljevanjem klavirja, deloma s spremljevanjem malegi orkestra. Predprodaja vstopnic pa Prelovčev koncert v knjigarni Glasbene Matice.
VAŽNO ZA VOJNE INVALIDE, NJIH 2ENE IN VOJNE SIROTE!
Minstrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, je dostavilo kr. banski upravi dravske banovine razpis glede odobrene uredbe o lzpremem-bah in dopolnitvah invalidskega zakona od 4. julija 1929 s spremembami in dopolnitvami od 4. cembra 1929 in 18. septembra 1930, ki stopi v veljavo in zadobi zakonito moč dne 1. aprila 1936.
Podrobnosti te uredbe so razvidne iz odloka kr. banske uprave dravske banovine VI. No. 15.1241 z dne 18. aprila 1936, ki je nabit na občinski deski mestnega poglavarstva v Ljubljani.
Zveza gospodinj. VI. gospodinjska gospodarska razstava na pomladansekm velesejmu v paviljonu »K« pod naslovom »Sodobna gospodinja« bo prikazana v obliki gospodinjske revije s poljudno razlago gospoda šef-režiserja pros. O. Šesta, ki še vedno z zanimanjem sledi kretanju v našem javnem in zasebnem življenju. Revija bo podala poleg pravilnega in nepravilnega oblačenja tudi pravilno kretanje gospodinj, služkinj, žena v poklicih, mladih deklet ob raznih prilikaih. Prikazano bo rodbinsko življenje v domačem krogu ali ob slavnostnih prilikah. Razstava sodobne gospodinje bo posegla v globine našega duševnega življenja in se tudi ne bo plašila ožigosati naše najbolj kričeče hibe.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
DRAMA
Začetek ob 20 uri.
Ponedeljek, 4. maja: zaprto.
Torek, 5. maja: Gozd. Gostovanje v Celju. Izven. Sreda, 6. maja: Gozd. Red Sreda.
Četrtek, 7. maja: .Tuarez in Maksimilan. Red Četrtek.
Petek, 8. maja: ob 15 Družinski oče. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din.
Ljubljanska drama pripravlja naslednji dve noviteti:	Sovražnik ljubezni in Gospod iz Cam-
bridge. Obe premijeri bosta še tekom tek. meseca.
Včerajšnji spori
Neki lovec povabi prijatelja trgovca na lov. Slučajno prideta na sled velikemu medvedu. Trgovcu skoči srce v hlače, toda zvijačno zataji svojo strahopetnost z besedami: >Veš, prijatelj, kako bo najbolje. Ti stopi naprej, da boš videl, kam jo je medved zavil, jaz pa pojdem nazaj po sledi, po kateri je prišel.«
Š« vedno smuk.
VčeTaj eo se naši alpaki tekmovalci preizkusili pred skorajšnjim zaključkom sezone še enkrat. Na Zelenici je bila tekma za prehodni pokal dr. Gucklerja, ki so se je udeležili vsi naši najboljši tekmovalci v alpski kombinaciji. V celoti je star-talo 35 tekmovalcev in sicer 25 seniorjev, ki so nastopili v glavni tekmi za prehodni pokal, dalje Se 5 juniorjev in 5 dam.
Proga, ki jo je stra*iral Tržičan Stranski, je bila dolga okoli 600 m in z višinsko razliko 180 m. Na progi je bilo postavljenih 28 vratc, krt so zahtevala od tekmovalcev izredno pozornost m paz ljivost. Po poteku tekme smo videli, da so bila vratca postavljena silno ostro in da je marsikateri tekmovalec poslabšal svoj čas, lc zaradi tetf*, ker ni dovolj pazil na vratca. Glavno zanimanje je vladalo za start naših Jeseničanov, ki so danes najboljši alpski tekmovalci in za vrstni red, ki ga bodo dosegli Jeseničani, saj vemo, da so moči in sposobnosti »Pračka, Heima, Žnidarja, Kleina in še drugih, tako izenačena, da nam vsako tekmovanje v tej panogi nudi izredno zanimiv in napet boj med posameznimi Jeseničani. Ljubljančani ne pridejo v smuku in slalomu toliko v poštev za prva mesta, vendar je pa izenadil član Ljubljane Bevc, ki je zasedel 6 meoto.
Rezultati:
1. Praček Ciril, TK SKALA, 52 sek.
2. Novak Jože, TK Skala, 53 sek.
3. Zpidar Emil, ASK Gorenjec, 1:05.
4. Urbar Slavko, TK Skala, 1:052.
5. Heim Hubert, TK Skala, 1.07.
6. Bevc Anton, SK Ljubljana, 1:08.
7. Čarman Frank, SK Tržič, 1:09
8. Katnik Alojz, TK Skala, 1:11.
Snežne razmere so bite prav dobre, sneg za vožnjo ugoden, vendar je žal ves čas tekmovanja nagajal dež, tako, da so morali drugi del tekmo-
vanj« o$>u*titi in so vsi tekmovalci vozili samo po enkrat, mesto po dvakrat.
Prehodni pokal so 6i priborili odlični Jeseničani Skalaši in eieer: prva dva Praček in Novak, pa tudi drugo mesto si je priborilo moštvo jeser niike Skale z Urbarjem in Heimom.
Po isti progi so tekmovali tudi juniorji, pri katerih so se pa izredno dobro odrezali Tržičani. Priborili «o si obe prvi mesti. Zmagal je Kralj Leopold pred Tičkom Mulejem.
Dame »o pa vozile samo poloviso proge in je zmagala Erika Heim,
Ljubljana : čakovečki SK 4:3 (1:3).
Včeraj se je predstavil naš novi športni klub Ljubljana z 11 igralci, ki so kot posamezniki brez dvoma naši najboljši nogometaši, vendar bi kljub temu kmalu to važno finalno tekmo izgubili- Sel«? drugi del igre je prinesel domačemu moštvu zmago. Čakovečki SK je prav dobro tehnično uglajeno moštvo, in izredno borbeno. V prvem polčasu so podali prav lepo igro.
Domače moštvo je brez dvoma naše najboljše kar imamo, vendar kot celotno moštvo ni odgovarjalo, šele v drugi polovici igre, ko je prevzel vodstvo napada Jež, se je slika izboljšala. Domače moštvo je ob močnem navijanju najpreje izenačilo, končno je pa še Jug po lepem Ježevem predložku odločil zmago domačih.
Na igrišču se je nabralo prav lepo število gledalcev okoli 900, ki so odšli dovolj zadovoljni iz igrišča.
Moštvi sta nastopili v sledečih postavah:
Ljubljana: Logar — Jug, Bertoncelj Boncelj, Herman, Sočan — Janežič, Grmtal, Lah I, Jež, Jug I.
Čakovečki: Istvanovič — Vamplin, Janič — Vaš, Megla, Veh — Kavez, Mekovec, Hrebsk, Takač, Novak.
Sodnik g. Držaj je imel tekmo popolnoma v rokah in je sodil dobro.
Vino - noži - bolnišnica
Ljubljana, 4. maja
Sobote in nedelje «o vedno najkritičnejši dne-
vi	za fantovske prelepe, V gostilnah se znajdejo znanci, ki od začetka lepo kramljaio, ko pa se veseljačenje stopnjuje in ko postajajo fantje vinjeni, pride kaj rado do pretepov, ki se končajo več ali mani usodno za enega ali drugega iz družbe. Pre tep traja navadno tako dolgo, dokler kdo ne obleži v krvi na tleh. Čim pade žrtev, se družba razleti in vsak išče svoje skrivališče, dočim puste žrtev svoji usodi. Posledice so vedno iste' eden ali dva v bolnišnico, v kraju se pojavijo orožniki z nasajenimi bajoneti, začnejo se zasliševanja in končno — to je navadno žev ponedeljek —. žalostna pot mladega fanta v spremstvu orožnikov v zapore.
Tudi včeraj in nocojšnjo noč je bilo več pretepov; k sreči je bila ranjencem takoj na razpolago zdravniška pomoč, ker bi se drugače lahko vsaj v dveh slučajih končalo z izkrvavitvijo.
Iz vinotoča v bolnišnico
V	znanem vinotoču na Poljanski cesti 90, kakor vedno, tudi sinoči in nocojšnjo noč precej veseljačili. Rila je večja družba fantov, ki so se menili o vseh mogočih potrebnih in nepotrebnih stvareh, zraven pa — pili. Posebno zgovoren je postajal nek Hr. Ker pa je bil le že malo preveč v rožicah, ni dovolj pazil, kaj govori. Drugi pa, ki so bili okrog in ki tudi niso bili ravno v naj: bolj treznem stanju, ni bilo treba gotovih sjvari dvakrat dopovedovati. V splošnem prerekanju je kmalu nastal prelep, ki se je zaključil tako, da so morali pritrompetali s svojim avtomobilom reševalci in prepeljati prezgovornega Hr. v bolnišnico. Ril je precej obdelan in krvav, toda v bolnišnici so ga malo popekli z jodovo tinkturo, ga zalepili in mu voščili lahko noč. Hr. je tako po-
lom sam odjadral iz bolnišnice, kar je dokaj, da so bile poškodbe bolj na širino kakor v globino.
Z nožem v hrbet
Dražje je plačal veseljačenje neki Franc J.,
26	letni delavec iz Črne vasi, Včeraj proti večeru se je znašel na Igu. Ni se izogibal gostiln, v gostilnah pa je pridno zalival svoje grlo. V takem položaju potem človek ne pazi na besede in tudi sicer postane bolj korajžen, Franc seveda v tem ni delal kake izjeme. Ni pa še ugotovljeno, ali se je včeraj komu tako zameril ali pa je bilo že prej kako staro sovraštvo: dejstvo je le; da se je Franc privlekel v današnjih jutranjih urah domov z veliko rano na hrbtu. Bil je Se toliko pri moči, da se je doma še nekako otepaval, ko so ga hoteli spraviti v postelj. Sredi otepavnnja pa je omagal In se zrušil na tla. Med tem so domači Že obvestili reševalce, ki so prepeljali Franca v bolnišnico. Z ozirom na lo, da je rana precej globoka in da je Frane hudo krvavel, je njegovo stanje zelo resno. Orožništvo je pridno na delu, da ugotovi, kako je prišlo do dogodka in pa da izsledi krivce. V zvezi s tem je bilo zaslišanih že več oseb in je verjetno, da bodo ie tekom današnjega dne izvršene aretacije.
$e en oklan v Hrbet
Do pretepa je prišlo tudi v neki gostilni na Dobravi. Fantje so malo popivali, kar je popolnoma zadostovalo, da so bili duhovi prav razburjeni in korajža se je neprestano stopnjevala. — Končno »o morali priti na vrsto tudi noži. Najhuje je bilo za Antona Pl., posestniškega sina, ki so ga fantje neusmiljeno oklali po hrbtu. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik dr. Puc, ki pa je odredili | prevoz v bolnišnico. Do dogodka je prišlo istotako
i	v današnjih jutranjih urah.
Zborovanje drž. upokojencev
Ljubljana, dne 3. maja.
Državni upokojenci, združeni v svojem društvu, katerega delokrog je za vso banovino, so imeli danes svoj občni zbor v dvorani OUZD, Zborovanje je vodil predsednik dr. Vrtačnik, upokojeni sodnik upravnega sodišča v Celju. Dr. Vrtačnik je po raznih pozdravih predlagal udanoetno brzojavko Nj. Vel. kralju, kar je bilo z navdušenjem sprejeto.
Društveni tajnik g. S p e n d e je podal obširno poročilo o delovanju organizacije. Odbor je posvečal glavno pažnjo organizaciji, ki je zopet s svoje.strani mnogo posredovala za redno izplačevanje pokojnin. Posebna tričlanska deputacija je v tem oziru posredovala pri finančnem ministru dr. Letici in pri fin direktorju ljubljanske finančne direkcije. Ministru Letici je izročila obširno spomenico o položaju upokojencev. Večkrat je društvo interveniralo v zadevah pokojnin ter je v tem oziru splošno sodelovalo s tovarniškim društvom v Zagrebu. Upokojenci so organizirani že v osmih banovinah, in sicer povsod složno, le v Sloveniji so organizirani v dveh društvih. Posebno vprašanje tvorijo staroupokojenci.
Kardinalna zahteva dru&tva pa je, da se pokojnine izenačijo. Sodnik upravnega sodišča v pok. dr. H. S t esk a je izdelal osnutek,, ki ga je društvo predložilo ministrstvu v izenačenje star »upokojencev. Društvo je delovalo tudi pri uredbi za napredovanje raznih okrajev v boljše draginjake razrede. Društvo je interveniralo tudi v Belgradu, da bi se število prostih voženj'pomnožilo od 3 na 12 ter je upati, da bo v tem oziru uspelo.
Pri volitvah je bil izvjljen naslednj' odbor: predsednrtk dr. Ivan Vrtačnik, sodnik upravnega sodišča v p.; v odbor pa naslednji upokojenci: Jakob Antloga, sodnik apel. sod., Franjo Arko, fin. insp. v p. Ivan Abram, pis. ravn. v p., Albin Adle-šič, insp. drž, žel. v p., Rudolf Juvane, kapetan I: ki. v p., Ivan LipoglavšeJi, orožn. stražmojster v p., Karla Modic, poštna uradnica v p., Anton Min-kuž, okol. nadz. pol. straže v p., dr. Milan Papež, višji zdrastveni svetnik v p., Ant,on Spende, ravnatelj zemlj. knjige v p., Viktor Stegnar, sodni oficijal v p., Josip Strnad, šol, uprav, v p., dr. fr. Vidic, vladni svetn.ik v p., in Josip Weister, šolski insp. v p. Izvoljenih je bilo nato še 6 namestnikov ter 2 pregledovalca računov.
Splitski Jadranaši na pragu nove plavalne sezone
Split, konec aprila-
Še predno so naši agilni mosoraški smučarji zaključili belo sezono na Kamešnici, so začeli naj-vnetejši Jadranaši s plavalnimi treningi v morju. Bliža se olimpijada, na kateri bi tudi Split hotel pokazati svetu, kar zmore prvo mesto za — Londonom. Veslači »Gusarja« so že v polnem treningu, plavači »Jadrana« pa tudi nočejo zaostajati.
Navdušenje za japonski crawl
V	nobenem športnem klubu ne študirajo tehniko plavanja s tolikim interesom, kakor baš v »Jadranu«. Vsaka nova knjiga — nemška ali francoska, angleška ali italijanska — pomeni nove polemike v kopališču Jadrana. Letos si naši plavači obetajo mnogo napredka s treningom japonskega crawla. V Milanu je namreč izšla odlična knjiga dr. Barbaccija »II Nuoto Giapponese« (japonsko plavanje), katera precej točno opisuje tehniko plavanja, s katero so Japonci v Los Angelesu zmagovali. V tukajšnjih krogih upajo, da bo nova lehnika tudi njim pomagala do vidnega napredka.
Split dobi novo športno kopališče
I	Kakor znano, je ravno pred enim letom pogo-
rel športni dom Jadrana, ki je bil zgrajen na morju pod idiličnim starim pokopališčem. RaJi tega se je vodstvo Jadrana odločilo, da poišče primernejši kraj za zgradbo novega kopališča. Staro pla-[ vališče ni bilo dovolj zavarovano pred valovi, voda sama pa je bila često tako nečista, da je bilo plavanje naravnost neprijetno.
Kakor je neverjetno, tako je resnica, da je v Splitu težko najti primernega prostora za športno kopališče. Na Bačvicah je kopalni promet prevelik, tam bi bil vsak resen trening nemogoč. Ob mestu samem je morska voda umazana, treba se je bilo seliti še naprej, na drugo stran »Sustjepana« (starega pokpališča). Tako bo novo kopališke ravno pol ure hoda oddaljeno od mesta.
Iz razgovora z g. Senjanovlčem
Stari rekorder Serajanovič je še danes najagil-nejši med splitskimi plavači. Pogosto ga vidimo na kopališču in ga občudujemo kako očetovsko skrbi za vse, kar služi napredku splitskega plavalnega športa. Vašemu poročevalcu je povedal,-da imajo z novim kopališčem velike načrte. Gradili bodo počasi, v etapah, kakor bodo pač dovoljevala materijalna sredstva.
Celjske novice
Celje, 3. maja.
Žrtve nesreč. V St. Janžu pri Velenju je 27. t. m. pade! po stopnicah pos. sin Šešelj Alojz in si pri padcu zlomil levo roko. V Gaberju se je
28. t. m. ponesrečil 3 letni delavčev sin Potočnik Danijel. Pri igri je padel in si zlomil desno nogo.
—	Pred mestno narodno šolo si je 28. t, m. zlomil levo nogo v gležnji) čevljarjev si|, Kač Franc, Celje, Gosposka uhca. V noči med 27. in -28. aprilom je med Celjem m Laškim neznan osebni avto povozil Alojza I trška, brezposelnega, (jo 1qi starega peka. Pri nesreči je I eršek dobil močne notranje poškodbe in poškodbe na glavi.
Skioptično predavanje SPD. V ponedeljek 4. maja ob 8 zvečer predavata pod okriljem SPD v veliki dvorani Narodnega doma v Celju gg. kapetan Pfiny z Silaka in znani zagrebški fotograf L. Gries baet| q planinah ob našem sinjem Jadranu. Predavatelja nas v mislih popeljeta od Sušaka do skrajnega južnega konca Dalmacije. Nad 2$) kolorirpnih ski-opticrijli sljk nam odkrije krasote našega Jadrana-
Zveza Maistrovih borcev, celjski odsek, priredi na dan obletnice Malgajeve smrti, v sredo, 6. t. m., v restavracijskih prostorih Narodnega doma sestanek svojih članov in prijateljev v počastitev spomina na Koroškem padlih tovarišev celjskega pešpolka.
Obsojen (at
Na zatožni klopi pred malini senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal 41 letni Crnev-šek Rudolf, rojen v Judendorfu, pristojen v Novo Štifto pri Gornjem gradu, po poklicu artist, brez stalnega bivališča. Obtožen je, da je 22. januarja 1. 1. okradel Rudolfa Šketo v Libojah. Obsojen je bil na 8 mesecev strogega zapora in na 2 leti izgube častnih pravic.
Nesrečen padec z voza
Sv. Ana v Slov. goricah, 3. maja.
Pred nekaj dnevi se je na Ščavnici pri Sv. Ani v Slov, goricah težko ponesrečil tamkajšnji mlinar in posestnik Matija Berič, Berič se je vračal domov na vozu, v kaleran je bil vprežen en konj in na katerem je imel natovorjeno veliko tehtnico. Privozil je prav blizu vasi. do zelo strmega klanca In se spustil navzdol, Nenadno pa so mu odpovedale zavore, pritisk je bil tako močan, da Berič ni mogel tako močno pridrževati konja, ki ga je tiščal obteženi voz navzdol. 2 veliko naglico je začel voz drčati v dolino. Berič je zaslutil nevarnost in se je zato odločil na skok z voza. Res je skočil, vendar tako nespretno in nesrečno, da je padel pod voz, ki ga je vlekel več ko 10 m s seboj, pri čemer si je popolnoma raztrgal V60 obleko in potolkel po glavi, še hujše je pri tem lo, da mu je kolo posnelo precejšen del kože z glave in skoro strlo oko. Šele kasneje so ga našli ljudje nezavestnega v mlaki krvi ter ga spravili domov. Upajo, da poSkodbe niso smrtnega značaja.
Pojasnilo 9. Kocmurja
Spoštovani gospod urednik! V včerajšnji številki ste priobčili pod gornjim naslovom kratko beležko, ki je deloma netočna, v ostalem pa nejasna. Ne sklicujem se na zakon o tisku, zanašajoč se, da bodete kljub temu sprejeli sledeče pojasnilo:
Tožba g. dr, Jožeta Bohinjca, ravnatelja OUZD, zoper zdravnika g. dr. Iva Bajžlja, ki je potem deloma krenila v drugo smer, pa ni bila ustavljena in še teče, se me ne tiče. Dotlej popolnoma mi neznani g. dr. Bajželj se je bil s pismom od 27. novembra 1935 obrnil na mene z nekim vprašanjem, na katero sem mu takoj pismeno odgovoril po svoji vesti in resnici. To moje pismo je bilo priključeno kazenskemu spisu zoper g. dr, Jožeta Bohinjca, ki je glasom tožbe, ki jo je potem naperil zoper dr. Bajžlja in mene, zvedel zanj šele pri zaslišanju po kazenskem sodniku dne 16. decembra 1981). G. dr. Bohinjec menda resničnost vsebine mojega pisma g. dr. Bajžlju zanika, navaja pa v svoji tožbi kljub temu »najem lekarniških prostorov«, ki o tem v mojem pismu ni ne duha ne sluha. G. dr. Bajželj ni vložil zoper g. dr. Bohinjca nobene ovadbe, pač pa sem jo vložil jaz že davno na nekem drugem mestu, ki pa je ostala, kolikor vem, vse do današnjega dne nerešena. Da se dožene vsebina in usoda te moje ovadbe, je sodnik g. L. Šmalc javno ustno razpravo dne ‘28. t. m. odgodil za nedoločen čas, spise pa odstopil državnemu tožilstvu. Jaz sem v vso stvar prišel kakor Pilat v vero — ker pa je že tako, imam vsekakor interes, da se stvar razčisti, ker je dozdaj na meni ležal očitek, da sem nekaj — zaslužil. Zadeve nisem spravil v javnost jaz in bi tudi sedaj molčal, da se ni danes g. dr. Joža Bohinjec v »Jutru« tako razkoračil. — Se Vam zahvaljujem, g. urednik, za Vašo uslugo. — Janez Kocmur, vpok., s. r.
Novo!
Novo!
Dr. ban Pregelj'
Osnovne črtice književne teorije
Nauk o slogu, pesništvu in govorništvu
Cena Din 24’—
Založila
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljeni
II
Najprej boio zgradili 50 metrski bazen, ki' bo od vseh strani zavarovan proti valovom Bazen bo prva etapa gradbenga načrta. Za tem bodo zgradili tribune za tekme in končno, kadar bodo boljši časi, tudi zimski bazen. S tem bodo šele postavljeni trdni temelji za razmah plavalnega športa v Splitu Ko smo vprašali g. Senjanoviča, kakšne tur neje imajo za letos Jadranaši v načrtu, je povedi da jim doslej še ni bilo mogoče izdelati dobreji programa, kajti inozemski klubi so usmerjeni san na olimpijske tekme. Za enkrat je gotovo le I da bo v Sflttu gostoval tržaški klub »Triestina*.
Naročajte „Slov. dom
n
z .•
::x- T
m i.*»6 ir i .trt?I?li ithfffli
Življenje in trpljenje v najstrašnejši vojski sveta
Zakleta legija 7
Ti čevlji za pešačenje so narejeni iz kože, k( je debela kakor slonova. Podplati so okradeni z ogromnimi žeblji, ki nedvomno tehtajo nekaj kilogramov. Dobili smo tudi bidon, čuta-rico, ki drži liter in musette, torbico za osebne potrebščine.
To pota so gledali na postavo in na obličje poedinca. Ko sem prišel iz skladišča, sem bil na pogled pravi vojak.
TRETJE POGLAVJE
Tako opravljeni smo šli na prvi pregled k poveljniku čet, polkovniku Rolletu.
To je bilo aprila, a vročina je bila tisti dan naravnost neznosna. Od ranega jutra smo se ob brundanju seržanov pripravljali za ta pregled. Morali smo obleči paradno .obleko, a to je v legiji zelo zapletena stvar, ki zahteva skrajne pozornosti. Čeprav je toplomer kazal skoraj štirideset stopinj, smo vendar navlekli nase težko obleko iz debelega platna,
plašč, ki je imel kraje spredaj zavihane. Opasali smo se s sinjimi pasovi iz flanele, ki tudi spadajo k tej paradni uniformi. Na desno in na levo stran smo obesili nase torbo in ču-tarico.
Dvorišče je bilo docela belo od ‘razbeljenega sonca. Seržan nas je suval, popravljal nam obleko, nam nadeval imen vseh živali pod soncem ter nas na vsezadnje razporedil za pregled.
Čakali smo dolgo. Vročina je bila neznosna, mi pa smo stali, se potili in dušili v svojih plaščih, pasovih in opravi. Nenadno smo iz stražnice zaslišali povelje. Straža se je postavila v pozdrav, a seržan je zavpil: »Garde, a vous! (Pozor!).«
Izprsili smo se, a polkovnik Rollet je stopil proti nam.
Polkovnik Rollet! Dosti sem slišal o njem, a ga še nisem poznal. Veliki komander Častne legije, polkovnik prvega polka v tujski legiji, »Veliki zapovednik« legije, v katero je stopil kot docela mlad poročnik, a je tedaj služil v njej že trideseto leto. Za svetovne vojne je zapovedoval v legiji bataljonom prvega polka pešcev. Bil je venomer v ognju, tako da so te bataljone večkrat čisto iztrebili, toda on ga je zmeraj sestavil znova.
Kljub temu, da je bil poln hrazgotin in odlikovanj, je bil polkovnik vendarle' zelo preprost človek, tako da so njegovi vojaki v šali govorili, da nosi tako obleko kakor oni. Na levi rami mu je zmeraj visela furažerka legije.
•Z lahkim korakom je stopal pred nami i in mimo nas tak, kakršen je bil: širokopleč, s pahljačasto brado, posivelih, gojenih brk in krivonos. Ustavil se je pred vsakim legionarjem, ga objel s pogledom, s katerim je natančno pregledal obraz in obleko. Potem je vsakogar vprašal po imenu in narodnosti, potem pa nadaljeval svoje pregledovanje.
Zdaj je pred mano. Zagledal sem njegove oči, glasovite in strašne sinje oči. Objel me je s kratkim pogledom in me vprašal za ime in domovino. A ko sem odgovoril, se je zagledal vame z ostrim pogledom starega orla. Gledala sva si iz oči v oči, čvrsto sem mu vrnil pogled. To je tudi hotel.
»Dobro!« je rekel na kratko in šel dalje. Pri vsakem je tako izmenjal pogled in ga pospremil s pripombo: »Dobro!«
Po dovršenem pregledu smo bili srečni kakor študentje, ki se nadejajo počitnic. Tedaj so nas obvestili, da bomo še isti večer krenili v Saido, kjer vežbajo legionarje. To je glasovito vežbanje! Starejši so nam z zlobnim smehom govorili o tein »izletu«. Ves dan vožnja po železnici, potem pešačenje ponoči
—	dobrih osem in dvajset kilometrov, potem pa spet na vlak in naprej vse do cilja. Za ljudi, ki niso še prav posebno uhojeni in ki je njihova obleka takole nova, kakor da so jo vzeli iz škatlice, je ta pot kaj kruta! To romanje je zgovoren predgovor mučnemu življenju, ki čaka novinca v legiji.
Preklinjali smo ujedljivo v šestnajstih
jezikih in se pripravljali na pot. V naglici smo nekaj zavžili, ter se skoraj v teku zapodili na postajo. Korakali smo dobro, naše orožje se je ritmično zibalo.
Piščali, bobni, velike in male trobente — zlasti trobente — so nas spravljale v tako navdušenje, da nas je pretresala vesela zona. No, to je bila za dolgo časa poslednja vojaška slovesnost, katero smo doživeli. Na postaji se jegodba lepo obrnila in jo mahnila nazaj v vojašnico. V mrtvaški tišini smo se natlačili v kupeje in vlak je polahko krenil dalje.
Celo popoldne smo se vlekli počasi kakor želva. Ta počasnost je najbolj značilna posebnost alžirskih osebnih vlakov, ki jim Francozi pravijo omnibus. Vročina je vse bolj rasla. Bili smo stisnjeni, kakor drobnica ter se zaradi tega naravnost dušili v svojih težkih plaščih, ker je v legiji taka zapoved, da vojak na poti ne sme sleči plašča. Voz se je premikal topo in zaspano. Od vročine smo umirali. Nazadnje smo okoli petih prišli do točke, ki je bila sicer krščena z nekim imenom, toda tega imena ni mogoče izgovoriti.
»Vsi ven!« je zavpil narednik.
Izstopili smo srečni in veseli, toda, joj, muka se je nadaljevala ne da bi izgubili samo minuto, smo se morali postaviti v vrste po trije in trije, nato je častnik velel:«
>Naprej!«
Začel se je naš križev pot osem in dvajset kilometrov daleč po beli, trdi cesti.
Kako prebivajo modemi Japonci
Nebotičniki iz železobetona in papirja
Tokio, prestolnica Japonske, je mesto, ki izkazuje naj večji in najhitrejši razvoj na svetu. Njegovo prebivalstvo se vsak dan pomnoži za petsto ljudi. Vsak dan dovrše v Tokiu novo stanovanjsko hišo. Te hiše, ki so zgrajene v najmodernejšem slogu, polagoma toda dosledno spreminjajo zunanje lice japonske prestolnice, ki je včasih valovala v zmedi skrinj astih streh.	...........
Kljub vsem težnjam za tem, da bi si prisvojili čim več oblik modernega evropskega življenja, tako na zunaj, kakor na znotraj, so »e vendar Japonci dolgo časa branili, da bi se odpovedali svojim starim prebivališčem iz lesa in s papirja, katera so obdajali majhni, neznatni vrtički. Kljub temu pa ogromna večina prebivalcev Tokia, vsak dan preživi svoj čas v velikih zgradbah, ki jih imenujejo na Japonskem »apahto«.
Moderna stanovanja in stoletna izročila
Japonski apahto niso dosledna posnetki v svojih zapadnih vzorov. Kljub temu,, da ®o zgrajeni iz železobetona, je večina tal v rajih obložena s slamnatimi preprogami, ki nepreneso drugega, kakor bose noge. Za lesenimi ali jeklenimi vratii dobimo ponavadi še zmeraj fusumo, kakor se imenujejo v japonščini vrata, iz gostega poslikanega papirja. Poleg tega so še druga vrata iz tankega papirja, nežne barve, ki jim pravijo šoji. Ze pogled na samo ta vrata, nam kaže vso velikansko razliko med opremo evropskega in med opremo japonskega stanovanja, čeprav ju krije ista zunanjščina. Kar se tiče gradbenega sloga, nahajamo v Tokiu vse mogoče primere, od amerikanskih nebotičnikov, ki veljajo milijon jenov, kakor n. pr. Jedogava apahto, do preprostih barak, katerih cena znaša povprečno 5000 jenov. Te barake grade vdove, ki si morajo tako služiti svoj kruh.
V	nekaterih stavbah prebivajo samo ženske, v drugih samo neoženjeni moški. V eni hiši prebiva cela zadruga Geiš, japonskih pocestnic, tik poleg pa stanuje vojska budistovskih menihov, kaiterih življenje poteka v vonjavah tempeljskega kadila.
Najbolj številna stanovanja v Tokiu pa so tista, ki imajo tri ali dva prostora in so namenjena mladim poročencem. Hiše, ki služijo za stanovanja samim ženskam, so znane zaradi stroge discipline. Niti rodni oče ne more obiskati sobe svoje hčere, če stanuje v taki hiši. Celo starši se morajo zadovoljiti z bežnim obiskom v skupni dvorani, ki je nameniena za to. Na vprašanje, zakaj in čemu tak strog red, je upraviteljica hiše časnikarjem odgovorila, da bi potem morala delati izjeme zmeraj, če bi dovolila enkrat kateremukoli moškemu vstop v prepovedane prostore.
Ljubezen do rož
Prva stvar, ki nas v takem japonskem stanovanju najprej in najmočneje preseneti, je veliko število lončkov in posod, v katerih rastejo rože.
zelenje, rastlinje vseh vrst. Ze na Kitajskem opažamo to lepo in skoraj ginljivo lastnost. Toda še bolj kakor rože, ljubijo Kitajci ptice. Najslabši plačani delavec si zmeraj pritrga od svojega zaslužka toliko, da si lahko omisli nekaj kletk s pisanimi žvrgoUvčki. Na Japonskem pa je prav tolika in prav tako ginljiva ljubezen do rastlinja in do cvetja.
Vsa okna so polna lončkov, ki niso kar taki, iz navadne lončevine, marveč predstavljajo majhne umetnine iz porcelana ali iz poslikane žgane gline.
V	nekaterih rasto lepe japonske smreke in bori najrazličnejših tropskih vrst in zvrsti, v drugih pa samo cvetlice. Vsa hiša je tako podobna majhnemu rastlinjaku ali vrtnariji. Cvetlični lonček z malo zemlje, iz katere rase poganjek divje jablane ali roža, je Japoncu simbol življenjske moči. To dejstvo, ki bi na kateregakoli Evropejca niti malo ne vplivalo, je za Japonca velike važnosti. Živa zavest o življenjski moči, katero v simbolu predstavlja drevje in rože in rastlinje je najvažnejša sila, ki milijonski japonski narod žene naprej po poti razvoja do moči, do oblasti, do zavzetja sveta. Zato je Japoncem sveta in ljubezni vredna sleherna stvar, ki jim to življenjsko moč ponazarja in zmeraj kliče v spomin. Japonska je dežela češnjevega cvetja, in imajo praznik cvetočih češenj, kakor to vemo iz Klahundove igre. Za popotnika, ki niti ne ve, kaj vse to cvetje vernemu in stremečemu Japoncu pomeni, je že ob pogledu na vso cvetočo krasoto, ki se kaže zunaj in znotraj, čudovito pni sircu, da bi se najrajši udal cvetnemu opoju dežele ognjenikov.
Druga stvar, ki jo človek opazi, takoj ko stopi v japonsko moderno stanovanje, so svežnji oglja, zloženi na neke vrste policah pod okni. Kljub temu, da so tokijska stanovanja zidana iz betona po vzoru amerikanskih donebnikov, vendar ni-majjo nikjer centralne kurjave, Japonci se po starih in po novih hišah ogrevajo ob ognju iz lesnega oglja. Kljub temu, da jim je po modemih hišah na razpolago plin in elektrika, se vendar večina prebivalcev drži starih šeg, kjer se le da Zato rajši pozimi kurijo na preprostih železnih podstavkih z ogljem, kar daje komaj toliko toplote, da si ogrejejo roke, kakor pa da bi jim stanovanje razveseljevala tuja toplota iz električnega grevca.
Otrok - kralj
Če prodiramo dalje v apahto, v japonsko stanovanjsko hišo, nam pogled pade na dolgo vrsto otroških vozičkov, postavljenih ob straneh vstopne dvorane. Japonska je znana po svojem visokem številu rojstev. Prav v teh velikih skupnih stanovanjskih hišah je statistika zaznamovala veliko več rojstev kakor drugje. To se da razumeti, če pomislimo, da sedemdeset odstotkov teh stanovalcev tvorijo mladi poročenci.
Brž pa, ko otroci shodijo, se večina stanovalcev skuša preseliti drugam. Iz moderniziranega buildinga odidejo v tradicijonelna enonadstropna prebivališča, ki so značilna za stari Japan, in kjer
se je večina sedanjih mladih Japoncev rodila. Nekaj časa premišljujejo o prednostih enega in drugega stanovanja, potem se pa vedno odločijo za majhno hišo v predmestju, kjer ni nobenih stopnic, na katerih bi otroci padali in si lomili noge. Ko se pa odločijo za to, se pa spet vrnejo na stari način japonskega življenja, kakršen se je razvil v neštetih stoletjih in čigar začetka ne pomni nobeno izročilo.
' Kar se pa tiče modernega udobja, je treba omeniti, da ima le malo stanovanjskih kasarn v Tokiu kopalnice. Pač pa ima vsak apahto veliko skupno kopalnico, ponavadi v pritličju. Vsakemu Japoncu je kljub pomanjkanju vode vsak dan nujna potreba, da se vsai enkrat potoni v toplo vodo
tak mlad zakonski par v stanovanju ima. Kadar pa prebivajo mladoporočenci v moderni zgradbi, ki ima zunanje stene iz železobetona, se tatov tudi v odsotnosti ni treba bati.
Stanarine...
V najstarejši tokijski stanovanjski kasarni, imenovani »Bunka apahto« stane soba 45 do 70 jenov, ali v našem denarju 200 do 400 dinarjev. Stanovanje s kopalnico pa stane od 120 do 200 jenov na desec, t. j. od 600 do 1000 Din. Toda zapraviti 200 jenov za stanovanje je v Tokiju luksus, zakaj za to ceno lahko dobite lično in ljubko hišico v najbližji okolici mesta h velikim vrtom vred.
Največja in najbolje opremljena hiša po ame-rikanskem vdoru v Tokiju je -jedogava apahto«, katero vodi napol uradna gospodarska skupina pod nadzorstvom mestne občine. Tu dobite lahko sobo za 10 jenov mesečno in stanovanje za približno 30 jenov, t. j. za 50 do 150 dinarjev.
V navadnih japonskih hišah stane soba povprečno 15 do 20 jenov. Te sobe so opremljene na
Boj hrupa v Varšavi. Vozovi morajo imeti gumijasta kolesa.
Po hišah, kjer se najemniki vračajo domov pozno ponoči, ostane skupna kopelj odprta vso noč,
Notranja oprava
Obrnimo se torej na notranjo opravo stanovanj. če potrkate na vrata kakega stanovanja, vam služkinja najprej potegne pred nosom zaslon z majhne odprtine in vas opazuje. Ko se prepriča, da ste pošten človek, vam lahko odpre in vas spusti v stanovanje. Pri vhodu sezujete čevlje in pridete v prostor opremljen v japonskem slogu s slamnatimi preprogami. Po vseh vratih in zidovih je nalepljen poslikan papir. Počepnete na blazino, ki jo imenujejo zabutu. Blazina je postavljena na slamnate preproge. Tam stoji tudi nizka miza in pritlični stolčki.
Potem pride mož, oblečen v težak kimono, ki se imenuje »dotal« ali »tanzen«. Ta služi pozimi tudi za nočno obleko. Poleti pa nosijo bel bomba-žast kimono, imenovan »Iukutu«. Tega nosijo na golo kožo.
Japonec ne obleče evropske obleke, razven kadar gre na delo, ali kadar se odpravi na ofi-cielni obisk. Kar se tiče žensk, so pa lahko oblečene bodisi v svilnat kimono ali pa v evropsko obleko zmeraj in povsod.
Kosilo sestoji v glavnem iz riža, tz fižolove juhe, iz okisanega sočivja in iz kosa ribe. Zadovoljni pa so Japonci tudi s kavo in s posušenim kruhom. Življenje tokijskih prebivalcev je mešanica Japonske in evropskega Zapada. Vsa oprava je docela prilagodena temu načinu življenja. Zaradi tega srečamo v Tokiju veliko zakonov, ki živijo napol japonsko napol po tuje, zlasti tam, kjer se vzameta Evropejec in Japonka ali obratno V teh zakonih skuša vsak ohraniti nekaj svojega in tako dobi vsakdan je življenje dvojno lice.
Tatovi v sezoni cvetja
Največja prednost teh hiš je v tem. da lahko mož in žena odhajata z doma skupaj To je za Japonce docela novo. V navadni japonski hiši, ki ima stene iz tankega lesa in iz papirja — tudi na zunaj, mora vedno kdo od njiju ostati doma, če nočeta, da jima tatovi pokradejo polovico oprave. Japonske hiše nimajo ključavnic in zato bi se mlada zakonca ne mogla odstraniti od doma nikdar, razven, če najmeta služabnika ali služkinjo ki jima bo čuvala doma. Zato tatovi najrajši izbirajo stanovanjske hiše, v katerih prebivajo mladoporočenci in čakajo, kdaj bodo odšli od doma. Idealni čas za tatove je cvetna doba v letu. Zato se tedaj pogosto zgodi, da mladoporočenca, ki se vrneta s cvetnega sejma ali s praznikov cveta, najdeta domovanje docela prazno. Tatovi odneso pohištvo, ker je vse lahko, obleko in sploh, kar
japonski način. V njih prebivajo javni in privatni nameščenci, ki imajo slabe plače, študentje, natakarji iz kavarn, plesalke in prodajalke časopisov. Pogosto se zgodi, da stanujejo 2 ali 3 ženske v eni sobi. Vsaka od teh sob ima majhen plinski štedilnik in avtomat za plin. Za 10 šenov ali za 50 par ki jih vržete v avtomat, lahko kurite plin 3 ure, Mladi zaljubljenci sc pogosto zaradi nesrečne ljubezni umore s pomočjo teh plinskih štedilnikov, pogosto se pa zgodi, da se jim želja po smrti ne uresniči zaradi tega, ker vržejo v plinski avtomat novec za 10 šenov, ki je ponarejen.
»Apahto« je postal docela japonska ustanova, ki se vedno bolj širi. Zanimivo vprašanje je, v koliki meri bo ta moderni stanovanjski način spremenil življenje japonskega naroda in njegovo miselnost. V kakem smislu se bodo kazale pod tem vplivom fizične spremembe, spremembe v pogledu na življenje, kakšna bo ljubezenska filozofija mladih Japoncev, kakšno bo njihovo družabno življenje? Ni moči dvomiti, da bo novi način prebivanja na Japonce zelo vplival. Za zdaj vznemirja gradnja teh stanovanjskih kasarn samo policijo, ki ne ve, v katero panogo bi jih uvrstila. To niso ne hoteli ne penzioni, ki morajo policijo obvestiti o prihodu in odhodu slehernega gosta. »Apahto« dajejo zaradi tega, ker jih policija še ne ve kontrolirati, zavetja čudnim elementom in ekstremistom ter takim, ki iščejo skrivališča pred oblastjo. Da to tudi na Japonskem ni za oblast prijetno, je razumljivo vsakomur.
Sin Franca Ferdinanda se je poročil z Miss Wood.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996, Uprava? Kopitarjeva 6.
Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: JožeKošiček.