ILUSTRIRANI SLOVENEC Leto III ¦ Tedenska priloga. »Slovenca** z dne 13, februarja 1927» štev, 35 ¦ Štev, 7 Sveta braia Clril In Metod, Danes obhaja v»a Slovenija 1100 letnico rojstva sv. Cirila, 50 K desetletnici otvoritve panamahega preitopa ki vežt^ Atlnntski ocoan s Tiliim occdiiom in jo ogioiiuiegn nomcna za uiiicriško plovbo; Paniiki ob ztmmeniti /atvoniici pri Bulboi. Hedviga Courths-Mahler tudi hkmI iiaSim ženstvoni jako /iiaiia iteinška pisateljica, ki obliaja IS. t. m. svojo 60letnico. Vzhod se otreaa angleiKega /erobatvat Sedanji veliki iiemlii na Kitajskem so naperjeni v prvi vrsti proti Angliji, katero fa-kajo zato na v/hodii Se velike težave in skrbi. Naša slika nam kaže odhod shangr-liajskega kora iz Portsmoutha pod poveljstvom generala Duneana na kitajsko bojišče. Za sport navdušeni drž. poglavar. Predsednik republike .Argentinije je pred kratkim osebno otvoril nogonietno tekmo med argentinsko in urugvajsko reprezentanco. \ K nemirom v nizozemski Inditi: V nizozemski Indiji stalno vre in Holandci skušajo zadušiti upore z vso krutostjo. Slika nam kaže ujete upornike, privezane k deblom, ki jiii morajo prenaSati za poprava mostu, katerega so poprej razruSili, IM Kemalove Turate: Turška vlada je razpisala nutefaj za nov državni grb; prvo nagrado ie dobil zgo-rajšnji načrt, delo Namik Ismaila. 51 SlovensRi mdiiistri v novi vlaM Dr. Andr. Gosar minister za socialno politiko. Dr. Fr. Kiilovec poljcflelski minister. Ing. Dušan Sernec minister za javna dela. Nafvečfi fugoalovanaKt pamllc last družbe »Vesna« na Sušaku, ki je bil preti kratkim dogotovljen v Nemčiji. Ima 12.000 ton in dobi baje ime »Beograd«, (Fot. Palian, Stišak.) S III. aefma *a IcoSufiovino v CfuMfani (velesejem), ki se je vršil dne 2i. januarja t. L: partija boseuskilt volkov. SlUce R SlovenaRemu biografsRemu leRsiRonu Fiere Pavel (* 1883) pedagoški pisatelj in kritik. Funtek Anton (* 1862) pesnik in prcvnjulcc. Fink Fran (• 1885) pedagoški pisatelj. 52 Zima na našem 'PoQorJu Stnučarfi in sanKači podi MarVb. kočo. Uuška Koča v Miegu. Sa maiEKališču proti "Rušam, Hatdi v dolino t Smučarji in aanRačt pod Mariboršho Uočo. Koča ^PlaniMiRa" v snegu. Sv. BolfOMA na PoUorfu v snegu. 53 Isc mariborsiceoa narttOneQa ^vlfcnja prati pol sialetf€M. Slika nam kaže odbor mariborske »Slovanske čitalnice« okrog I. 188(). (točne letnice žal nismo mogli ugotoviti), sestojcč iz vseli tetlanjih narwlnili veljakov na naši severni meji Spredaj sede M lev^ na dclno^^^^^ Radej, L. Hcrg, dr. B. Glančnik, V. Bintilec lu.oi, dr. V. Dominku.š in J. Majcisf. ; za.laj pa stoje- dr. V. lerč. M. Bcrdajs. P. Simon. dr. J. Kr./.anic. K Pavla, dr. J. Mlakar, J. Rapoc in J. Siipan. 54 Nova avtomaiiCna ielefonsHa centrala v LfuMfani (Glej Cluuek iiu ziuluji stiuiii!) AloJ2Ij Gfegorič seduiijl i-uviiutelj |K»štiie)?a in l)rzt). dviicgu ruvnuJeijstva /,u Slovenijo v Ljn )ijiiiii. nvorana tcablov s preiakovalno mimo ma lokalni ielef, promet. Nova iivtoinatifiiu telefonska cciitialii. ki ji; piva v JuKoslaviji in je l)ila zgrujona največ po zaslugi ing. Osane (sliko glej v lai)' za 1000 naročnikov, a se lahko dopolni za 2000 naročnikov; doslej jih jc prijavljenih okroglo 900. StOcalna plošča ma polnfento hrmofavniO aRummaioriov. (V kleti je Se tudi velika množina akumulatorjev.) 55 Kritem Sloveni/e Ing.Ign. šega ravnatelj južne žokvuiee v p. in odličen železniški strokovnjak, ki pa je tudi postal žrte\ bivšega PP režima; umrl je dne 2. t. m. Udeleženke kmetijsko-gospodinjskego tečaja v Dol« pri Hrastniku, ki ga je priredila OrliSkn zveza in se je z velikim uspehom^vršil od lanske jeseni. Z naših otroških dramatičnih odrov: Igralci Pefjakove Kraljičine z mrtvim srcem«, ki so jo igrali učenci in učenke ljudske šole v Sv. Križu pri Kostanjevici dne 16. p. m. Cerkveni pevski zbor na Igu pri Ljubljani z gg. župnikom Klemenčičem in kaplonom Milavcem v sredini. Skupina slovenskih dijakov pri dravski četi neborcev v Ljubljani s poveljnikom poročnikom Grujicem v sredini. TomaŽ Vari zlatomaSnik, ki je pred kratkim umrl, star 82 let. Zaradi svoje izredne skromnosti je ostal vse življenje kaplan in je služboval le no Raki celili 37 let 56 J^ereai UariUuiurai l^dor je v lislu karikiran, do dna duše je — pikiran. (Xubljanca, Ijubljanca, ljubljanca dolga vas...) Vsak brez cvetja drugim roža, napram sebi je — mimoza! i^dor brez greha je, napake, naj obsoja spake — lake! l^arikiran je — preliran, zlepšan — idcaiziran! 3n )\polon nI Cerziles. dor je v /raku, nI še — ..vitez"! /rakom niso v skladu škornji, videi niso — duhoborni. Pametneje je — molčali, čez smeli pa plahto djati. Indiana<. Ta avtomatična telefonska centrala je obsegala samo 200 naročnikov, in vsak naročnik je bil zvezan po peterih vodih. Pozneje se je pa posrečilo ta aparat in sistem poenostaviti samo na dva zvezna voda. Brata Ericson in Keith iz Chicaga sta pa to iznajdbo v toliko jzboljSala in izpopolnila, da se je dal uporabiti ta sistem z vso potrebno sigurnostjo za 100.000 naročnikov. V letu 1898. je že vpeljala ameriška vlada ta sistem kot tajno prometno sredstvo med stanovanjem predsednika Združenih držav in pa med njegovimi svetovalci, kakor tudi kot tajno prometno zvezo med vladnimi oblastmi in pa z mestom Washig-tonom. V Združenih državah je bilo že 1. 190?. čez 40 avtomatičnih telefonskih central, in sicer v Chicagu samemu avtomatična telefonska centrala za 10,000 naročnikov. Danes imajo v istem mestu tudi že drugo avtomatično telefonsko centralo za 25.000 naročnikov. V F]vropi smo dobili prvo avtomatično telefonsko centralo v Berlinu 1. 1900., na to v Hildesheimu, Dunaju (ki je bila samo za 200 naročnikov), Londonu, Parizu, Gradcu, Krakovu in Kopenhagnu. Bivša avstro-ogrska monarhija je dobila drugo avtomatično telefonsko centralo v Gradcu leta 1907., tretjo v Krakovu in četrto zopet na Dunaju, katero je pa preprečila I, 1914. svetovna vojna. Tako so Dunajčani dobili veliko moderno telefonsko centralo šele po vojni. V velikih mestih tvori avtomatična centrala govorilno mrežo sama zase v dotič-nem krajevnemu telefonskem omrežju; zelo dobro se dajo zvezali naročniki, ki imajo zelo živahen medsebojen telefonski promet, ki je omejen na gotove ožje prometne proge n, pr.: banke z njihovimi oddelki, caso, pisje, špedicije in ostali obrati z številnimi podružnicami, kakor policijske oblasti, 'gasilni uradi itd. Takšnim naročnikom nudi avtomatična telefonska centrala prednost, da jim je telefon vedno na razpolago, da dobe takoj zvezo, pri kateri je vsaka pomota izključena. Glavno pa je, da nas avtomatična telefonska centrala varuje pred prekinjeva-njem ali motenjem ali celo prisluškovanjem kake tretje osebe. Razen tega je pa avtomatična telefonska centrala zvezana obenem z medkrajevno ročno telefonsko centralo, katero vidite na sliki. Vsled tega se zamore naročnik avtomatične telefonske centrale takoj zvezali z naročnikom splošnega telefonskega omrežja in govoriti z daljnimi kraji, V Ameriki je avtomatična telefonija že tako napredovala, da so pri manjšem krajevnem telefonskem omrežju nadomestili vse ročne telefonske centrale z avtomatičnimi. Isto so izvršili tudi leta 1900. v Hildesheimu, kjer je bilo okoli 800 telefon-skih iwrocnikov. Izrabo Strowgerjeve iznajdbe v Ameriki ima >Automatic Eletric Corapagny« v Chicagu. V Nemčiji je imela izprva ta patent >Deutsche Waffen- und Munitionsfabrik in Berlin u. Karlsruhec (Bnden). Jugoslavija dobi torej prvo avtomatično telefonsko centralo šele lotos koncem meseca februarja, in to v Ljubljani, presto-lici Slovenije. To avtomatično telefonsko centralo je prejela Jugoslavija od tvrdke »Siemens & Halske A. G„ Berlin« nu račun reparacij. Vsa naročila v Berliuu je vodil osebno najboljši jugoslovanski strokovnjak telefona in brzojava Slovenec g. inž. Marij Osaua, sedanji načelnik telefonskega in brzojavnega oddelka poštnega in brzojavnega ministrstvu v Belgradu, kateremu se mora Ljubljana v prvi vrsti zahvaliti za ta velikonski napredek. Namizne in stenske aparate ter male hišne centrale so nabavile druge deloma domače deloma tuje tvrdke; med njinti tudi »Tungsram d. d. — Zagreb«. Celokupna avtomatična telefonska centrala stane okoli 7,000.000 Din. V to vsoto, pa ni vštet kabel, ki je tudi sestavni del avtomatične telefonske centrale. V Ljubljani je trase za kabel 15 km, kabla samega pa je od dvožičnega do 450 žičnega okoli 35 km. Dobiček, ki ga bo imela slovenska prestolica od avtomatične telefonske centrale, bo pa v splošnem velik. Prenehale bodo sedaj vse neštete pritožbe proti telefonski centrali. Poštno in brzojavno ministrstvo namerava zgraditi tekom nadaljnjih let tako avtomatično telefonsko centralo tudi v Novem Sadu, Sarajevu, Zagrebu, Mariboru in Belgradu. Pri tej priliki moramo izreči še posebno zahvalo vsemu ljubljanskemu tehničnemu osebju, zlasti pa ravnatelju poštnega in brzojavnega ravnateljstva g. Alojziju Cre-goriču, ki je z vso vztrajnostjo podpiral hitro izboljšanje dosedanjega slabega telefonskega prometa pri ljubljanski glavni pošti, — 1. BatarottaK Jugoslovtmake tiétcame v CtublianJl