a m — Dan in noč samo razmišljamo, za koliko bi morali še podražiti, da bi končno postali rentabilni, pa se nam nikoli ne izide! KARIKATURA: MIT.AN MAVER POSVET O POLOŽAJU 2ENE PRI DELU IN V DRUŽINI NA OSS KOPER PKUBLEMI ŽEMSM m FMOBLEMI VSEH Položaj žene pri delu in v družini je bila tema medobčinskega posvetovanja, ki ga je pripravil minuli teden Okrajni sindikalni svet v Kopru. Znana problematika, mnogo širša kot pove naslov. Nič kolikokrat so jo že osvetlili z vseh mogočih zornih kotov. Tokrat so jo dali na dnevni red v drugačni obliki: izmenjava izkušenj in mnenj predstavnikov večjih delovnih kolektivov, da bi izoblikovali jasna skupna stališča, ki bodo osnova za dejavnost sindikatov v delovnih organizacijah. Skupna stališča, ki so potrebna za razreševanje problemov že zaposlenih žensk in družin pa tudi tistih žensk, ki iščejo zaposlitev, a je ne morejo dobiti. V koprskem okraju je med zaposlenimi 34 odstotkov žensk. Največ jih dela v tekstilni industriji, v trgovini, v elektro in ■živilski industriji. V teh dejavnostih imajo med proizvajalci večino, ponekod jih je tudi do >90 odstotkov. Manj jih dela v industriji gradbenega materiala, v kmetijstvu in lesni industriji. Kovinska industrija pa je po odstotku zaposlenih žensk nekako na sredini, čeprav so med delovnimi organizacijami precejšnje razlike. V Tomosu je na primer od vseh zaposlenih 27 odstotkov žena, Lama-Deka- ni jih ima 55 odstotkov, v kolektivu Zica-Kanal pa jih je kar 80 odstotkov. Na zavodih za zaposlovanje koprskega okraja pa imajo prijavljenih še približno 400 žensk, ki bi st rade zaposlile. Ali podjfetja ne potrebujejo delavcev? Jih, vendar se žensk branijo. Dvakrat teže je zaposliti žensko kot moškega. Ne samo, če je posredi strokovna usposobljenost, ki je večina žensk nima. Tudi kadar podjetja potrebujejo nekvalificirane delavce, raje vzamejo moške kot ženske. Pa čeprav potlej ▲ I Kakšen bo odgovor? I Sodeč vsaj po tem, kar je zapisanega v interni zako-•Mdaji delovnih organizacij, so v kolektivih na stežaj odprli vrata reelekciji. In čedalje več je delovnih kolekti- ♦ vov, ki so obvezno ponovno potrditev razširili z direktorjev tudi na druge vodilne uslužbence, ponekod pa so se 5, celo odločili, da bi naj bila reelekcija obvezna pa ves vodstveni kader bodisi v neposredni proizvodnji, bodisi v upravno-tehničnem vodstvu. Bržkone pa se bo treba za zdaj še marsikdaj odpove- ,p dati tako na široko zasnovani reelekciji, že zato ker ne bo f novega kadra, pa čeprav bi se zavoljo takih ali drugačnih ' vzrokov v delovnih organizacijah še tako radi'izrekli za zamenjavo. A vendar, važno je, da so v delovnih kolektivih načelo uzakonili, da so uzakonili možnost izmenjave in da se je bodo tudi mogli povsem zakonito posluževati, kadar bodo ustvarjeni pogoji zanjo. Ni težko dognati, čemu so se v delovnih kolektivih odločili za razširitev reelekcije na ves vodstveni kader. S tem so si namreč proizvajalci zagotovili demokratičen vpliv na kadrovsko politiko na vseh tistih delovnih mestih, kjer se najbolj neposredno odraža vloga posameznika v proizvodnem in poslovnem procesu. Doslej namreč niso bili redki primeri, ko so ta delovna mesta zasedali ljudje brez potrebne strokovne usposobljenosti, ljudje, ki sta jih čas in razvoj prešla, ljudje, ki bi morali veliko več dajati delovni organizaciji in kolektivu,^ot pa so. Po drugi strani pa so pogosto prav ti spet potisnili na stranski tir strokovno boljši kader, ljubosumno branili svoje pozicije — neredko predvsem osebne dohodke, ki jim jih je to mesto zagotavljalo. Pri tem pa so bili samoupravni organi in proizvajalci nasploh pogosto nemočni. Do sem velja vsekakgr označiti za pozitivna izoblikovana in v interni zakonodaji delovnih organizacij uzakonjena nebela reelekcije. Vendar pa pri tem le ne kaže spregledati tudi pomanjkljivosti. Gre namreč za tole: kaj storiti v primeru, kadar je proizvajalec na vodstvenem delovnem mestu morda dvajset, morda trideset let uspešno vodil proizvodnji proces, zdaj pa so ga mlajši prerasli? Ekonomski interes sili kolektiv v to, da ga ob reelekciji zamenja z mlajšim strokovnjakom, po drugi strani pa spet taka zamenjava na manj pomembno delovno mesto ne bi bila v skladu s socialistično moralo in etiko, bila bi celo krivična, saj je prav ta proizvajalec dvajset, morda trideset let nalagal rezultate svoje umske in fizične zmogljivosti v delovno organizacijo. Torej dve povsem nasprotni si stališči. In rešitev? Velika večina delovnih organizacij ni odgovorila na ta družbeni problem. In vendar bo treba v tem primeru nekaj zapisati v statute. Verjetno to, kar je že storilo nekaj delovnih kolektivov: takemu proizvajalcu je potrebno poiskati v kolektivu primerno delovno mesto, da ne bi bil prikrajšan v osebnih dohodkih, če pa to ni možno, potem mu je potrebno pokriti razliko med prejšnjimi in sedanjimi osebnimi dohodki iz skupnih skladov. BOJAN SAMARIN ELAVSKA it. NOTNOST - ___;__• • Četrtek, 11. marca 1965 št. 10, leto XXII nastopijo stanovanjske težave, ker pridejo delavci od drugod in jih je treba nekje nastaniti. Zakaj je temu tako, je v razpravi povedal predstavnik Tomosa. Ni edini, ki tako misli. Ženske je težko zaposliti v izmenah, posebno v nočnih, veliko je bolezenskih izostankov, rodijo, ostanejo doTha zaradi nege obolelih otrok itd., zato se jih podjetja branijo. Ženske iščejo zaposlitev, ker imajo možje prenizke dohodke. Ko pa se zaposlijo, nastanejo v družini problemi, ki so včasih zelo težki. Z drugimi besedami povedano, miselnost je taka, naj ženske ostanejo raje doma. Ali ni taka miselnost kratkovidna? In prav sedaj, ko imamo v''ženskah še edino rezervo delovne sile, če nočemo kar naprej za vsa dela dobivati delavce od drugod, ter tako še bolj zaostrevati stanovanjsko stisko. Kratkovidna predvsem s tega zornega kota, četudi pustimo ob strani dejstvo, da sta delo in zaposlitev prav tako ustavna pravica žensk kot moških. In da si ženske šele z delom ustvarjajo svoje pravice. Veliko premalo .razmišljamo o tem, še manj pa razmišljamo, kako ustvariti take pogoje, da se bodo proizvajalke resnično lahko posluževale svojih pravic in da bodo lahko enakopravne v delovnih kolektivih. Če bi razmišljali o tem, potem ne bi predstavnik enega največjih koprskih kolektivov predlagal, naj bi ženam, ki imajo družino, izposlovali krajši delav- (Nadaljevanje na 2. strani) MEŽIŠKI KOVAČI FOTO: M. ŠPAROVEC Doklej izgovor: »Saj kar gre«? Osnovna misel, ki jo je oblikovala skupščinska razprava, ko je {ekla beseda o proizvodnem' sodelovanju delovnih organizacij in o integracijskih procesih, se glasi: delovne organizacije se ne odločajo za proizvodno sodelovanje in za različne oblike združevanja zato, ker jih v to ne sili ekonomska potreba, ker je še vedno mogoče »shajati«, pa tudi še kar dobro živeti »po starem«, z nizko akumulativno proizvodnjo. Ta misel pa še toliko bolj velja za organiziranje znanstveno raziskovalnega dela. Znanstveno raziskovalno delo zaradi nekritičnega domačega trga še ni postalo ekonomska nuja, zato je na Slovenskem tudi takšno, kot je: premalo organizirano oz. integrirano, prešibko povezano s potrebami gospodarstva, premalo učinkovito na splošni družbeni razvoj. Ob prebiranju različnih publikacij, ki ponazarjajo pestrost znanstvenega prizadevanja v naši republiki, se skoraj ni mogoče znebiti vtisa, da' nesmotrno trošimo tudi tista relativno nizka sredstva, ki smo jih namenili za razvoj znanstveno (Nadaljevanje na 10. strani) PRVE IZKUŠNJE NAGRAJEVANJA STROKOVNIH SLUŽB PO DELU V CELJSKEM INGRADU SPLAČA SE DELAT JEZ JE ODPLAVAL PO VODI Jez med delavci na gradbiščih in zaposlenimi v upravi je bil preslab, da bi vzdržal pritisk od spodaj. Morali so začeti usklajevati odnose na gradbiščih. Zakaj različna merila in neenak način nagrajevanja ni mogel utrditi podjetja. Neskladnosti so najprej začeli odpravljati na gradbiščih, kjer je bilo tehnično osebje marsikdaj ovira za boljše delo. Nič čudnega, če vemo, da operativno vodstvo na deloviščih za svoje delo ni bilo ustrezno nagrajevano. To osebje pa je zelo pomembno, zakaj prav ti ljudje organizirajo proizvodnjo, nadzirajo delo in s svojimi izkušnjami lahko precej vplivajo na zmanjšanje stroškov in s tem na pocenitev gradnje. Tako so sčasoma našli neka merila za organizatorje proizvodnje na gradbiščih. Prve izkušnje pa so pokazale, da so bila prva merila preveč ohlapna. Negativne elemente v nagrajevanju pa so sproti popravljali. Seveda ne moremo trditi, da so že našli popolnoma zadovoljiv način obračunavanja, pa saj tudi sami nenehno izpopolnjujejo sistem nagrajevanja. Tako so v bistvu zadržali dve osnovni ob- ^l!!l!llllllllllllllllllllllllllllllllllll!l!!ll!l!ll!lllll!lllllllll!!|lll||||l!ll!lll!llllllllllllllllll|||||||||||||||!!l)|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||]N Gradbeno podjetje »Ingrad« uvrščamo med ve- 1 | Ukane v gradbeništvu. Njegovi delavci gradijo naj- 1 g več v celjskem okolišu pa tudi v Ljubljani in dru- g M gih večjih mestih so se zasidrali z večjimi gradbi- S | šči. Razen vrste uspešno dograjenih industrijskih in jj j stanovanjskih objektov, delovni skupnosti tega 1 | podjetja ni vseeno, kako delijo zaslužena sredstva. § §| Do nedavnega so po učinku nagrajevali samo de- g g lavce na gradbiščih. Za »možganski trust« podjet- jj j ja, strokovnjake in upravno administrativni kader 1 g pa to pravilo ni bilo uresničeno. Nekateri zaradi g 1 tega niso dobili tistega, kar so zaslužili, drugi pa jj jj so dobili več, kot so zaslužili s svojim delom. Illlllllllllllllllllllll!ll!lllllllllllllllllllllllll!lllllll!ll!lllllllllllllllllllll!lllllllll|||||||||||||||||||||||!ll||!l|||||||||||||||||||!l||||!l|||||||||||||||p liki stimulacije. Razen stalnega dela osebnih dohodkov, ki jim je po določilih pravilnika zagotovljen na osnovi analitične ocene delovnega mesta, so soudeleženi še pri učinku proizvodnih delavcev in pri preseganju finančnega plana. Tretji, zelo pomemben element v nagrajevanju organizatorjev proizvodnje, pa je uspeh ekonomske enote, v kateri delajo. Brez dvoma temelji takšen obračun na zelo natančnem ugotavljanju vseh stroškov podjetja in ekonomskih enot. Brez tega bi se sam od sebe podrl. POGUMNO POSNEMANJE »Novi val« je kmalu zajel tudi posamezne službe v upravi. Razmišljanja so namreč privedla do ugotovitve, da so si posamezna opravila precej podobna. Sistem cenikov, ki ga imajo na gradbiščih, so tako za- čeli prenašati tudi v pisarne. Prehod na takšen način nagrajevanja je bil povezan s »por skusnimi vzorci«. Sprva, so ljudje nasprotovali, ker so menili, da bodo z nagrajevanjem po delu oškodovani. Rezultati v posameznih oddelkih pa so dokazali prav nasprotno. Tako imajo med strokovnjaki in v upravi zelo malo delovnih mest, kjer še niso nagrajevani po rezultatih dela. Sem sodi del knjigovodstva in splošna administracija. Od skupnega števila zaposlenih, ki jih je po zadnjih podatkih 1780, niso v Ingradu našli meril za nagrajevanje po delu le še za 45 zaposlenih. Klasičen način nagrajevanja v obliki plač pa je povsod izginil. In kot pravijo, prav zaradi boljšega sistema nagrajevanja in še zaradi nekaterih drugih okoliščin se je lani fluktuacija v podjetju zmanjšala za 20 do 30 odstotkov. DVOM JE NEVARNO SLEPILO V upravi se je novi sistem najbolj utrdil v kalkulacijskem oddelku, v knjigovodstvu osebnih dohodkov in v strojepisni-ci. V tehničnih službah pa ima- (Nadaljevanje na 3. strani) 7 dni v sindikatih ZADNJI DNEVI POČITKA ZA IZOLSKO RIBIŠKO FLOTO FOTO: M. ŠPAROVEC MNENJE IN ItklTIKA m m Zapečateni skladi ■skupne porabe Pa naj bo zadeva še tako smešna ali neverjetna, vendarle... tako je! Najprej smo proizvajalce v delovnih organizacijah prepričevali, da naj več sredstev naložijo v družbeni standard, da naj se dogovorijo z drugimi kolektivi in s skupnimi silami poskušajo rešiti skupne potrebe, potem pa, ko so se za to Odločili in ko so tudi pripravljeni prespevati svoj delež ustvarjenega dohodka, jim tona vsem lepem prepovemo. A da ne bodo naše besede tja v en dan izrečene, naj povemo to, nad čemer se je na zadnjem seminarju Republiškega sindikalnega sveta pritoževal predsednik sindikatov v Radljah. Za tole gre: lo, kot bi odhajali iz logarnic. Bob ob steno vsaka logika! A ta primera iz Radelj nista edina. V Idriji so na primer pripravili podroben načrt razvoja družbenih služb in družbenega standarda, temeljito so pretehtali vse potrebe in se nato z občani in delovnimi organizacijami dogovorili za prioriteto. Povsem enakopravno so se tudi delovni kolektivi sporazumeli, kolikšna sredstva bodo prispevali v ta namen iz svojih skladov skupne porabe. A tudi pri njih se je zataknilo — prav tako pri službi družbenega knjigovodstva. In v podobnih težavah so menda v mariborskih občinah in bržkone tudi še prenekateri drugi na Slovenskem. o zimskem mrtvilu, ko H 11 so gradbena podjetja občutno zmanjšala obseg del skoraj na vseh JSL nedokončanih gradbiščih in delavce odpustila ali pa poslala na »zimske počitnice«, opažamo v zadnjih tednih obnovo del skoraj na vseh gradbiščih. Kot vsako pomlad so gradbena podjetja po »zimskem spanju« ugotovila, da jim primanjkuje delavcev. Začel se je, kakor že večkrat poprej, lov za novimi delavci. Podjetja so postavila svoje zahtevke za zaposlitev novih delavcev, ki jih iščejo v oddaljenejših krajih širom po Jugoslaviji. Na delo se vračajo stari in novi delavci. Že lani smo zapisali, da so gradbena podjetja zaposlila preveč novih delavcev, po večini brez vsake strokovne usposobljenosti. Po statistič- Stara pesem nih podatkih smo lani v gradbeništvu zaposlili na Slovenskem približno 7000 novih delavcev. Zahtevki, ki so jih letos postavila posamezna gradbena podjetja pa kažejo, da staro napako ponavljamo. Po nepopolnih podatkih so samo podjetja v ljubljanskem okolišu pripravljena zaposliti 4882 delavcev, od tega števila pa kar 2997 brez kakršnekoli stroMivne usposobljenosti. Pojav je zaskrbljujoč, ker so izračuni v gradbeništvu že lani pokazali, da produktivnost ne narašča. Tudi ni mogoče v sedanjih pogojih pričakovati, da bi produktivnost naraščala, ko se vsako leto struktura delavstva v posameznih gradbenih podjetjih skoraj popolnoma spremeni. So podjetja, ki na začetku gradbene sezone zaposlijo več kot polovico stalnega števila zaposlenih. Ker sklepajo nova delovna razmerja v glavnem še v gradbeništvu neusposobljeni in neuki delavci, od njih tudi ni mogoče pričakovati, da bi povečali storilnost. Tako seveda v gradbeništvu ne moremo govoriti o intenzivnih oblikah gospodarjenja. Sindikati menijo, da si gradbena podjetja z zaposlovanjem velikega števila novih delavcev scyma kopljejo jamo. Prenehati bi namreč morali s prakso, da bi večje naloge v gradbeništvu prevzemali izključno z bedno večjim zaposlovanjem. Novih zaposlitev sicer v sindikatih ne nameravajo preprečevati, zavzemali pa se bodo, da osebne dohodke delavcev, ki delajo v gradbeništvu, popravijo, da podjetja uresničijo zagotovila o stalnosti delovnih razmerij in da zaposlenim delavcem zagotovijo znosne življenjske pogoje, stanovanje in prehrano. Samo podjetja, ki bodo to zmogla, so po mnenju sindikatov upravičena zaposliti nove delavce. Z. T. rt S '•3 .5 c« «4 1 S ei 'S 0 1 > 1 f £ "35 d Ki Krt 3 t d f I , > d £ .S g 2 ~i -3 "S rt a rt s a S s .S _rt ! .s ■a PROBLEMI ŽENSK SO PROBLEMI VSEH Dvakrat teže je zaposliti žensko kot meškega - Ženske si z delom ustvarjajo svoje pravice - Počutja proizvajalca še niso ovrednotili kot element večje produktivnosti - V reševanju problemov žensk bo treba najti skupno govorico (Nadaljevanje s 1. strani) nik, da bi jih tako razbremenili. Česa bi jih razbremenili? Delovnih obveznosti v kolektivih, da bi se jih tako še bolj branili vzeti na delo. Zmanjšali bi jim delovne obveznosti, s tem pa tudi pravice. Kako bi bile ženske s takimi olajšavami razbremenjene doma, povedo izkušnje Lesonita iz Ilirske Bistrice. Nekaj časa imajo že 42-urni delovni teden s prosto soboto. Ženske pa prihajajo v ponedeljkih na delo vpliko bolj utrujene kot moški, ker v dveh dneh naredijo doma vse tisto, kar čez teden niso uspele. Razprava na posvetovanju je zabeležila posluh delovnih kolektivov za probleme zaposlenih družin, pripravljenost, skrbeti ne samo za razvijanje tehnične opreme in tehnologije, temveč tudi za vedno boljše življenjske razmere zaposlenih. Vse preredke so še delovne organizacije, ki so uspele z dokajšnjo prizadevnostjo organizirati delo v izmenah tudi za ženske, ki so poiskale vsa tista delovna mesta, na katerih se ženske lahko polno uveljavljajo kot proizvajalke, še bolj redke pa so tiste, ki so uspele organizirati različne dejavnosti za razbremenitev zaposlenih družin. Vendar pa so izkušnje teh pokazale, da so ženske, ki so razbremenjene vsakodnevnih skrbi, prav tako dobre proizvajalke kot moški, včasih še bolj in da tudi strokovnega usposabljanja ne odklanjajo, če imajo za to pogoje. Za izmenjavo takih izkušenj pa je bilo posvetovanje koristno. Osnovna ugotovitev, ki jo lahko izluščimo iz razprave, je, da vzrok za to, da družbene službe ne gredo v korak z gospodarskim razvojem in da nas potrebe preraščajo, ni toliko v pomanjkanju materialnih sredstev kot v tem, da nismo počutje proizvajalca ovrednotili kot izredno pomemben element, ki vpliva na večjo produktivnost. Posvetovanje je soočilo prakso z načeli, ki jih že leta ponavljamo. Načelno vsi vemo, da je skrb za družino poverjena družbi, da je ta vprašanja dolžna razreševati družba. Ko pa pridemo do prakse, postane ta družba kaj rada imaginarna. Doslej smo vse preradi vrednotili probleme pomanjkanja otroških varstvenih ustanov, obratov družbene prehrane in drugih dejavnosti, ki izboljšujejo življenjski standard, kot ženske probleme. Tako se praksa razhaja z načeli. In potem vidimo samo ženske, ki ostajajo doma, ki so nenehno utrujene zaradi dvojnih, trojnih obremenitev. Ce bi bilo več žensk v samoupravnih organih, bi te probleme hitreje reševale, je pouda- ril nekdo v razpravi in dodal, da je težko prepričati tehnokrate, ki vidijo samo stroje, da bi namenili nekaj sredstev tudi za človeka, da bo tako njegovo boljše počutje vplivalo na večjo produktivnost. Res je, da ženske premalo sodelujejo tam, kjer se odloča o sredstvih in da so zato tudi sredstva za družbeni standard tako skromna, zato so družbene službe za pomoč družini največkrat pozabljene. Zakaj jih je tako malo v samoupravnih organih, vemo. Tudi posledice so očitne. Vendar, to niso samo problemi žensk, to so vprašanja, ki neposredno zadevajo proizvodnjo, ki ni boljša in večja samo zaradi novih strojev in izpopolnjene tehnologije, temveč ima pri tem enakovreden vpliv človekovo počutje. In skupna stališča, ki jih je izoblikovalo posvetovanje, so potrebna prav zdaj, ko sprejemamo družbene plane komun in programiramo dejavnosti, za katere morajo biti tudi delovne organizacije krepko zainteresirane. Tudi na to, da delovne organizacije nimajo sredstev, ker jim vse poberejo proizvodnja, llll!!l!l!!lllilllll!l!llll!!!l!lllll!!lll!:ll!l!!!9!!l!!!!llll!il!ll!lll!!]|l!!l!lllll!!!illl!!!lllll!lllll!!ll!!! rekonstrukcije itd., je odgovorila razprava predstavnika Cementarne Anhovo. Letos so dali 360 milijonov za družbeni standard proizvajalcev. S.em so uvrstili stanovanja, družbeno prehrano, varstvo otrok, organizirali so nego bolnika na domu, da ženske zaradi tega ne bodo izostajale itd. Ne samo počutje proizvajalcev na delovnih mestih, tudi razvoj njihovih otrok jih zanima. Z zdravstveno službo^ so se dogovorili za sistematske preglede otrok, s krajevno skupnostjo pa bodo skupaj naredili programe, kaj bi za otroke bilo treba še storiti. Tudi šolski uspehi jih zanimajo. Kako tudi ne, saj kolektiv ve, da so otroci njihovih delavcev bodoči proizvajalci delovnega kolektiva... Taka kadrovska politika je razveseljiva in vodi k uspehom. Ce imajo #v delovnih organizacijah posluh za človeka, se najde tudi nekaj sredstev, ki bodo pomemben prispevek k občinskim proračunom za urejanje vseh tistih dejavnosti, ki neposredno razbremenjujejo zaposlene proizvajalce. Seveda pa je treba najti skupno govorico. N. L. Ill!!llli!!l!!!l!!l!!!!!!!!!l Na temo o nagrajevanju: »Saj bi - če bi«... Nič novega ne bomo povedali, če rečemo, da smo v uveljavljanju ustavnega načela o delitvi po delu prišli le na pol pota ali pa še to ne. In bržčas bomo tudi^psi podpisali trditev, da ga uresničujemo peliko počasneje, kot bi hoteli, ter pogosto tudi za ceno nenehno se porajajočih in velikokrat precej bolečih antagonizmov. Kolikor pa je že lastovk, žal še ne pomenijo odjuge v zamrznjenih delitvenih odnosih — za zdaj so še vedno bolj obet nanjo. Saj priznavamo, da smo v zaostanku. Pri tem pa sami sebe zagovarjamo in opravičujemo, češ... »-ni meril za nagrajevanje strokovnjakov^. ■. »umskega dela se ne da meriti-« ... »naj sindikati ali pa kdo drug izoblikuje načela in merila za nagrajevanje po delu strokovnjakov, mi pa jih bomo nato že uveljavili«. ■ ■ Skratka, vse na temo: saj bi — 6e bi... Kolikor pa je že primerov, ko so v delovnih organizacijah izoblikovali sistem nagrajevanja po delu tudi za organizatorje poslovnega in proizvodnega procesa, za upravno administrativni kader in za strokovnjake, v celoti zavračajo tezo, da rezultatov umskega dela ni možno meriti. In ne da bi se spuščali v podrobnosti posameznih sistemov, lahko že posplošimo nekatere preizkušene rešitve in spoznanja. Čeprav v delovnih organizacijah, kadar govore o nagrajevanju strokovnjakov, tako radi poudarjajo razlike med umskim delom in delom v kosovni- proizvodnji, pa je vendarle osnovna značilnost doslej izoblikovanih sistemov nagrajevanja po delu za strokovni kader v tem, da so pravzaprav aplikacija osnovnih načel nagrajevanja v neposredni proizvodnji. Tako se tudi osebni dohodki tako imenovanih umskih delavcev oblikujejo v osnovi na enakih sklopih meril: v odvisnosti od individualnih rezultatov dela, ekonom- Radeljska občina je vključena v republiški program razvoja šolstva. Zato naj bi republika prispevala iz svojih skladov 120 milj. din za gradnjo novih šolskih kapacitet, medtem ko bi morala radeljska občina sodelovati s 40 milj. din. Ker pa občinska skupščina iz svojega proračuna ne zmore naenkrat zagotoviti tolikšne vsote, so se v delovnih kolektivih dogovorili, da bi naj ta sredstva prispevali iz svojih skladov skupne porabe. Dogovorili so se, a napravili račun brez krčmarja. V službi družbenega knjigovodstva so se na vsem lepem odločili: jok, to pa ne! In utemeljili so ta svoj sklep s tem, da bi to ne bilo-v neposrednem interesu delovnih kolektivov. V radeljski občini je kakih 500 gozdnih delavcev, ki med drugim upravljajo tudi z gozdnim skladom. Ta je sicer res strogo namenski, za pospeševanje gozdov, vendar bi po veljavnih predpisih lahko zgradili iz sredstev tega sklada tudi stanovanja za gozdne delavce, tako imenovane logamice. In ker pač gozdne delavce v radeljski občini nič manj ne tarejo stanovanjske preglavice kot vse druge kolektive in ker so tudi sredstva bila v skladu, so se odločili, da bi zgradili nekaj stanovanj iz sredstev gozdnega sklada. Pa je spet nastopila služba družbenega knjigovodstva in izdala odločbo, da stanovanj za gozdne delavce ne morejo zidati iz sredstev gozdnega sklada. In menda samo zato ne, ker teh stanovanj ne bi gradili po pohorskih in kozjaških grapah temveč v dolini. Pri tem pa tistim v službi družbenega knjigovodstva ni bilo prav nič mar, da bi gozdni delavci iz teh stanovanj vsak dan odhajali na de- Ceprav je kazalo, da ne bo treba več izgubljati besed, da je potrebno povečati vlaganja v družbeni standard proizvajalcev — jih bo vendarle še treba! In naj zato čisto na kratko povzamemo ^a tiste, ki so doslej bili gluhi; povsem dokazano je, da bomo lahko dosegli hitrejši in hkrati stabilnejši gospodarski razvoj le z usklajevanjem investicijske potrošnje v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih. Se posebno zdaj, ko prehajamo od izrazito ekstenzivnega na intenzivno gospodarjenje je potrebno ustvariti pogoje, da bodo lahko proizvajalci na obstoječih proizvodnih sredstvih dosegali boljše delovne rezultate z večjo intenzivnostjo dela, z večjo produktivnostjo in z zmanjševanjem proizvodnih stroškov. To pa pomeni, da bomo morali veliko bolj intenzivno kot doslej reševati probleme otroškega varstva, stanovanjske probleme, da bomo morali hitreje razvijati trgovino, šolstvo zdravstvo, skratka vse tiste službe, ki jim je glavna skrb zadovoljevanje potreb proizvajalcev. Potemtakem so investicije v družbeni standard hkrati tudi investicije v večjo intenzifikaci-jo gospodarjenja. In če že delovne organizacije prevzemajo nase skrb ne le za enostavno, temveč bolj in bolj tudi za razširjeno reprodukcijo, potem so vedno bolj tudi odgovorne za rast družbenega standarda svojih proizvajalcev, ker je tudi leta eden izmed njenih sestavnih elementov. Pri tem pa jim je bržčas treba omogočiti vsaj to, da nalagajo vanj svoja sredstva, ne pa da jim z nekakšnimi administrativnimi ukrepi in kdo ve v čigavem interesu to onemogočamo. !!^!:!!ll!!l!ll!llll!llll!!l l!!lll!!!llli!l!!!l!!!!!llll!!ll!!!!ll!!IUII!llll!!ll!I!lll!llll!!!ll!!ll||!IM ' r;i|!!ll|l!l|| Pojasnilo uredništva Za članek »Mir za vsaka ceno« se je naše uredništvo odločilo zaradi tega, ker je dobilo več opozoril, da je Planiko v kratkem času zapustilo več strokovnjakov. Ko je naša novinarka Mariola Kobal zbrala gradivo v Kranju in Planiki, smo se odločili, da ga v Delavski enotnosti objavimo, Po objavi smo dobili odgovor Planike, preverjali smo njihove trditve, ki jih navaja v odgovoru Mariola Kobalova, Naš komentar bi odpadel, če ne bi odgovor Planike vseboval tudi namigov o nesalidnasti, zlonamernosti, tendencioznosti, senzacionalističnosti, o aferah, in zlasti o kodeksu jugoslovanskega novinarstva. Predvsem bi radi povedali, do smo sami novinarji pisali in sprejeli svoj kodeks, v katerem smo poudarili, da moramo poročati točno, objektivno, da namerno ne opuščamo katerega koli bistvenega dejstva, ki bi bilo nerazdružljivo s poklicno moralo, ki ne bi preverjalo vsebine vesti. V članku »Mir za vsako ceno« smo se tega načela tudi držali. V odgovoru naše novinarke Mariole Kobalove je razvidno, da je poiskala različne možne vire informacij. Če na primer direktor podjetja noče dati izjave novinarju, potem ta zanesljivo ne more prispevati k izboljšanju informacij. Kajti ena od dolžnosti direktorja je tudi ta, da predstavlja podjetje navzven, to se pravi, da je dolžan dati pojasnila za tisk, če se ta nanašajo na njegov kolektiv. Vsi v odgovoru navedeni viri informacij novinarke Mariole Kobalove in sam prispevek »Mir za vsako ceno« dokazuje, da ni zagrešila nesolidnosti, da se je skušala v problematiko poglobiti. Drugo, kar je treba v tej zvezi povedati, je, da ima novinarstvo omejene možnosti, da bi v vsakem članku opisovalo celotno problematiko, vse uspehe In neuspehe neke delovne organizacije. Tako razumevati popolno informacijo bi bilo nestvarno, kajti če bi jo poskušali uresničiti, bi se časopisni članki raz- vlekli na več časopisnih strani in l bili za bralce (razen prizadetih) neza nimivi. Zato pomeni beseda -objektivu informacije« objektivno informirati nekem problemu, ne pa poskušati zajet vse probleme. Beseda »točno objektiv no in popolno informacijo« ima v praks to slabost, da popolne dobesedne objel: tivne informacije običajno ne zaidejo ■ tisk. Popolno informirati bralce o do godkih bi (v dobesednem smislu!) po menilo objavljati na primer vse refera te in vso diskusijo s kongresov, vsa po ročila in razpravo z zasedanj skupšči. in tako dalje, Mislimo, da ni potrebi navajati posebnih dokazov, zakaj to n mogdče. Cim pa novinar recimo tride seturni razgovor poskuša spraviti i članek, bo nujno moral nekaj izpustit-. Tako je bilo tudi v prispevku »Mir zi vsako ceno«, Pripominjamo pa, da srn, dali temu prispevku največji možni ob seg, ki je običajen za naš časopis. Na dalje trdimo, da smo poiskali dostopn, vire inforntacij in da nismo izkrivljal izjav. Odgovor novinarke in vseli prizadetih Pričakovala sem reakcijo na članek Mir za vsako ceno, ker v njem ob bolečih problemih v medsebojnih odnosih in delavskem samoupravljanju nakazujem tudi vzroke in povzročitelje tega. Preseneča me pa sam način reakcije. Namesto da bi odgovor principialno obravnaval stališča, ki sem jih zavzela na podlagi zbranega gradiva, polemiziral ali s prepričljivimi protidokazi pobil v članku navedene vzroke fluktua-cije med strokovnjaki, degradira resne probleme v vsakdanje govoričenje, kakršnega je moč najti v skoraj vsakem delovnem kolektivu in se zreducira na skopo strokovno in osebno oceno treh bivših sodelavcev, ter na oštevanje in moralno pridigo meni ter na prikazovanje gospodarskih uspehov Planike, o katerih res nisem veliko napisala, ker pač ni mogoče podjetja v enem samem članku temeljito obravnati z vseh zornih kotov. Po novinarskem kodeksu, na katerega se sklicuje odgovor, smo časnikarji dolžni javnosti posredovati samo točne, objektivne in popolne informacije, in to sem si — ne samo zaradi kodeksa, ampak tudi zaradi tankovestnosti — prizadevala pri pisanju Miru za vsako ceno. Zeljo po objektivnosti sem določno izrazila celo v članku! Tokrat samo dodajam, da sem izkoristila vse možne vire verodostojnih informacij. Naj jih navedem: Občinski komite ZKS Kranj, Občinski sindikalni svet Kranj, predsednik delavskega sveta v Planiki, predsednik upravnega odbora, sekretar tovarniškega komiteja, sekretar tamkajšnje mladinske organizacije, Služba pravne pomoči pri RS ZSS, Komisija za družbeno samoupravljanje pri RS ZSS, predsednik OSS Ljubljana, dalje trije strokovnjaki, ki so odšli iz Planike in eden, ki ga še trdoživost priklepa na tovarno, štirje zapisniki o kritični obravnavi razmer v Planiki, sestavljeni na občinskem komiteju, ter dve samostojni obširni pismeni izjavi s podobno vsebino. Skupno 32 tipkanih strani, kar smo po sebi dokazuje, da nisem poskušala »delati afere iz nič«. Za razgovore, preverjanje zbranih podatkov in prebiranje ter izpisovanje iz zapisnikov sem porabila najmanj 30 ur. Več ko dovolj, da bi mi kdorkoli lahko očital nesolidnost ter zlonamerno, tendenciozno pisanje, (vsekakor sem imela tendence pri pisanju, toda pozitivne!) ter senzacionalistično napihovanje nečesa, kar ni nič. Pripominjam, da Planike dotlej nisem bolje poznala, niti nisem imela kakršnegakoli osebnega povoda za antipatije do tega kolektiva, ki bi jim dala duška pri pisanju Miru za vsako ceno. Za probleme je zvedel glavni urednik na resnem mestu in nehvaležno nalogo po lastni presoji zaupal^meni. Glede dejstev, ki jih navaja Planika v svojem odgovoru, pa tole: Vsi njeni bivši strokovni sodelavci, ki so omenjeni v mojem članku in v odgovoru, se s pojasnili nekdanjega njihovega kolektiva ne strinjajo. Svojo oklevetano čast nameravajo oprati pred sodiščem in ničesar ne zanikajo, kar so mi izjavili in kar sem porabila pri pisanju. SENZACIJE BREZ SENZACIONALISTIČNIH TENDENC Herman Jesenšek nam je pismeno sporočil: »V zvezi s pojasnilom in odgovorom Planike na članek Mir za vsako ceno izjavljam, da je obrazložitev Planike o vzrokih moje prekinitve delovnega razmerja pri tem podjetju kakor tudi ocena mojega dela na delovnem mestu šefa organizacijsko-kadrovskega sektorja enostransko prikazana in neresnična, kar lahko dokažem s pričami. Zato smatram tako obrazložitev kot obrekovanje in vas (Delavsko enotnost — op. M. K.) opozarjam, da bom prisiljen sodnijsko ukrepati v skladu z določili zakona o tisku zoper Delavsko enotnost! (poudarila M. K.) in podpisnike navedenih izjav.« Jese*Šek Ustna izjava Franca Kumerja: »Pisca odgovora na članek Mir za vsako ceno bom tožil zavoljo neresničnih izjav ter zahteval, da jih v Delavski enotnosti prekliče. Očita mi stremu-štvo in apetit po »šefovanju« v organi-zacijsko-kadrovskem sektorju. Ali bi razsoden reflektant na to delovno mesto javno na sestankih kritiziral nezakonitosti v podjetju, nepravilne odnose, zlasti pa tovariša direktorja, kakor sem jih jaz v času, ko se je tedanji .šef OKS odpravljal iz podjetja? Ker se odgovor rahlo posmehuje moji strokovnosti, bom še pojasnil, kako je nasploh s strokovnostjo vodilnih uslužbencev v Planiki, zaradi katere, kot je razvidno iz odgovora, si pa ne delajo skrbi. Cernu bi od mene zahtevali fakultetno ali višjo izobrazbo, ko pa jo ima izmed ljudi na veliko odgovornejših mestih samo eden oziroma ena — šefinja komerciale. Šef proizvodnje je visokokvalificiran čevljar, njegov pomočnik ima srednjo čevljarsko šolo, prav tako šef razvoja, šef splošnega sektorja je absolviral gimnazijo, tedanji šef računovodstva in nabavnega oddelka nimata zaključene srednješolske izobrazbe, šef prodajnega oddelka je visokokvalificiran trgovec, medtem ko sedanji šef OKS ni dokončal agronomske fakultete in mu torej ni mogoče priznati uni-vezitetne izobrazbe, še manj pa ustrezno strokovnost za delo, ki ga opravlja. Ce mi boste dali prostor, bom v posebnem članku z dodatnimi podatki podprl vaša stališča glede fluktuacije strokovnjakov v Planiki in prikazal družbeno škodljivost nekaterih ljudi v tem podjetju. Fra To povzemamo iz tega, ker v odgovoru Delavskega sveta Planike ni trditve, da so izjave netočne, odnosno se trditve nanašajo na osebno preteklost bivših članov kolektiva, ki so dali izjave za tisk. Ti tovariši svojih prvotnih izjav ne demantirajo in je potemtakem novinarka napisala tisto, kar so ji tovariši povedali. V tem primeru, če bi bile izjave netočne, a jih novinar ni namerno izkrivil, potem zadenejo te izjave na polno odgovornost tistega, ki jih je novinarju posredoval. Ze nekajkrat smo v naši praksi naleteli na primer, ko bi novinarju radi odvzeli vsako pravico lastnega mnenja in zaključkov. Radi bi, da bi novinar samo suho poročal o nekih dogodkih, radi bi odvzeli novinarju funkcijo javnega družbenega delavca. Te funkcije pa si jugoslovanski novinarji ne pustimo vzeti, ker vemo, da bomo le s kritičnim, borbenim novinarstvom, ki ga ne bo strah odkrivati in raziskovati tudi slabosti v našem razvoju, da bomo le s takim pisanjem pomagali odpravljati slabosti in napake. Očitate nam tendencioznost. Popravili bi vas. Imamo tendenco, celo zelo močne tendence, da bi z vsakim našim prispevkom pomagali razvoju hovih družbenih odnosov) da bi pomagali razvijati samoupravlja- vcu štejem za nepravično in kot osebni ukrep direktorja Klanjška, ekonomistk Ozbičeve in Štrukljeve. To si upam kjerkoli zagovarjati. Med službovanjem v podjetjih Borovo, usnjarni v Vinkovcih in Jugoplastiki sem za svoje delo prejel javne ustne in pismene pohvale, ki jih hranim skupaj z raznimi športnimi trofejami kot drag spomin. Bil sem pa tudi denarno nagrajen. Dalje: Res so- se me časniki nekajkrat sposodili, vendar nikdar težišče kritike ni bilo na meni, ampak na tedanjih nasploh neurejenih razmerah v — Planiki! Pri izplačilu nadomestila za osebni dohodek med odstranitvijo iz Planike in odpravnine sem sc moral zateči po pravno pomoč na RSS, ker direktor Klanjšek kljub sklepom samoupravnih organov in zakonitim predpisom ni dovolil izplačati nadomestila v predpisanem roku, niti izročiti delovne knjižice, zaradi česar se nisem mogel takoj drugje zaposliti. S tožbo sem si izboril nadomestilo za neizkoriščeni redni letni oddih, kar ne kaže ravno, da v Planiki vsi spoštujejo zakone. Neokusno se mi zdi, da tovarišici Kobalovi očitajo nepoznavanje zakonov in nehumanost, ko vendar ves njen članek kaže ravno nasprotno. Neresnična je izjava Planike o uspehu podjetja po mojem odhodu. Pripominjam, da je prikazana razlika v bruto dohodku nastala zaradi tega, ker so za primerjavo vzeli samo vrednost tovarniške proizvodnje, ne pa tudi prometa v 160 prodajalnah lastne trgovske mreže. Ce bi prišteli še ta promet, ne bi znašal torej 3,5 milijarde, ampak nad 8 milijard, kar seveda demantira za 7,5 milijarde povečani obseg poslovanja, odkar me ni v Planiki. K hvalnici, da se je po mojem odhodu zmanjšalo število zaposlenih v računovodstvu za 12 ljudi, pa tole: Lahko se je, ko je Planika potem nakupila za 10 milijonov knjigovodske mehanizacije. Tudi ni res, da je Planika v »mojem obdobju« zaposlovala 1070 ljudi, bilo jih je 1400, če prištejemo še obrate, ki so bili v sklopu Planike in lastno trgovsko mrežo. Zaradi insinuacij o moji nestrokovnosti kaže povedati, da je bilo vse računovodsko delo vseh šest let, ko sem delal v Planiki, pravočasno opravljeno in da finančne inšpekcije niso imele nik- ODMEV NA ODGOVOR PLANIKE Še preden smo iz Planike dobili odgovor na Mir za vsako cei.o, je prispelo pismo Antona Smolnikarja, čevljar-' skega mojstra v tej tovarni, ki ga v celoti objavljamo. »Zvedel sem, da vam je delavski svei Planike poslal odgovor na članek Mir za vsako ceno. Ne mislite, da se ves kolektiv strinja s tem. Številni člani Zveze komunistov smo to na glas povedali. Takoj po izidu omenjenega članka je namreč tovarniški komite sklical sestanke vseh treh osnovnih organizacij, kjer smo poleg drugega obravnavali tudi Mir za vsako ceno. V naši osnovni organizaciji je se- kakor ste brali, postavitvi stvari, kamor sodijo, in pojasnil resnično stanje v Planiki, kar sem si prizadevala tudi .,jaz.....» Poznam novinarski kodeks in novinarske moralne normd, ki pa niso prav nič drugačne, kakor za vse državljane, vključno priložnostne člankarje In kritike. Novinarju pa je dovoljeno »samostojno raziskovati družbene procese in navzkrižja našega razvoja, kar mu služi za družbeno ivoristne zaključke ter za oblikovanje Lastnih mnenj ter stališč, ki jih potem posreduje javnosti. S tem odpira nove vidike družbene problematike, spodbuja širšo izmenjavo mnenj o teh In še pripombe tov. Zdravka Erznožnika na odgovor: »Iz odgovora Planike je razvidno, da sem v 30 letih zaposlitve menjal pet služb, kar ne govori o delovni nesolid-nosti, na katero namigujejo v Planiki. Pri eni firmi sem bil nepretrgoma 18 let! Iz odgovora je prav tako razvidno, da že 15 let delam na vodilnih mestih. Nikjer mi niso odpovedali delovnega razmerja razen v Planiki, katere odpo- lli!lllillll!llll!lllllllllllll!!lll!ll!llilll!!ll!lll!llllllllllll!ll!!lll!llll!llllllllll!lllll!llllll!lll!lli;illliii!llllllllllill!l!!lll!lll!!llllillll!lll!IIM nje, boljše gospodarjenje, skratka, tendenčno, zavestno se borimo za izgradnjo socializma. Razumljivo je, da pri tem pogosto trčimo v nasprotje z osebnimi interesi in željami zlasti tistih ljudi, ki se čutijo v kritiki' prizadeti. Tudi oni imajo vso možnost, da preko časopisa povedo svoje mnenje, izpodbijajo naše informacije in zaključke. Veseli smo, kadar se ob tem krešejo mnenja in razčiščujejo nejasnosti, odpravljajo slabosti. Manj pa smo veseli takrat, kadar se poskuša nekaterim državljanom v zagovor napisati samo slaba karakteristika. To prav gotovo ni znak najboljše »klime« v neki delovni organizaciji. Naši proizvajalci pa so čedalje bolj občutljivi. Ne gre jim samo za denar, niti ne samo za položaje, pogosto jim je dobro počutje vredno več. Nekateri tudi zaradi tega zapuščajo delovne organizacije. P. S.: Menimo, da zaradi tega ne bi kazalo spreminjati državljanov, primerneje se nam zdi, da bi spreminjali klimo v nekaterih delovnih organizacijah. Seveda pa to ni samo stvar tiska, temveč tudi in predvsem — samoupravnih organov in proizvajalcev. UREDNIŠTVO DELAVSKE ENOTNOSTI dar večjih pripomb, čeprav tedaj nihče od 60 uslužbencev v računovodstvu ni imel niti srednje strokovne izobrazbe. Odgovor o meni je torej neresničen, neobjektiven in zlonameren, zaradi česar bom zahteval sodno rehabilitacijo. Nikdar nisem imel sltRbenih težav zaradi nestrokovnosti, pač pa sem jih v dveh podjetjih imel zaradi bolestnih ambicij direktorjev, ki sta me prisiljevala, da bi kršil zakonite predpise. To velja tudi za Planiko.« Etgtfožnik ZOenrJco y Kretar tovarniškega komiteja predlagal, naj bi odgovorili na članek, češ da navedbe v njem niso točne. Več prisotnih članov z menoj vred pa je pripomnilo, da v glavnem vse drži, kar je napisala novinarka, in da bi lahko še desetkrat več povedala o neredu v Planiki, zato da bi bilo nesmiselno odgovarjati. Slišal sem, da je v drugih osnovnih organizacijah približno enako potekel razgovor o tem članku.« Ti odgovori in odmev so mi povečali dvom, ali je odgovor Planike — ne glede na prijem — tako pretehtan in vsestransko preverjen, kakor zahtevajo njegovi pisci od novinarja. Služil pa naj bi, vprašanjih ter prispeva k izboljšcvalnin ukrepom«. .top Smolnikar Menim, da je moj članek Mir za vsako ceno produkt takšnih prizadevanj in da je uredništvo kljub protestu Planike doseglo svoj dobrohotni in z vseh strani pozitivni namen: notranji odnosi, zaradi katerih so jim strokovnjaki uhajali, se normalizirajo in delavsko samoupravljanje odganja močnejše korenine. MARIOLA KOBAL IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN Tudi na Notranjskem še niso zamrli stari pustni običaji (Foto: M. Šparovec) • SLOV. KONJICE Uveljavljanje statutarnih določil Pred dnevi je delavski svet Lesno industrijskega podjetja v Slov. Konjicah razpravljal o zaključnem računu za poslovno leto 1964. Razprava je bila dokaj burna oziroma zanimiva, posebno o vprašanju delitve čistega dohodka. Pozornost vzbujajo tudi pokazatelji o osebnih dohodkih, skladih in sredstvih, s katerimi samostojno razpolagajo ekonomske enote oziroma obratni delavski sveti. Iz 'pokazateljev je namreč razvidno, da so se osebni dohodki (v bruto znesku) povečali nasproti 1. 1963 za 50 odst. (index 1964 : 1963 = 150); sklad skupne porabe pa so povečali kar za 476 odst. (indeks 1964 : 1963 = 576). skupne potrebe, ostali del ustvarjenih sredstev pa ostane obratom v tisti višini oziroma procentih, kot so jih sami ustvarili. S temi sredstvi obratni delavski sveti samostojno razpolagajo. Ta delitev je zelo preprosta in vsem tudi razumljiva, hkrati pa dokaz, da je možno tudi v pogojih investiranja in rekonstrukcij uveljaviti načelo delitve po EE in s tem jačati materialno osnovo delavskega samoupravljanja po osnovnih enotah. Delavski svet je nadalje obravnaval težave s preskrbo surovin in reprodukcijskega materiala v preteklem letu ter ugotovil, da je podjetje kljub temu rentabilno in ekonomično poslovalo. Zaradi pomanjkanja vezanih plošč pa je obrat v Poljčanah moral ustaviti proizvodnjo za izvoz. Težave v zvezi z dobavo reprodukcijskega materiala bi se morale reševati na vseh forumih, ker je glede na obstoječi položaj skoraj nemogoče, da bi jih uspelo zadovoljivo reševati eno samo podjetje. Na koncu je DS sprejel sklep o prehodu na skrajšan delovni čas, in sicer bodo po tem sklepu uvedli s 1. 3. 46-urni delovni tednik. P. V. • NOVA GORICA: Smotrna razporeditev letovanj Sindikalna podružnica v tovarni pohištva MEBLO v Novi Gorici je lani razpolagala z 32 ležišči v Novem gradu in dvema ležiščema v Trenti. Te zmogljivosti pa so za kolektiv tovarne pohištva še vedno premajhne, posebej v juliju in avgustu, ko je sezona na višku, medtem ko je v juniju in septembru še precej teh ležišč nezasedenih. Tako je lani v Novem gradu letovalo 290, v Trenti pa 17 članov kolektiva oziroma njihovih svojcev. Za ta letovanja je sindikalna podružnica prispevala 1,142.048 dinarjev. Sem pa je všteto tudi sedemdnevno brezplačno letovanje tistih članov kolektiva, ki so socialno in zdravstveno ogroženi. Regres pa je dobilo tudi 46 članov kolektiva, ki so letovali v drugih počitniških domovih. Kot ugotavlja sindikat v tovarni pohištva v Novi Gorici, v Novem gradu letujejo v glavnem družine, medtem ko preživlja mladina večji del svojega dopusta v okviru počitniške zveze. Ker pa so zmogljivosti v Novem gradu v glavni sezoni premajhne, v tovarni pohištva že razmišljajo, kako bi te povečali. Delno so problem že rešili, ko so kupili 10 novih šotorov, v katerih pa lahko letujejo le poleti. Sindikalna podružnica v tovarni MEBLO v Novi Gorici si tudi prizadeva, da v prihodnje ne bo v počitniškem domu v Novem gradu svojim članom nudila na letovanju samo hrano in prenočišča, marveč tudi primerno razvedrilo. Sem naj bi bile vključene najrazličnejše športne in družabne igre, organizacija izletov v bližnjo okolico in podobno. Letos pa bodo v Novem gr^du začeli tudi z gradnjo prepotrebnega otroškega igrišča, o katerem govorijo že več let. V tovarni pohištva V Novi Gorici pa tudi razmišljajo, kako bi dopuste zaposlenih razporedili od maja pa tja do oktobra, da ne bi preveč trpela proizvodnja. Namreč doslej se je dogajalo, da so skoraj vsi člani kolektiva hoteli letovati le v juliju in avgustu. M. • BREŽICE: »En hribček bom kupil...« Po pravilniku o delitvi čistega dohodka in osebnega dohodka sio predvidevali delitev v razmerju 81 : 19, dosegli pa so razmerje OD : skladi 76 : 24'. Pomembna je ugotovitev, da so osebne dohodke povečali na račun znižanja stroškov in ne na račun skladov. Predvidevajo tudi nov sistem nagrajevanja, ki bo še bolj stimuliral proizvajalce za prizadevanja. 2e samo navedeno predstavlja vsekakor napredek za to podjetje, je pa istočasno tudi odraz dobrega gospodarjenja. Seja delavskega sveta je bila pomembna predvsem zaradi tega, ker so na osnovi zaključnega računa sprejeli sklepe o taki delitvi, ki utrjuje materialno osnovo delavskega samoupravljanja. Zakaj? DS Lesno ind. podjetja je namreč zasledoval interese podjetja, obratov in določil statuta ter sklenil, da se poravnajo najprej družbene obveznosti in krijejo Melodije te narodne so brežiški občani prvič slišali v programu svoje radiooddajne postaje na večer pred občinskim praznikom 27. 10. 1963, odtlej pa jo čujejo večkrat na teden, kot signal svojega oddajnika, ki napove, da bodo uro ali dve poslušali glasbo po željah in izvedeli vse novice iz domače občine in še iz drugih okoliških krajev. Tistih nekaj radioama-tffjev, kolikor se jih je pred nekaj leti ogrelo za občinski ra-diooddajnik, ni nikoli pričakovalo, da bodo želi s svojimi oddajami med ljudmi toliko priznanja in takšen uspeh. Občinski oddajnik ni v Sloveniji novost: imajo jih v ptujski občini, tržiški, šmarski, slovenjgraški, črnomeljski, nekatere občine na Primorskem in še kje, novost pa predstavlja v delu brežiških družbenih delavcev, saj postaja vse bolj vplivno sredstvo obveščanja občanov. Praktične izkušnje so vodstvom družbenih organizacij in organom skupščine povedale, da nimajo takšne oblike obveščanja, kot sta lokalni tisk in lokalni radijski oddajnik, nič manjšega učinka kot množični sestanki. Ta zaključek še posebno podkrepljujejo pisma, ki jih občani naslavljajo svoji radijski postaji in v katerih terjajo odgovor predsednika občine in drugih družbenih delavcev na različna vprašanja komunalne politike. Take odgovore posreduje lokalna radijska postaja Brežice vsako nedeljo v rubriki »Mnenja drugih«. Pravijo, da so takrat vsi radijski sprejemniki v obči- ni naravnani »na domači val«. Teh pa ni malo. Od 25.700 družin jih ima 4.700 radijske sprejemnike, 3000 pa jih je naročenih na »Dolenjski list«, ki odmerja vsak teden več kot eno stran svojega prostora problemom brežiške komune, kar pove, da je četrtina vseh prebivalcev brežiške občine redno obveščena o vseh tekočih vprašanjih življenja svoje komunalne skupnosti. Povrh vsega se brežiška radijska postaja celo sama financira: lani so na račun »glasbe po željah« zbrali nad 5 milijonov dinarjev. Ob podpori in razumevanju občinske skupščine, ki jo v celoti uživa, čaka brežiški radio vsekakor še lep razvoj. V. B. • TOLMIN: Premalo strokovnjakov Pred kratkim je bila na pobudo občinskega sindikalnega sveta ustanovljena v Tolminu podružnica kadrovskih delavcev in izvoljen upravni odbor, ki bo izdelal analizo o stanju in problematiki strokovnih kadrov v občini. Že večkrat je bilo ugotovljeno, da potrebuje gospodarstvo tolminske občine predvsem več kadrov z višjo in visoko strokovno izobrazbo, kar je znano dejstvo in se s tem strinja večina delovnih organizacij, kljub temu pa se stanje v zadnjem času v j:em pogledu ni kaj prida pomaknilo na boljše. Ob raznih priložnostih je bilo tudi sklenjeno, da je potrebno povečati število štipendistov na fakultetah, vendar je čestokrat ostalo le pri sklepih in so bili ti dogovori le deklarativni. Res pa je tudi, da so nekatere delovne organizacije z doslednejšo vzgojo lastnih kadrov in s štipendiranjem dosegle že pomembno izboljšanje sestave svojih zaposlenih (na primer Avtoelektro, Soško gospodarstvo). Od vseh zaposlenih v občini jih ima 4,6 % srednjo, 0,4 % višjo in 0,7 % visoko strokovno izobrazbo, kar je precej pod okrajnim povprečjem, ki tudi ni zadovoljivo. Ob tem pa velja še pripomniti, da je.okrog dve tretjini delavcev z visoko strokovno izobrazbo zaposlenih pri Soškem gozdnem gospodarstvu, ta- ko da pride v ostalih delovnih organizacijah komaj na vsakih 312 zaposlenih en delavec z visoko izobrazbo. Še vedno je precej delovnih organizacij, ki nimajo niti enega zaposlenega z višjo ali visoko strokovno izobrazbo, ponekod pa so redki celo kadri s srednjo strokovno izobrazbo. Tudi nagrajevanje strokovnih kadrov 'še ni povsod urejeno, prav tako pa so tu in tam nepravilni odnosi do strokovnih kadrov vzrok, da le-ti odhajajo v druge delovne organizacije in celo v druge občine. Glede na opisano stanje je bila ustanovitev podružnice kadrovskih delavcev vsekakor koristna in potrebna. Tudi na Tolminskem namreč poudarjajo, da Se bo moral bodoči družbenoekonomski razvoj usmeriti predvsem k čedalje bolj intenzivnemu gospodarjenju z uvajanjem dela v več izmenah in z razvijanjem že obstoječih zmogljivosti, seveda z istočasnim urejanjem družbenih služb (šolstvo, družbena prehrana, otroško varstvo). S tem v zvezi pa bo nujno krepiti in izboljšati kadrovsko strukturo, ki jo tak razvoj slej ko prej zahteva. Ko bodo o tem zbrani podrobnejši podatki in izdelane ustrezne analize, bodo celotno gradivo predložili v obravnavo tudi občinskemu zboru delovnih skupnosti. jS. Da bi sadovnjak čimbolje obrodil, je nujno potrebno tudi zimsko škropljenje drevja (Foto: M. Šparovec) ............................. IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV ......................................*.. IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV D 61« Sl 10 DEL 0 V H ECI K 01 El f I V« l ITI) S IR IN . Vsakomur po vloženem delu RAZGOVOR Z INŽ. RAKCEVlCEifet, PREDSEDNIKOM KOMISIJE, KI JE IZDELALA PRAVILNIK O NAGRAJEVANJU KADROV ZA IZDELAVO TEHNIČNE DOKUMENTACIJE Vsi zaposleni ljudje prejemajo za svoje delo določeno plačilo. Eni večje, drugi manjše. Politiko osebnih dohodkov urejajo razni pravilniki — tarifni in drugi. Namen vseh teh instrumentov stimuliranja delovnega človeka je v tem, da dobi ta za svoje delo tudi pravično plačilo. Decembra lani je v Litostroju stopil v veljavo (na šestmesečno poizkusno dobo) pravilnik o nagrajevanju kadrov, zaposlenih v projekti vi, konstrukciji in tehnoloških oddelkih. O tem novem pravilniku, ki se uvršča med strokovno najbolj razdelane pravilnike te vrste pri nas, nam je predsednik komisije za sestavo pravilnika inž. Savo Rakčevič, glavni projektant za avtomatske regulatorje v PPB, povedal naslednje: — Kakšni vzroki so narekovali izdelavo pravilnika? — Litostroj je tovarna z obsežnim proizvodnim programom, ki zahteva širok krog strokovnih sodelavcev z vseh področij. Imamo zelo dober kader strokovnjakov za konstrukcijo hidravličnih strojev, transportnih naprav, cementarn, železarn in drugih konstrukcijsko zahtevnih naprav. Ce izgubimo projektanta ali konstruktorja za turbine ali kak drug objekt, ne bomo zlepa našli človeka, ki bi ga zamenjal. Vsaj pri nas ne, ker se med redkimi v državi ukvarjamo s takšno proizvodnjo. Naši Strokovnjaki so morali sami izdelati celotno dokumentacijo za veliko proizvodov, ki "so danes že popolnoma osvojeni. Za svoje delo pa niso bili ustrezno stimulirani. Zakaj bi ti ljudje dodatno delali izven službe za druge tovarne, mi pa bi morali drago plačevati uvoženo dokumentacijo, ki je tudi desetkrat dražja od doma izdelane? S pravilnikom smo hoteli te ljudi stimulirati in jih pridobiti, da bi tudi del svojega prostega časa izkoristili za izdelavo naše tehnične dokumentacije. Tu ne gre za kak monopolni položaj teh ljudi. Znano je, da je izdelava načrtov že od vsega začetka ozko grlo pri večini objektov, ki smo jih izdelovali. Morali smo najti način, da smo pospešili izdelavo projektov in kostrukcij. — Ali pravilnik temelji na izkušnjah drugih podjetij? — Komisija, ki je bila sestavljena iz petih članov, je imela izredno obsežno delo. Obdelala je gradivo, ki obravnava sistem nagrajevanja v podjetjih s sorodnim proizvodnim programom, pregledali smo podatke, ki govorijo o izkušnjah inozemskih podjetij na tem področju, upoštevali smo tudi mnenje litostrojskih konstruktorjev, ki so že delali v konstrukcijskih birojih izven naše države. Največ pa je narejenega po naših izkušnjah. — Kakšna so načela novega pravilnika? —Vsak se nagradi po vrednosti vloženega dela — je prvo in najvažnejše načelo. Kot osnovo za ocenitev vrednosti posameznega dela smo vzeli lastno ceno proizvoda. Ta osnova pa! se spreminja z raznimi korekturnimi faktorji, ki zadevajo: pogostost izvedbe določenega izdelka, ki ga projektant ali konstruktor konstruirata, kvaliteto izdelane dokumentacije, stopnjo njene razdelanosti in rok njene dokončne oddaje. Zelo važen pokazatelj je uspešnost izdelave objekta po dokumentaciji, ki se pokaže kot razlika med predračunsko in obračunsko kalkulacijo. Maksimalna vrednost osebnih dohodkov je — če so vsi pokazatelji enaki 1. Ce razčlenimo faktor pogostosti, vidimo, da bi za izvedbo nekega objekta, ki se do sedaj v tovarni še ni konstruiral, upoštevali faktor 1. Ce za podoben objekt že obstaja v tovarni tehnična dokumentacija, se faktor zmanjša na 0,8. Za ponavljajočo se dokumentacijo pa se upošteva samo faktor 0,15. Zelo važen činitelj, ki znižuje osnovo, je zamuda roka izročitve izdelane dokumenjacije. Giblje se od 20 % odbitka za zamudo 8 tednov in navzdol. Kakšen bi bil izračun na določenih primerih? Vzemimo, da mora konstruktor izdelati predturbinsko loputo, katere lastna cena je 30 milijonov dinarjev. Podobna loputa se je v tovarni že izdelovala. Rok za oddajo dokumentacije pa je konstruktor zamudil za 8 tednov. — Za svoj obračun bo konstruktor vzel iz diagrama podatek, ki kaže odvisnost cene za izdelavo delavniške dokumentacije od lastne cene proizvoda. Za vrednost 30 milijonov' bo dobil 1,2 milijona dinarjev, kar predstavlja bruto vrednost delavniške dokumentacije. To vsoto bo potem množil s faktorjem pogostosti 0,8, ker se loputa izdeluje po že obstoječem vzorcu dokumentacije z razliko, da je to povečana stara izvedba. S tem se mu je vsota zmanjšala na 960 tisoč dinarjev. Dobljeni znesek se zopet zniža za 20 %, kar je pokazal diagram, ki kaže zamude rokov oddaje. V našem primeru je ta zamuda znašala osem tednov. Ce pa' je zagrešil še konstrukcijsko napako in je zaradi tega nastala na objektu škoda, se od te, že dvakrat zmanjšane vsote, spet odbije določen odstotek. Ta odstotek zavisi od velikosti napake in ocene tehnične kontrole. Ce velja ta škoda dva procenta vrednosti objekta, v našem primeru 600 tisoč dinarjev, se konstruktorju odtegne še 20 odstotkov od celotnega osebnega dohodka ali pa ves presežek, če je ta večji kot 20 %. Ce pa se pri objektu ugotovi prihranek, ki ga kaže razlika med predkalkuiacijsko in obračunsko lastno ceno, in če je %-ta nastal zaradi uspešne izvedbe po dokumentaciji, dobi konstruktor, v primeru prihranjenih 600 tisoč dinarjev še eno mesečno plačo. Dokumentacijo z zamujenimi roki mora konstruktor popraviti na svoje stroške. Za ta čas ne dobi drugega dela. — Po kakšnih merilih so stimulirani šefi-projektanti in projektanti? — V primeru maksimalne razdelanosti projekta — tj. če projektira nov objekt — dobi projektant 24 procentov vrednosti od deleža, ki ga za izdelavo dokumentacije dobi konstruktor. To je takrat, ko je faktor pogostosti 1. V ostalih primerih pa se vrši korekcija po tabelah za vsako vrsto proizvoda drugače. Sefi-pro-jektanti se stimulirajo s faktorjem uspešnosti izvedbe projekta samo v tem primeru, če je izdelani projekt tudi realiziran z naročilom. Nagrajevanje po tem faktorju poteka v odvisnosti pokritja planskih kapacitet z naročili. IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN •aMEB*: Vzgajajmo starše tudi v delovnih kolektivih Ko stopamo v 20. obletnico osvoboditve naše dežele, s ponosom trdimo, da so bila ta leta plodna, da srno deželo gospodarsko obogatili, da vsepovsod preveva novo življenje, i Zadnja leta pa smo začeli spoznavati, da je ekonotnski napredek bil hitrejši, kot pa je rasla socialistični zavest naših iljudi. Ugotavljamo različne pomanjkljivosti od proizvodnih odnosov do področja družbenih služb in še Vedno ostanemo pri ugotovitvah, analizah, študijah in problemih. V delovnih organizacijah smo skušali s sindikalnim delom vzgajati proizvajalce, upravljal-ce, pozabljali pa smo, da so ti ljudje tudi starši, očetje, matere, ki so dolžni skrbeti za svoje otroke in jih vzgajati. Zadnje dve leta se trudimo izboljšati delovne pogoje zaposlenih žena, omogočiti staršem boljšo produktivnost itd. To pa največkrat storimo s povišanjem osebnih dohodkov, ki ne morejo dosegati visoko naraščanje cen. ŽENO VOLIMO V DELAVSKE SVETE največkrat zato, ker je prav, če je zastopanih tudi nekaj žena. Ko pa ugotovimo, da žene nisc^okazale tistih zabeljenih uspehov v upravnih organih, pravimo, da žene niso dovolj razgledane, premalo spremljajo politično življenje, niso do-vdlj kvalificirane, ne morejo zasedati večjih položajev, ne na delovnih mestih, ne v samoupravnih organih in se premalo vprašamo, kaj smo kot družba storili, da bi omogočili ženam, ,materam večjo udeležbo v družbi v strokovnem izpopolnjevanju itd.? V Sloveniji imamo 4,8 odstotka otrok v varstvu, o varstvu šolskih otrok sploh še ne moremo govoriti, prav tako smo .popolnoma zanemarili varstvo dojenčkov itd. Samo v večjih mestih, naseljih so manjši obrati družbene prehrane, ki uživajo premalo pomoči od strani družbe. Stanovanjsko vprašanje je zelo zaskrbljujoče, predvsem za družine z več otroki, katerih starši so le delavci z manjšimi prejemki. VSO SKRB ZA DRUŽBENE SLUŽBE je družba poverila občinam. In spet se moramo vprašati, ali so vse občine zmožne zadovoljevati vsaj osnovne potrebe občanov? Občina Ptuj ne more zadovoljevati vseh potreb, čeravno je gospodarsko zelo napredovala, na drugi strani pa je zelo gosto naseljena. Agrarne občine imajo specifične težave. Npr. v občini Ptuj je 9.350 predšolskih otrok in 11.785 šoloobveznih otrok. Sole delajo v skrajno težkih pogojih. Vsem otrokom smo dolžni v takih občinah zagotoviti vsaj 8. razredov osnovne šole. Po osemletkah pa ti mladi ljudje odhajajo v druge občine, ki imajo možnost zagotoviti delovna mesta ali celo nadaljno šolanje. Na drugi strani pa je v teh agrarnih občinah vedno več starih, onemoglih ljudi, ki so za delo nesposobni, nimajo rodovitne zemlje, ki bi prišla v poštev za odkup. Takih kmetij je v občini 1158, na katerih je ostalo 1805 nepreskrbljenih starih ljudi. PISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV Ta dejstva terjajo več razumevanja od širše družbe, več koordinacije med občinami in i skratka za vse te probleme več pomoči tudi od delovnih organizacij. Proizvajalci se na delovnem mestu zavedajo svojih delovnih obvez, v samoupravnih organih pomagajo reševati probleme razvoja podjetja, delitev dohodka itd. Prav takrat, ko sedijo na sejah delavskih svetov, pozabijo, da so sami tudi starši, da njihovi otroci pričakujejo tudi od tega kolektiva pomoči. V ptujski občini smo imeli že dvakrat sklican plenum sindikata prav o vprašanju pomoči zaposleni družini. Na konferencah so bili vsi proizvajalci za to, da je potrebno razširiti varstvene oblike otrok, razviti kulturne oblike med občani, v svojih kolektivih pa so od vsega odstopili. TGA v Kidričevem, ki je tudi najmočnejša organizacija v občini, je pred leti namenila 25,000.000 za gradnjo vrtca, kmetijski kombinat odkupuje zemljo na podeželju, zaposluje žene tudi po 10 ur na dan, nič pa niso storili za varstvo otrok. Prav tako je bilo v ostalih gospodarskih organizacijah, kjer so ostali samo pri načelih in diskusijah. V Petovii, kjer je tudi zaposlenih veliko žena, so plačali oskrbovalnino za 1 otroka zaposlene delavke, naprej pa ni bilo nič storjenega. V letu 1964 pa je občinska skupščina povečala kapaciteto varstvenih ustanov v Ptuju, v katerih pa so samo otroci staršev, z večjimi prejemki. PASIVNOST STARŠEV je največji vzrok, da smo po tem vprašanju storili tako malo. Moramo na žalost pritrditi, da starši potrebujejo vzgoje, da bi znali reševati probleme svojih otrok. Res je, da niso bili deležni vsi dobre vzgoje v svojih družinah, toda danes, ko se dobro zavedamo svojih pravic, se moramo zavedati tudi svojih dolžnosti in tp predvsem do mladih ljudi. Premalo v delovnih kolektivih razpravljamo o vzgojnih vprašanjih proizvajalcev. Zadovoljimo se samo z delovnim uspehom, dalje pa prepuščamo slučajnostim. Dobri proizvajalci naj bodo tudi dobri starši. Premalo spremljamo življenje družine na sploh. Proizvajalcem damo, kar so zaslužili. Ne dajemo pa dovolj za življenje družine. Prav zaradi otrok so nekateri starši v težkih gospodarskih stiskah, medtem ko si drugi občani lahko privoščijo marsikaj. Zato ni čudno, da število rojstev upada in bo upadalo tudi na podeželju. Čas je že, da storimo nekaj več, da tudi sindikalne organizacije spremenijo obliko dela, da občni zbori niso samo letna veselica proizvajalcev, temveč delovni dogovor. Sindikalne organizacije lahko Veliko storijo pri vzgoji proizvajalcev kot staršev, vpliyajo na delitev dohodka, ki bi omogočal proizvajalcem tudi boljše delovne pogoje, otrokom pa srečnejšo bodočnost. ANGELCA ŽIBERNA SUHI — Kdo nosi odgovornost za pravočasno in uspešno izvršitev del na določenem nalogu? — Za primer napake, ki jo zakrivi nekdo iz skupine, ki dela na določenem objektu, nosi odgovornost celotna grupa, kateri se ustrezno zmanjša osebni dohodek. Isto velja tudi za zamude rokov. — Na kakšen način se vrši obračunavanje? \ — Konec meseca se na posebnih obrazcih zberejo vsi podatki o količini in kvaliteti izgotovljene dokumentacije. Za njihovo pravilnost jamči vodja projekta ali konstruktorske skupine ter šef-projektant oziroma vodja TB. Vsakogar, ki daje netočne podatke za obračun, se kaznuje z 20 % odbitka od celotnega mesečnega zaslužka za ves tisti čas, dokler je dokumentacija v delu. Po novem pravilniku se že nagrajuje okoli 250 konstruktorjev, projektantov in tehnologov. — Se že kažejo rezultati novega pravilnika? — Razen v oddelku hidroelektrarn so povsod z dokumentacijo na tekočem. V prvih dveh mesecih so odpravljeni vsi zaostanki pri izdelavi tehnične dokumentacije. — Koliki so povprečni mesečni prejemki konstruktorja in projektanta, ki sta nagrajena po novem pravilniku? — Nekateri vodilni projektanti in konstruktorji so zaslužili približno 200 tisoč dinarjev mesečno. Svoje režijske mesečne plače pa so presegli tudi ostali konstruktorji in tehnologi. — Obstaja možnost, da bi s sedanjimi kapacitetami izdelali več dokumentacije, kot je je potrebno za pokritje naših proizvodnih zmogljivosti? — V tem primeru se bo določeni del strokovnega kadra posvetil študijsko raziskovalnemu delu. Po naročilih pa bomo izdelovali tudi samo tehnično dokumentacijo za podjetja s sorodnim programom, kot je naš. — So se v prvih dveh mesecih pokazale kakšne pomanjkljivosti pravilnika? — Pravilnik bomo v 6-mesečni poizkusni dobi še dopolnjevali in izboljševali. Prav bi bilo, da bi podobne pravilnike o nagrajevanju čim-prej izdelali tudi za ostale zaposlene v našem podjetju. Učenci višjih razredov osnovne šole »Boris Kidrič« iz Ljubljane so pred dnevi odšli na smučarski tečaj, ki ga je zanje pripravilo vodstvo šole. Mladina bo ostala na smučiščih Travne gore pri- (Foto: M. Šparovec) bližno teden dni • SLOVENSKA BISTRICA: Namesto izgube čisti dohodek IZ ČASOPISOV LADO LUGU Na občnem zboru sindikalne podružnice kmetijske zadruge Slovenska Bistrica so razpravljali o delu podružnice in o gospodarjenju lani. Ugotovili so, da so številne sklepe,, sprejete pred letom dni, dobro opravili. Zlasti lep napredek so dosegli pri strokovnem izobraževanju na delovnem mestu. Lani so izpopolnili tudi sistem nagrajevanja. Tako so neposrednim proizvajalcem omogočili prejemanje višjih osebnih dohodkov. Kljub temu, da je proizvodni načrt predvideval izgubo 16 milijonov dinarjev, so povečali osebne dohodke zaposlenih v povprečju za 30 odstotkov. S tem pa so povečali plansko izgubo za na-daljnlh 27 milijonov dinarjev. Vendar ugotovljajo, da se je povečanje osebnih dohodkov bogato obrestovalo. Z izkoriščanjem notranjih rezerv in povečano storilnostjo dela jim je uspelo, da so lansko gospodarsko leto, namesto predvidene izgube v višini 43 milijonov dinarjev, zaključili s čistim dohodkom. Ker pa so osebni dohodki v povprečju še kljub lanskoletnemu povečanju sorazmerno nizki, saj so znašali v povprečju na zaposlenega 34.736 dinarjev, bodo morali letos o izboljšanju nagrajevanja še razmisliti. V zadrugi (pa) imajo še zmeraj težave s stanovanji. V upravljanje so sicer dobili okoli 120 stanovanj, od katerih jih pa kar 80 odstotkov zasedajo občani zaposleni izven kmetijstva, predvsem v industriji bistriške občine. V zadrugi pa do sedaj niso zaradi pomanjkanja denarja zgradili niti enega stanovanja. Da bi v prihodnje pospešili stanovanjsko izgradnjo, so sklenili ustanoviti stanovanjsko zadrugo, s pomočjo katere bi člani kolektiva lahko pričeli z individualno gradnjo stanovanj. V zadrugi načrtno skrbijo tudi za rekreacijo članov kolektiva in kmetov kooperantov. V letovišču Vrsar imajo svoj počitniški dom s 46 ležišči. Članom kolektiva in kmetom kooperantom, ki koristijo dopust v tem domu daje zadruga 50 odstotni regres. Na občnem zboru so se pogovorili tudi o izvajanju določil statuta. Ker so se letos združili s kmetijsko zadrugo Poljčane, so predlagali, da je potrebno čimprej opraviti v statutu potrebne spremembe ter v praksi kar najbolj spoštovati določila, ki so v statutu zapisana. Razpravljali so tudi v prehodu na 42-urni delovni teden. Ugotovili so, da v sedanjih pogojih dela ni mogoče razpravljati o krajšem delovnem tednu. Toda z izboljšanjem tehnologije, organizacije dela, večjim uvajanjem mehanizacije pri obdelavi, večjo produktivnostjo in podobno, obstajajo tudi v tej kmetijski organizaciji pogoji za prehodna krajši delovni teden. Seveda pa bo potrebno za to narediti temeljite analize in izračune. Predlagali so, naj komisija, ki so jo imenovali, prične takoj z delom. Glede gospodarjenja pa so ugotovilij da so z njim lani kar zadovoljni. Kljub številnim reorganizacijam v zadnjih letih (zadnjo združitev so opravili le-toi — priključila se je kmetijska zadruga Poljčane) in oddajo gozdov junija 1963. leta, so lani vrednost proizvodnje precej povečali. Največ uspeha so imeli v vinogradništvu, živinoreji in poljedelstvu, medtem ko so sadja pridelali nekaj manj, kot so predvidevali. Dobre rezultate so dosegli tudi v pogodbenem sodelovanju s kmeti. Lani so pričeli sklepati čvrste pogodbe, predvsem pri pitanju mlade govedi in prašičev. V zadnjih le- • LJUBLJANA tih so za lastno proizvodnjo pridobili tudi več kot 650 hektarov zemlje. Za ureditev le-te pa bi nujno potrebovali kredite, kajti le tako jo bodo lahko usposobili za donosno proizvodnjo. Sredstva Hi rabili tudi za nakup mehanizacije, saj rabijo iz leta v leto več kmetijskih strojev tako za lastno kot kooperacijsko proizvodnjo. Na občnem zboru so izvolili tudi nov izvršni in nadzorni odbor ter štiri delegate za občni zbor občinskega sindikalnega sveta. -nik- • GORNJA RADGONA: škoda bi bila manjša... Do kakšnega konca lahko pripelje neko podjetje slaba zasedba strokovnega kadira in pa nezadostna kontrola nad samim delom in poslovanjem, nam najbolj zgovorno in jasno dokazuje nedavni ukrep občinske skupščine v Radgoni, ki je uvedla v gradbenem podjetju prisilno upravo. Ukrep je pravilen, toda zaradi škode, ki je nastala, nekoliko prepozno. O malomarnem in površnem poslovanju gradbenega podjetja v Radgoni so že večkrat razpravljali odborniki občinske skupščine in sprati opozarjali vodstvo podjetja in samoupravne organe na nepravilnosti in slabosti pri sami or-ganjzaclji dela. Kot kaže, pa so bila vsa opozorila zaman. Ker gradbeno podjetje ni opravljalo svojega dela v določenem roku, so skoraj vsi investitorji utrpeli precejšnjo gospodarsko škodo. V minulem letu je bilo predvideno. da bo zgrajenih ca. 80 novih stanovanj, medtem ko jih je bilo menda le 11, pa tudi farma za 20.000 bekonov v Pod-gradnju bi morala biti dograjena že v I. polovici lanskega leta, videti pa je, da ne bo niti letos. Popolnoma razumljiva je bila zaskrbljenost odbornikov občinske skupščine zaradi slabe in nesolidne gradnje farme'bekonov, saj je nekaj hlevov ža sedaj podprtih, ko je farma v gradnji. Do nastale materialne škodp je prišlo tudi zato, ker so več dograjenih hlevov pustili tudi po leto dni brez strehe. Zaenkrat še ni mogoče v celoti ugotoviti nastale škode; pokazala jo bo bilanca. Za nameček še velja omeniti, da je bilo v podjetju premalo strokovnega kadha. Pred nedavnim so bili samo tuji gradbeniki tehniki. Vse te slabosti in pomankljivo-sti so privedle podjetje do tega, da so odpustili okrog 190 do 200 delavcev, medtem ko prejemajo ostali, menda približno 300, že nekaj mesecev samo 80 odst. osebne dohodke. Občinska skupščina bi morala ukrepati že prej, škoda bi bila nedvomno manjša. Vsekakor pa je primer dobra šola za bodoče, ko bo v podobnih primerih potrebno ukrepati hitreje in bolj energično. ' -oce. Sami bomo najbolje presodili Problemi iz področja gospodarjenja in upravljanja na železnici, enotne in plafonirane cene železniškim storitvam, to so danes največje prepreke, da delovni kolektivi na železnici ne morejo v celoti uveljaviti svojih pravic, da samostojno oblikujejo dohodek, samostojno postavljajo cene svojim storitvam. Brez materialne osnove samoupravljanja ni pravda samoupravljanja, obenem pa neurejene razmere na železnici vplivajo tudi na poslovanje ostalih gospodarskih organizacij. Znano je namreč, da je postal železniški promet ovira gospodarskega razvoja. To so glavna vprašanja, ki so bila na dnevnem redu širšega sestanka članov vodstva sindikata železniško transportnih podjetij in Skupnosti ŽP Ljubljana, ki so mu prisostvovali tudi predsednik Centralnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Jugoslavije tov. Dane Olbina in predsednik Republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez tov. Humbert Gačnik. V razpravi so poudarili, da posamezne diskusije, ki se pojavljajo v zadnjem času v naši javnosti o notranjih slabostih na železnici in iščejo poleg drugega vzrok za težko finančno stanje na železnici v sedanji organizaciji Jugoslovanskih železnic, ne vodijo k družbenemu napredku v tej veji družbenega gospodarstva. Osnovni cilj le-teh je, da se zadrži sedanji sistem enotnih tarif, ki onemogoča samostojno gospodarjenje podjetij, gre pa tudi za določeno nerazumevanje, da se mora železnica vključiti v celoten gospodarski sistem. Predsednik Centralnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez tov. Dane Olbina pa je omenil med drugim tudi to, da posamezne razprave in predlogi za rešitev trenutnega položaja železnice in posameznih železniških transportnih podjetij ne izhajajo iz potreb in interesov železničarjev, da se skuša na račun železnice včasih reševati tudi druge probleme gospodarstva (železniške tarife so ostale neizpremenjene od leta 1961, obenem pa so zasnovane na vrednosti blaga ne pa na stroških prevoza). Strinjali so se s tem, da se bodo železničarji sami najlaže in najbolje odločili, kakšna naj bo organizacija, kakšni naj bodo notranji odnosi. Brez materialne osnove pa tega ne bodo mo- gli doseči, zato je osnovni pogoj ekonomizacija železniškega prometa in novi sistem tarif po relacijah blagovnega prometa. Na sestanku so obravnavali tudi odnose v kolektivu uprave Skupnosti železniških podjetij, statute in pravila skupnosti in predlagali, da se mora tudi v kolektivu skupnosti ŽP uveljaviti načelo delitve dohodka po delu. • Obl Učinkovita reklama (Foto: M. Šparovec) . f ocene i KRITIKA m. INFORMACIJA^ Shakespearova drama v japonski verziji llll!!!lll!!ll)ll!!llll!lllllllll!llll!!!lll!llll!!!l||lll||!l!l!!!|lll||l||||||| JAPONSKI FILM »■KRVAVI PRESTOL« Priznani japonski režiser Akira Kurošava se je tokrat spoprijel z znano, pretresljivo in dramatično Shakespearovo dramo o Macbehtu. Pritegnila ga je predvsem zunanja akcija in grozljivost dejanja, ki ju je lahko prilagodil vzdušju in občutju dramatičnega dogajanja katerekoli japonske drame o samurajih in njihovemu zgodovinskemu pomenu. Hkrati pa je v njej videl delo globokega človeškega čustvovanja in strasti, ki se zlijejo v zla dejanja, slo po moritvi in pridobitvi prestola. Vse to je Kurošava prenesel na Japonsko. Z neverjetno vestnostjo in občutjem za mero, v kateri je obranil bistvo in srž Shakespearovega dela ter hkrati dramo po tradicionalnih principih japonske zgodovinske igre, je ustvaril enkratno umetnino. Njegovi junaki so junaki japonske zgodovinske preteklosti, hrabri, borbeni in pošteni dp svojega vladarja. Lady Macbeth pa zaseje mednje sovraštvo, nezaupanje ter slo po vladanju in oblasti. Macbeth, ki ga igra Tashiro Mifune, je elementaren in preprost japonski vitez, vdan v svoje življenjsko poslanstvo in prav tak v prepričanju, da je prestol lahko njegov. Kurošava je pri obdelavi dela ohranil dramaturške značilnosti Shakespearove drame ter se držal scenske razdelitve in^ logičnega zaporedja dramatičnega zapleta in razpleta do- gajanja. Tako spremljamo glavnega junaka, od njegove začetne poti, skozi začarani gozd in prerokovanja o njegovi bodočnosti, do njegovega povišanja v gospodarja Severnega dvora, do zločinskih dejanj in končnega tragičnega propada. Motive v njegov krvavi, častihlepni pohod daje žena, poosebljeno zlo in bitje brez vsakršnih moralnih principov. Svojstveno okolje, polno grozljivosti, čudnih glasov in mračnosti, ustvarja v delu vzdušje groze in tesnobe, od njegovega začetka do kraja. Film je pomembna stvaritev o zlu in zločincih ter pomembna umetnina. IVA BOZOVICAR ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene Vse za birokracijo lllllllllliilllilillllilllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIlilllHIIIiilllllllllllg RADIJSKA IGRA D. DEONA »OSEBNA IZKAZNICA GOSPODA VAN BADABOUMA« Michaela Deona, avtorja radijske igre »Osebna izkaznica gospoda van Badabouma-«, bi ne mogli spregledati, da je Francoz. Njegovo pisanje je prežeto s svojstvenim, sproščujočim humorjem, ki pa ga poraja kritično opazovanje in prav takšen odnos do deformacij v življenju in družbi, humorjem, ki ni nikoli dvoumen, nikoli jadikav, vendar vselej zadene v jedro stvari. Tak humor je nekje že večja ali manjša značilnost francoskega duha. Za nas pa je še posebno mikavno, kadar se smeje ali posmehuje eden izmed Francozov napakam njihove lastne družbene ali politične tvornosti (spomnimo se le na številne francoske filme!). In »Osebno izkaznico gospoda van Badabouma-« lahko mirne duše prištejemo v tovrstno pisanje. Gospod van Badaboum nima namreč »osebnih dokumentov« in mora na policijo. Policijski komisar se zaplete K njim, seveda po službeni dolžnosti, v dolg pomenek. Vprašuje ga po poreklu in rojstnih podatkih. Vedeti celo mora, v kakšnem znamenju je rojen gospod, da bo to lahko napisal v osebno izkaznico. Škorpijoni, dvojčki, biki — so poslali danes, ko policija dobiva tedenske horoskope, pomembna oznaka človeka. Prav tako zakonsko življenje in odnos med partnerjema. Kaj sta mož ali žena, copata, rogač ali tiran drug drugemu? In sta danes še temnih las, še iste velikosti, ko pred družinskim prepirom ali ločitvijo? Ubogi van Badaboum! On, ki je tako nečimeren in pripoveduje komisarju vse nadrobnosti svoje bivše »lepote« in sreče. Komisar pa sprejema njegovo nečimrnost z birokratskim odnosom svojih predpisov. Samo, kadar je van Badaboum že preveč klepetav, mu po vojaško ukaže molčati. Saj narod je tudi v civilu solda-škega duha. Zavoljo predpisov mora izjave gospoda van Badabouma podpisati priča. Gospod sicer nima prič, pa nič zato. Podpisala mu bo gospa, ki je prišla na policijo po svojega izgubljenega psička, van Badaboum pa ji bo pokazal vrata k izhodu stavbe — vrata iz birokracije. Igro je zrežiral Hinko Košak. Igrali so Stane Sever, Frane Milčinski, Mila Kačičeva, Elvira Kraljeva in Vida Juvanova. Živahen tekst, študioz-na in nič manj živahna izvedba ter interpretacija vlog. Ponovitev te radijske igre bo v nedeljo, 14. marca. ocene kritiki informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene NEMI DVOBOJ llll!l!llll!llllll!lllill!ill!!!!illl!!!lll!lllllllllll!l!ll!llllll!llll!lllllll!liill POLJSKI FILM . . ANDRZEJA MUNKA »POTNICA« Z zgodbo »Potnice« smo se nedavno srečali ob izvedbi dela v ljubljanskem radiu. Še prej pa smo o njej slišali ob tragični smrti poljskega režiserja Andrzeja Munka, ki ga je smrt doletela še predno je film posnel. Prav zaradi tega pred-stdvlja film, ki ga je dodelal Munkov dober prijatelj Witold Lesieivicz, svojstveno umetnino. V njem je zbrano celotno gradivo, ki sta ga izoblikovala spretna roka in intelekt Andrzeja Munka, Witold Lesieivicz pa je Munkovemu delu dodal še posnetke o njegovi nenadni, tragični smrti. Tak način obdelave filma nas sicer malce preseneti, ker ga nismo vajeni in ker zahteva posebno izrazno moč in predvsem občutek za mero in način, kako ostati v mejah obzirnosti in spoštovanja do umrlega ustvarjalca. Lesieiviczu je treba priznati pogum, s katerim se je lotil tega pomembnega in hkrati žalostnega opravila. Trezno je presodil nastalo situacijo ter ustvaril delo, kakršnega še nismo videli. Film torej ne začenja z zgodbo dveh žena, ki se slučajno srečata na prekooceanski ladji, temveč s podobo Munka in kratkim spominom na njegovo delo in življenje, zlasti ob ustvarjanju zadnjega filma. V zgodbo o Elzi in Marti nas uvedejo povečane, statične scene iz posnetega filma in iz njih lahko zaslutimo stvarno, trezno in vsebinsko polno dogajanje, v tem nemem dvoboju dveh žena, ki ju druži grozljiva preteklost v taborišču smrti — Osvaiecimu. Komentar, ki spremlja uvodne prizore nam posreduje izhodi- šče v dogajanje, ki ne podaja vseh odgovorov, ki jih je nameraval izoblikovati umrli režiser, temveč si prizadeva primerno urediti vprašanja, ki jih je zastavil. Tako se gledalec približa drami obeh žensk ter v retrospektivnih prizorih spoznava njuna nasprotja v taborišču, kjer je Elza bila paznica, Marta pa jetnica. Nemi dvoboj med potnicama na ladji skuša ustvariti dokončno umetniško celoto zgodbe, ki jo je zasnovala Zofija Posmyszo-va, čeprav je ostala neizdelana zaradi Munkove smrti. Kljub temu pa je pred nami logično oblikovana stvaritev, ki je hkrati tudi najoriginal-nejša in najpretresljivejšo stvaritev v filmskem svetu. IVA BOZOVICAR ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene ZDRUŽEVANJE RAZLIČNIH POBUD Na velenjskem enotedenskem seminarju o delu v družbenem centru in v klubu smo sklenili, da ne bomo tratili časa in besed z iskanjem načelna definicije o tem, kaj je klub. Živa razprava o praktičnih izkušnjah pa je vendarle tudi to vprašanje precej opredelila. Predvsem smo složno ugotovili, da nam sproščenosti v klubu ne morejo prinesti predavanja ex catedra, da klub kot komunikacijsko središče nekega kraja ne more polno zaživeti, če hočejo ta prostor zadržati zase le posamezne organizacije. Demokratično združevanje vseh in vsakršnih pobud organizacij in občanov naj bo klub, je dejal tovariš Žiga Kimovec. Le tako bodo ljudje zahajali v klub ne le kot pasivni opazovalci in poslubšalci, temveč bodo o stvareh, o katerih bo stekla beseda, povedali svoje mnenje, sodbo, utemeljevali svoje misli, predloge, zahteve. V tem pogledu lahko torej postane svojevrstna oblika samoupravljanja ali pa kraj, kjer se bo oblikovalo in izražalo javno mnenje. Klub torej ne more biti kraj, kjer bi ljudje le pasivno sprejemali našo politično ali kulturno akcijo. Velenjčani so značaju dejavnosti v svojem Delavskem klubu nadeli v tem smislu posrečeno oznako: deluje naj po načelu samopostrežbe — postrezi si sam po lastnih nagibih in interesih. Vsak človek se ne zanima za vse Misel o klubu kot javnem prostoru je vsekakor vredna, da ob njej za hip zastanemo in skušamo ugotoviti, kaj je danes še vse tisto, kar preprečuje, da bi ta kraj postal resnično javen prostor. Predvsem bi morali poiskati vzroke, zakaj je danes še tako, da je ta ali oni klub še vedno »lasten prostor« le ene ali druge organizacije. Včasih si lasti edino pravico nad klubom pač tisti, ki so mu »blagohotno prepustili« v krajevni skupnosti ali komuni, da sam in edini materialno skrbi za vzdrževanje takega prostora. V drugih primerih si zopet nekdo »lasti« klub le zase, ker preprosto nobena druga organizacija »ne sili vanj« s svojimi pobudami in programi. Tam, kjer je vsakršna skrb, materialna in programska, že združena skrb vseh organizacij v krajevni skupnosti, je klub že javen prostor in tako rekoč odprt vsem, je tudi živahen, saj si že več organizacij prizadeva, da bi vanj vnesle del svojega življenja in programa. Klub kot javna tribuna ima svoje prednosti. Res je sicer, da pri nas ne manjka demokratičnih institucij, kjer ljudje lahko povedo svoje mnenje o tem ali onem skupnem problemu dane ožje ali širše družbene sredine. To so predvsem zbori volivcev, pa krajevni sestanki in tribune SZDL. Toda zdi se, da pogosto pozabljamo ali pa se tega nismo še niti ovedli, da se vsi ljudje pač ne ukvarjajo s politiko nasploh, gospodarstvom nasploh, kulturo nasploh, da pa jih s teh področij osebno in človeško včasih zanimajo še prav posebej drobna vprašanja, na katera pa jim preobsežni in včasih prenačelni dnevni redi teh institucij ne dajejo odgovora in zato pogosto tudi ne pritegnejo dovolj zanimanja. Ljudje pa bi prišli, če bi govorili danes le o cenah, jutri o preskrbi v domačem kraju, zopet drugič o lokalnem časopisu itd. Skratka, Velenjčani imajo prav, ko se sklicujejo na princip —/postrezi si sam ■— seveda le tedaj, če si bodo organizatorji stalno prizadevali tudi razširiti krog ljudi, ki jih zanimajo posamezna vprašanja. Resnično komunikacijsko središče Dejavnost v klubu, ki bi naj torej postala tudi neke vrste metoda razgovora in dogovora samouprdvljalcev, pa bi seveda omejevala svoje možnosti, če bi na takšne razgovore z občani prihajali le poslanci in odborniki. Delovne organizacije, zlasti s področja družbenih služb, bi v klubu morale iskati stalno možnost seznanjanja občanov s svojim delom, s svojimi načrti, težavami, pa tudi same bi se morale tu srečati z javnim mnenjem o tem, kako ljudje vrednotijo to njihovo delo, kaj v njem pogrešajo, kaj predlagajo in podobno. Pa ne le delovne organizacije s področja družbenih služb, tudi družbene organizacije, zlasti interesne, naj bi v klubu iskale ta smisel. Vzemimo za primer mladinsko organizacijo. Seveda je prav, da interes mladih ljudi pobu-dijo starejši z razgovori o problemih njihovega strokovnega dela in o uresničevanju družbenih programov na teh njihovih strokovnih , področjih. Toda prav tako in zelo koristno bi bilo, čel bi v klubu tudi mladi ljudje bolj po- j gosto animirali starejše za svoje proble- I me, jih seznanjali z pogledi mladih naj določene probleme, lastne mladini ali skupne družbene. Zdi se, da smo do mladih v klubu še vse preveč pokroviteljski, učiteljski in vse premalo »odprti za njihove resnice«. Podobne primere prosvetiteljskega | pristopa do mladih lahko včasih zamerimo tudi kulturno prosvetnim organizacijam in njihovim klubskim programom. Želimo jim posredovati neko znanje, človeško izkustvo ali edino j umetniško resnico. Manj kot to pa nas j okupirajo njihova razglabljanja, samo; lastna, individualna, tista, ki ne poznajo izkustva naših let in naših resnic. Skratka, na en breg postavimo tiste, ki že toliko vedo in lahko torej govorijo, na drogi pa one, ki se morajo še toliko naučiti predno bodo lahko spregovorili, presojali, vrednotili. Pozabljamo pa na drugačne razlike. Na različno nazorsko usmerjenost tudi (ne glede na starostna leta), različne poglede na življenje, delo, vrednotenje dela, moralo, skupnost, človekovo individualnost, na poštenost, lepoto, resnico in laž itd. Takih razlik seveda ne moremo »odpravljati le ex catedra s predavanji«, tu je potrebno mnogo živega in pristnega življenjskega stika med ljudmi, ki ga seveda ne moremo »organizirati«, utiramo • pa mu lahko svobodnejša pota le z ustvarjanjem resnično demokratičnega vzdušja tam, kjer bodo ljudje prebili del svojih prostih uric. Brez lokalnih meja Kadar govorimo o tistem delu programa v klubu, ki naj bi bil rezultat pobude ljudi, ki jih zanima področje kulture in umetnosti, ali rezultat pobud kulturnih organizacij, vedno znova in znova omenjamo težave s strokovnimi kadri. V tej ali oni lokalni skupnosti imamo pač premalo ljudi, ki bi vodili, animirali tak razgovor s področja kulture. Upravičeno je mnenje, da poklicne kulturne ustanove v večjih in regionalnih središčih še niso podrle plotov klasične institucijske dejavnosti, da premalo store za prebujanje kulturnega interesa med ljudmi. Pogostejši stik kulturnih delavcev in ustvarjalcev v razgovoru s svojimi bralci, poslušalci, gledalci, bi gotovo pobudil širši interes za snovanje umetniških in kulturnih programov, za novosti na knjižnem trgu, za javno polemiko o vrednotah neke gledališke stvaritve itd., in ne nazadnje za družbeni položaj kulturnika ali umetnika v naši sredini. Pri vsem tem pa so nam včasih nevarne lokalne meje. Če se trudimo poiskati stika le s kulturnimi delavci, ki žive v naši lokalni sredini, obstaja nevarnost, da se naši kulturni razgovori zapro v lokalne pogoje, lokalne meje, lokalne kriterije vrednotenja. Odtrganost mnogih kulturnih delavcev, »te-rencev«, kot se le-ti sami pogosto poimenujejo, od živahnejšega kulturnega življenja večjih središč, ni usodna le za njihov lastni razvoj, marveč tudi za lokalno sredino, ki se kulturno oblikuje. Morda bi prav zaradi tega klubi morali na področju kulturne izmenjave postati kar najbolj »odprtih vrat« za vse goste. S tem bi mnogo storili tudi za resničnejše lastno kulturno življenje vseh onih, od katerih nenehoma terjamo v lokalni skupnosti, da nam dajejo na razpolago svoje znanje, ne vprašamo pa se, kaj pravzaprav jim naša sredina nudi. Morda je to čuden zaključek tega razmišljanja, saj v klubu hočemo vsi videti kar najbolj množične interese ljudi.. Toda ker pozabljamo, da prav od intelektualcev v lokalni sredini terjamo vsakodnevno pomoč (tudi v klubu), bi se resnično morali tudi več ukvarjati z mislijo, kako le-ti v omejenih razmerah zadovoljujejo lastne potrebe širšega komuniciranja. SONJA GAŠPERŠIČ Najbrž bi bili v hudi zadregi, če bi prešteli delavske univerze, ki so se po resoluciji Zvezne ljudske skupščine o izobraževanju kadra v delovnih organizacijah in po priporočilu, ki ga je dal Prosvetno kulturni zbor Skupščine SRS o nalogah na področju izobraževanja odraslih, lotile svojega dela s podvojeno vnemo in v skladu z obema dokumentoma. Spet je videti, kot že tolikokrat, da nekaj ugotavljamo, zapisujemo, oznanjamo, zavoljo ugotavljanja ... samega. Vzroki za to, da si delavske univerze le počasi utirajo pot k intenzivnejšim, bolj proučenim in smotrnim programom in k realizaciji teh programov, pa tičijo tokrat predvsem drugje in ne v njih samih. Iskati jih moramo ne nazadnje v delovnih organizacijah, ki še marsikje niso prešle od splošnih in načelnih razprav h konkretnemu načrtovanju izobraževanja in dolgoročnemu planiranju kadra, ter v naši splošni težnji, da bi čimbolje gospodarili s sredstvi. Gre za gospodarjenje znotraj delovnih kolektivov in za gospodarno porazdelitev sredstev v občinskih proračunih. Temu v načelu seveda ni kaj oporekati. Toda praksa kaže, da besed RACIONALNO IN SMOTRNO GOSPODARJENJE še mnogokje ne razumemo pravilno. Programi izobraževanja napisani »NA KOŽO ŽIVLJENJA« M.\I.A l»OSLA\SK \ TRIBUNA Financiranje programov strokovnega šolstva Na dnevnem redu 18. seje Prosvetno-kulturnega zbora skupščine SRS preteklo sredo, je bilo govora tudi o financiranju programov strokovnega šolstva. O razpravi poslancev bomo poročali prihodnjič. Iz gradiva, ki je bilo pripravljeno za razpravo o izkušnjah, uspehih in neuspehih financiranja našega šolstva nasploh v preteklem letu, posredujemo samoupravljal-cem v gospodarskih organizacijah del informativnega gradiva in nekatera vprašanja v premislek s področja fiiuincirnja strokovnega šolstva. Kdaj je delavski svet posvetil sejo »velikim materialnim potrebam strokovnih šol«! Vzemimo na primer samo gospodarske organizacije, ki ponekod odklanjajo usluge delavskih univerz za strokovno in družbeno-ekonomsko izobraževanje (da o splošni in kulturni sploh ne govorimo). Branijo se z izgovorom, češ da so delavske univerze predrage. Res je, da bo neka delovna organizacija porabila za tečaj ali dva, ki ju bo pripravila sama in 'v lastni režiji, morebiti manj sredstev. Toda, ker po vsej verjetnosti ne bo ostala le pri dveh tečajih na leto, niti ni v izobraževalnih centrih gospodarskih organizacij (kolikor jih gospodarske organizacije sploh imajo) dovolj strokovnega kadra, literature, prostorov, je taka računica že matematično napačna. Dvomim, če bo kaka gospodarska organizacija v svojih pogojih in možnostih res voljna ter fizično sposobna organizirati svoj lastni center za vse vrste izobraževanja, ki ga potrebuje, v idealni obliki. Podobno je v prenekaterih občinah. Tu in tam, predvsem v večjih mestnih središčih, se slišijo glasovi, da bi bila v celotnem mestu dovolj ena sama univerza. Kaj res?! Da, vendar samo če gledamo na univerzo skozi dinar. Prevelike centralizacije, ko smo v bistvu slabi organizatorji in proučeyalci, danes v tako rekoč začetnem obdobju intenzivnega Izobraževanja odraslih, gotovo nismo sposobni. Nič manj nepremišljeno je, če v občinah vtikajo delavsko univerzo, Zvezo kulturno prosvetnih organizacij, knjižnico in še kaj v en koš pod enotno vodstvo in upravo in vse zavoljo bolj racionalnega obračanja denarja. Ob gospodarjenju je stopila v ozadje vsebina. To je toliko bolj nerazumljivo, ko smo vendar uvideli, zakaj nam je izobraževanje potrebno, ko se vključujejo vanj že samoiniciativno občani in ga podpirajo tudi delovne organizacije. ANKETA — PODOBA RAZMER IN KAŽIPOT Uvodno razmišljanje je pobuclil obisk pri Delavski univerzi' Ljubljana-Moste, ki med redkimi v Sloveniji dosledno upošteva sugestije o izobraževanju odraslih Zvezne in Republiške skupščine. S svojim delom pobija vsakršne dvome, če je njen obstoj kot samostojne izobraževalne ustanove v občini upravičen ali ne, celo še več, če jo lahko v vsakem pogledu nadomestijo sami izobraževalni centri v delovnih organizacijah. Te trditve lahko namreč podkrepimo: prvič z načinom, kako je univerza v pričujočem letu sestavila svoje delovne programe na podlagi konkretnih in proučenih potreb, želja ter možnosti za izobraževanje odraslih s pomočjo anketiranja 25 upravnih vodstev gospodarskih organizacij v občini; in drugič, s samimi rezultati, ki jih je dala ta anketa. Programi, napisani »na kožo življenja« imajo neprecenljive prednosti. Poleg tega, da bo mogla Delavska univerza z njihovo pomočjo ustreči »povpraševanju« in sugerirati delovnim organizacijam nova področja izobraževanja, si bo lahko tudi pravočasno oskrbela dovolj kvalificiranega predavateljskega kadra (rednih in izrednih sodelavcev), literaturo in prostore, si zagotovila sredstva iz občinskega proračuna in s pogodbami z delovnimi organizacijami. Toda trenutno nas bolj kot sama dejavnost meščanske univerze zanimajo rezultati ankete. Anketo je pobudilo hajprej stališče, da se dandanes izobraževanje in delo vsebolj prepletata in da postajata trajna komponenta vsega in celotnega človeškega življenja. Potem pa pujnost, da bi kar najbolje vedeli, kolikšna sredstva trošijo za izobi‘aževanje delovne organizacije v občini, v kakšne namene, kako to izobraževanje poteka v njihovih izobraževalnih centrih, če pentre sploh imajo, ter kako programirajo dopolnilno izobraževanje ali redno šolanje delavcev ter na kakšni osnovi. Anketa ni odgovorila le na ta vpraša-fija, marveč razprostira pred nami zanimivo strukturo celptnega sestava proizvajalcev v 25 delovnih organizacijah, probleme delovnih kolektivov pri izobraževanju in njih odnos do izobraževanja. Ta podoba ni nič kaj razveseljiva. In koliko bolj temna mora biti še v drugih, manjših slovenskih občinah! ZA VSAKRŠNO DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE — PREŠIBKA OSNOVA! Od 25 anketiranih delovnih organizacij so v Mostah le štiri s svojim izobraževalnim centrom s celokupnim številom 12 zaposlenih, od katerih ima en sam višjo izobrazbo. Vse ostale delovne organizacije, ki nimajo izobraževalnega centra, tudi nimajo prefesionalnega referenta za izobraževanje. Tam skrbe (kolikor pač) za to dejavnost posamez- ni proizvajalci poleg svojega rednega dela ali nekajčlanske komisije za izobraževanje. Zanimivo je, da iz odgovorov na anketo ni razvidno, ali nameravajo te delovne organizacije (v katerih je do 700 delavcev in več), ustanoviti izobraževalne centre, bodisi imenovati poklicne referente za izobraževanje ali ne. Morebiti še bolj pereči podatki iz ankete so (in sicer glede na našo družbeno politično zavest in skrb za izobraževanje) tisti, ki govore o odnosu organov upravljanja in družbeno-politič-nih organizacij v delovnih kolektivih do izobraževanja odraslih. Od 25 delovnih organizacij je razpravljalo o izobraževanju 18 delavskih svetov, 10 sindikalnih podružnic in 13 osnovnih organizacij ZK. Mnogo bolje ni niti s programiranjem kadra ali s programiranjem dopolnilnega izobraževanja zaposlenih, čeprav kaže, da v vseh 25 delovnih organizacijah prevladujejo delavci s komaj več kot štirimi razredi osnovne šole in z nižjo strokovno izobrazbo. — Komentarji k tem podatkom najbrž niso potrebni, prav tako ne dokazovanje, kolikšnega pomena je za Delavsko univerzo poznavanje teh dejstev. Podatki iz leta 1963 in 1964 kažejo, da so gospodarske organizacije imele do-voljšnia sredstva za izobraževanje, da pa so že pri samem načrtovanju uporabe teh sredstev (kjer so pač sploh planirali) namenili izobraževanju manj kot bi mogle in morale. Vzroki za to tiče v nepoznavanju kadrovskega sestava delavcev in V nesistematičnem načinu izobraževanja. Znatno več so storile delovne organizacije za strokovno izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje kot na primer za splošno izobraževanje. (V 34 delovnih organizacijah v občini, je 1761 delavcev z manj kot štirimi razredi osemletke, v šolskem letu 1963/64 pa je obiskovalo večerno osnovo šolo za odrasle le 88 slušateljev!) Razmeroma slabše kot s strokovnim izobraževanjem je tudi z družbeno-ekonomskim, če pač upoštevamo, da se je od celokupnega števila 13.243 zaposlenih v 25 anketiranih gospodarskih organizacijah, udeležilo tovrstnega izobraževanja le 648 upravljavcev. Iz odgovorov v anketi je težko razbrati politiko štipendiranja in šolanja strokovnih kadrov delovnih organizacij. Podatki sicer odražajo neko določeno skrb za usposabljanje lastnih kadrov, vprašanje pa je, če je ta skrb zadovoljiva, načrtna in odraz potreb. Še manj urejeno kot samo štipendiranje, je določanje višine štipendij, pogodbeni odnosi med delovnimi organizacijami in štipendisti, vprašanje, kdo ima pravico in prednost pri štipendiranju, zakaj... Pri tem ukrepa vsaka delovna organizacija po svoje in bolj stihijsko, priložnostno. Prav bi bilo, če bi se delovne organizacije ob anketi ne samo zamislile, temveč prešle h konkretnemu delu in da bi občinska skupščina temeljito razpravljala o problemih izobraževanja na svojem območju. ALA PEČE Podatki govore o tem, da so gospodarske organizacije v lettu 1964 predvidele in uporabile znatno več sredstev za strokovno izobraževanje kot v prejšnjih letih, Povečanje sredstev je posledica povečanega 1 % od bruto osebnih dohodkov v breme poslovnih stroškov na 2,5 c/o za izobraževanje strokovnih kadrov v lanskem letu. To povečanje je tudi povod, da je v strukturi skupnih sredstev gospodarskih organizacij za izobraževanje (vključujoč sklad skupne porabe, sklad osebnih dohodkov, investicijska sredstva) iz naslova 2,5% vedno več sredstev,, medtem ko iz ostalih virov vedno manj (čeprav so tudi take gospodarske organizacije, ki dajejo mnogo tudi iz skladov skupne porabe in osebnih dohodkov, saj zlasti tiste, ki imajo razvite lastne izobraževalne dejavnosti, ne morejo zadostiti vsem potrebam iz naslova 2,5 % za izobraževanje). Čeprav torej gospodarske organizacije dajejo iz naslova 2,5 % absolutno več sredstev kot v preteklosti (1962. le- Eden izmed virov, iz katerega bi praviloma in po logiki stvari gospodarske organizacije morale tudi izločati sredstva za izobraževanje, so investicijski krediti na osnovi zakona o sredstvih gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ, št. 17/61). Na ta izvor se nanaša tudi določilo 60. člena temeljnega zakona o financiranju šolstva, ki pravi, da je treba pri izdelavi investicijskih programov za nove gospodarske objekte predvideti tudi sredstva za izobraževanje kadrov in za izgradnjo kapacitet, ki so za to izobraževanje potrebne. Tako torej pravi zakon, načelna logika, ki upošteva skladnost investiranja v zidove, stroje in človekovo znanje. V praksi pa je seveda ta logika popolnoma odpovedala. Ob izredno mrzličnem ekstenzivnem investiranju v gospodarstvu v preteklih letih, so namreč predstavljala stvarna sredstva za izobraževanje iz investicijskih kreditov toliko kot kaplja v morje. V strukturi celotne vsote sredstev, ki so jo gospodarske organizacije namenile v letu 1962 za izobraževanje, je iz vira investicijskih V letu 1964 so na področju vseh štirih okrajev v Sloveniji .delovali medobčinski skladi, ki sb skoraj v celoti ta iz 1 % eno in pol milijarde, leta 1964 pa iz 2,5 % skoraj 5 milijard), pa nam podatki govore o tem, da so 1962. leta od 1 % izkoristile 68 % sredstev, leta 1964 pa iz 2,5% komaj 54 %. Nadaljnje primerjave v strukturi trošenja teh sredstev pa kažejo, da najhitreje naraščajo sredstva, ki jih gospodarske organizacije dajejo za šole in štipendije, da pa najpočasneje naraščajo sredstva za tiste izobraževalne programe, ki jih za gospodarske organizacije opravljajo druge izobraževalne ustanove (delavske univerze). Kljub temu, da gospodarske organizacije vendarle dajejo precej sredstev za različne oblike in vrste strokovnega izobraževanja, pa je še vse premalo združena skrb za razvoj strokovnega šolstva, delež gospodarskih organizacij pri financiranju še vedno premajhen glede na materialne potrebe teh šol, opremljenost, kapacitete šol in skladnejše vrednotenje dela delavcev v teh zavodih. sredstev 0,1 % teh sredstev, 1963. leta 2,3 %, leta 1964 pa je bilo predvidenih iz tega vira komaj 0,4 % sredstev zg izobraževanje. In če naredimo drugo primerjavo. Gospodarske organizacije v Sloveniji so v letu lp63 investirale v zidove in stroje 71 in pol milijarde dinarjev, ob tem pa namenile iz investicijskih sredstev nepolnih 63 milijonov., di-' narjev za izobraževanje, leta 1964 so investirale 77 milijard, a od tega namenile za izobraževanje le 25 milijonov. To je res kaplja v morje, kaplja, izražena v promilih. Dvoje vprašanj se zastavlja ob tem. V koliko primerih šo samoupravni organi gospodarskih organizacij ob investicijah sploh pozabili na strokovne kadre, brez katerih še tako moderna industrijska hala in moderni stroji ne bodo dali pričakovanih rezultatov? In koliko je bilo primerov v preteklosti, ko so dokumentacije za rekonstrukcije, predložene bankam, sicer predvidevale del sredstev tudi za izobraževanje, če-* prav izražene v promilih, pa so banke tudi te postavke izločile? prevzeli financiranje šol druge stopnje. Tj skladi so združevali sredstva okrajnih proračunov (Celje in Maribor), ob- činskih proračunov in sredstva gospodarskih organizacij iz naslova 2,5 % od bruto osebnih dohodkov v breme poslovnih stroškov. Za leto 1964 so medobčinski skladi predvidevali 5 milijard 301 milijon dohodkov, realizirali pa so ta sredstva 92 %. Predvidena sredstva okrajnih in občinskih skupščin so bila realizirana 107 %, obljubljena sredstva gospodarskih organizacij pa le 55 %. Zato je tudi od zbranih 4 milijard 858 milijonov dinarjev lahko bilo izdvojeno za investicije le 763 milijonov dinarjev, čeprav je opremljenost šol druge stopnje izredno klavrna in so kapacitete teh šol premajhne. Ne da bi kaj več komentirali te podatke, se je treba vprašati: Zakaj so delovne organizacije v gospodarstvu realizirale le 55 % obljubljenih sredstev? Možnosti je več. Ali se niso strinjale, da avtomatični ključ poseže v sredstva, ki jih lahko razporeja le samoupravna organizacija v gospodarstvu? Ali je bil morda dogovor upravnih odborov skladov, naslovljen Jo na vodilne uslužbence, ki so pač obljubili sredstva, medtem ko samoupravni organi o smotrnosti take ' investicije niso razpravljali in odločali, niso razpravljali o lastnih kadrovskih potrebah. Ali pa so morda gospodarske organizacije in njihovi samoupravni organi odstopali od sprejetih obveznosti, oziroma jih »zmanjševali«, sklicujoč se na materialne težave? Ali pa so gospodarske organizacije morda izigravale družbeni dogovor in dobro voljo ostalih, ker so pač našle drugo pot »reševanja« lastnih kadrovskih potreb, prepiačcvale strokovne kadre, izvabljale strokovnjake z vračanjem njihovih štipendij. Vsekakor bi bila v bodoče pri kršenju sporazumov potrebna arbitraža, ki bi v primerih neizpolnjevanja družbenih dogovorov in pogodb primerno ukrepala, Nevarna fluktuacija zaradi nepravilnega vrednotenja dela v šolski ustanovi čeprav so se osebni dohodki tudi v šolstvu druge stopnje larti od aprila do novembra delno popravili, pa še vedno močno zaostajajo za osebnimi dohodki v gospodarstvu in tudi družbenih službah. Tako neenakopravno nagrajevanje (sicer po delu) ljudi z isto strokovno izobrazbo je zato še vedno povod nevarnim fluktuacijam, zlasti učiteljev na strokovnih šolah. Tehniška šola za kemijsko, metalurško, rudarsko in lesnoindustrijsko stroko v. Ljubljani je izračunala, da zaostajajo osebni dohodki njenih 72 rednih učiteljev in 25 zunanjih sodelavcev za osebnimi dohodki delavcev z enako strokovno kvalifikacijo v gospodarstvu in družbenih službah za več kot 3Q odstotkov. Zato je iz šole odšlo v Janškem letu 17 učiteljev, na razpisana mesta pa se jih je odzvalo le 9. Pričakujejo odpoved nadaljnjih 15 učiteljev. Kaj pa nam povedo podatki v slovenskem merilu o osebnih dohodkih v šolstvu drugo stopnje? Če je povprečni osebni dohodek predmetnega učitelja v osnovni šoli v novembru 1964 znašal 53.400 dinarjev (indeks 100), je db njem osebni dohodek enako strokovno kvalificiranega v šolstvu druge stopnje indeks 113, v gospodarstvu 134, v družbenih službah 118. Razlika pa se veča s stopnjo izobrazbe. Če je povprečni osebni dohodek profesorja v novembru 1964 v osnovni šoli znašal 58.000 dinarjev (indeks. 100), je ob njem osebni dohodek enako strokovno kvalificiranega v šolstvu druge stopnje indeks 115, v gospodarstvu 150, v družbenih službah 140. Nekajletna zaostajanja in večanje razlike med osebnimi dohodki v šolstvu in osebnimi dohodki v gospodarstvu ter družbenih službah, verjetno res ni mogoče odpraviti v enem samem letu. Toliko realisti bi morali biti. Toda ustvariti smo dolžni take pogoje in odnose, ki bi omogočjli sjcer postopno, a vendarle hitrejše usklajevanje osebnih dohodkov enako kvalificiranih v posameznih dejavnostih. Ti pogoji in odnosi pa lahko zrastejo le iz pravilnejšega vrednotenja dela delavcev v šolstvu. Predvsem pa bi morale delovne organizacije v šolstvu, kot tudi koristniki in plačniki njihovih izobraževalnih programov, iskati trajnejšo rešitev (tudi osebnih dohodkov učiteljev) v okvirih pogodbenih odnosov, formiranja dohodka šol na osnovi realiziranih programov, kakor tudi predvideva zvezni temeljni zakon o zavodih. Ob tem se seveda zastavlja vprašanje: Koliko takih pogodb je v preteklosti že temeljilo na delovnem programu in koliko teh pogodb je biio tudi obojestransko pravno veljavnih? S. G. Učilnica? Ne, vsakdanji prizor ra unionskimi kavarniškimi okni. Ljubljanski študentje — tekstilci so rešili svoj problem »strehe za študij«. (Foto: Milan Šparovec) Banka ali delovna organizacija — nekdo izigrava zakonita določila! Kaj je krivo: avtomatični ključ, izigravanje samoupravnih pravic, ali morda izigravanje družbenega dogovora? ■ / zrok nestabilnosti najt/ šega gospodarskega razvoja je zdaj, ko smo ga proučili na vseh ravneh in z vseh možnih zornih kotov, na dlani: prekomerna investicijska potrošnja, zlasti na področju gospodarstva. Široko zaposlovanje, povezano s konjunkturo na notranjem tržišču ter prekomerna kreditna ekspanzija, sta povzročila visoko povečanje kupne moči. Proizvodnja tako ni mogla zadostiti povpraševanju. Neskladje med Bolezen m dravilo obsegom proizvodnje in povpraševanjem je povzročilo nestabilnost tržišča ter pripeljalo do občutnega povečanja cen in življenjskih stroškov. Povečanje nominalnih osebnih dohodkov pa je hkrati posredno omogočalo tudi večje jormiranje in porabo sredstev za splošno potrošnjo. V takšnih pogojih nismo mogli mres-ničiti prizadevanj za hitrejše naraščanje produktivnosti dela in za boljšo izrabo notranjih rezerv v delovnih organizacijah, kar se je odrazilo tudi v menjavi s tujino z znanimi učinki: zaostajanje izvoza in občutno povečanje uvoza, povečanje deficita plačilne bilance. Ce k tem neljubim pojavom prištejemo še pomanjkanje energije, ki je še poglobilo neskladen gospodarski razvoj, ter zelo liberalno kreditiranje obratnih sredstev, ki je omogočalo prelivanje obratnih sredstev gospodarskih organizacij v investicijske namene, je diagnoza »bolezni« našega gospodarstva skoraj popolna. Bolezen je torej znana, poiskati moramo učinkovita zdravila, ki naj gospodarstvo ozdravijo! Nekaj smo jih že uporabili: uveljavili smo strožje kriterije za investiranje ter kreditiranje obratnih sredstev in za odobravanje potrošniških kreditov. Z ukinitvijo prispevka od izrednega dohodka in prispevka družbenim investicijskim skladom ter oprostitvijo plačevanja prispevka iz dohodka, ki smo jo uveljavili v nekaterih gospodarskih panogah, ter s povišanjem cen kmetijskim proizvodom, premogu in električni energiji smo bistveno poglobili materialno osnovo samoupravljanja velikega dela delovnih organizacij. S temi ukrepi pa naših prizadevanj za poglobitev ekonomskih odnosov še nismo zaključili: letos nameravamo ukiniti splošni davek v proizvodnji (prenesli ga bomo v potrošnjo) ter osvoboditi plačevanja prispevka iz dohodka delovne organizacije v še nekaterih dejavnostih. Po vseh teh ukrepih bod6 delovne organizacije razpolagale letos z okoli 82°/» večjimi sredstvi za sklade kot lani. Ekonomske odnose naj bi še bolj sprostila tudi zakon o bankah in kreditnem poslovanju in zakon o narodni banki, ki bosta ustvarila osnovo za popolnejši preditni sistem — prilagojen povečani vlogi delovnih organizacij pri financiranju razširjene reprodukcije. Vsi ti ukrepi pa ne bodo polno učinkovali na stabilizacijo gospodarskega življenja, če ne bomo še naprgj omejevali investicijske potrošnje, oziroma usklajevali njenega obsega z realnimi materialnimi možnostmi. Da bi dosegli boljšo strukturo investicij, bomo uveljavili ukrepe, na podlagi katerih bodo morale poslovne banke pri kreditiranju investicij obvezno izločati za kredite za trajna obratna sredstva 25 "lo za investicije razpoložljivih sredstev, pri kreditiranju gospodarskih investicij 25 “ht od kreditnih zneskov, a pri vlaganjih v administrativne objekte celo 40 'Vo — na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva — razen izjem, predvidenih z zakonom o gospodarsko planskih ukrepih. Vsa ta »zdravila« naše gospodarske politike pa ne bodo dala rezultatov, če se gospodarske organizacije ne bodo bolj prožno prilagajale potrebam domačega in tujega trga. To bodo dosegle le, če bo nadaljnje povečanje proizvodnje in dohodka predvsem rezultat večje produktivnosti dela in če bomo novo zaposlovanje omejili le na ekonomsko utemeljene primere. V. B. ■niisiiiimmii!« Doklej izgovor: »Saj'kar gre«? (Nadaljevanje s 1. stranr) raziskovalnega dela. Na to ugotovitev navaja celo že samo število samostojriih raziskovalnih organizacij, pa tudi drugi podatki, ki ponazarjajo njihovo delo. Številnost da, toda... Po republiškem registru znanstvenih zavodov imamo v naši republiki 51 samostojnih raziskovalnih organizacij, od tega za področje matematično tehničnih ved 33 institutov, družbenih ved 11 institutov, biotehniških' ved 6 institutov ter za medicinske vede 1 institut. Lani smo v Sloveniji ustanovili pet novih institutov. Vendar pa je med gospodarskimi organizacijami le osem takšnih, ki imajo lastni raziskovalni institut, 38 jih ima razvojne oddelke, 58 gospodarskih organizacij se občasno ukvarja z raziskovalnim delom, velika večina gospodarskih organizacij, okrog 85 odstotkov, pa se praktično sploh ne ukvarja z raziskovalnim delom. Ze iz teh številk je mogoče sklepati, da gospodarske organizacije vse premalo skrbe za organizacijo in razvoj znanstveno raziskovalnega dela, čeprav postaja .vsak dan bolj jasno, da samo z empirično dejavnostjo, brez 'raziskovalnega dela, ni mogoče doseči večjih uspehov v proizvodnji in zlasti v mednarodni menjavi, prav tako pa tudi ne na področju drugih družbenih dejavnosti. ZA ZNANOST PREMALO DENARJA Financiranje raziskovalnega dela in vzgoja strokovnih kadrov bi morala imeti enak pomen, kakor vlaganje v sodobna proizvajalna sredstva, udeležba sredstev za raziskovalno delo V skupnih investicijah pa bi morala nenehno naraščati. To terja tehnični razvoj v vseh razvitih državah, pa tudi v Sloveniji smo to zahtevo že občutili in odštevamo vsako leto več sredstev za financiranje raziskovalnega dela, vendar še premalo. V letu 1963 so znašala sredstva za raziskovalno delo 7,5 milijarde dinarjev ali 1,04 odstotka družbenega proizvoda, v letu 1964 okrog 5 milijard ali 1,15 odstotka, letos pa naj bi šlo za raziskovalno delo 12 milijard dinarjev ali 1,17 odstotka' družbenega proizvoda. Tolikšen odstotek družbenega proizvoda, namenjen razvoju znanosti, pa je še vedno nizek v primerjavi s porabo v razvitih državah, ki znaša 2 odstotka, v visoko razvitih pa celo do 3 odstotke družbenega proizvoda. • Na pomanjkljivosti pri financiranju raziskovalnega dela kaže tudi razdelitev sredstev med raziskovalnimi organizacijami. Večino sredstev porabijo samostojni instituti in instituti pri gospodarskih organizacijah Ti so porabili leta 1963 — 7,21 milijarde dinarjev, 1964 — 8,66 milijarde dinarjev, letos pa'naj bi porabili 11,5 milijarde dinar-jev._ Univerzitetni instituti so v teh letih porabili v strukturi porabe zelo malo: leta 1963.150 milijonov, lani 170 milijonov, letos pa naj bi porabili 200 milijonov dinarjev. Približno toliko, oziroma nekaj več denarja naj bi za organiziranje znanstveno raziskovalnega dela porabile tudi fakultete. Ob tem je treba še povedati, da je večina teh sredstev namenjena matematičnim in tehničnim vedam, leta 1963 — 6,1 milijarde, leta 1964 — 7,3 milijarde, letos pa 9,5 milijarde dinarjev, biotehničnim družbenim in medicinskim vedam pa znatno mahj, letos na primer le 2 milijardi dinarjev. VISOKO PRODUKTIVNO — LE ZNANSTVENO ORGANIZIRANO DELO Na osnovi vseh teh podatkov je torej mogoče ugotoviti, da dobijo univerzitetni instituti in fakultete relativno malo sredstev za raziskave, če jih vzporejamo s celotnimi sredstvi, in še, da gredo v okviru samostojnih in razvojnih institutov znantna sredstva za matematično tehnične vede, medtem ko je delež biotehničnih, družbenih in medicinskih ved znatno manjši. To kaže, da gospodarstvo rešuje bolj prizadevno probleme, ki niso v tako tesni vzročni zvezi z njegovim razvojem, kot bi na, primer lahko bile osnovne raziskave gospodarskega in družbenega razvoja, ki naj bi jih organizirale družbene službe oziroma javna uprava in ki so bistvenega pomena za doseganje večjih ekonomskih učinkov in za pospeševanje celotnega našega gospodarstva. Če že ima gospodarstvo največji delež pri ustvarjanju virov sredstev za raziskovalno dejavnost, saj je lani prispevalo okoli 64,5 odstotka vseh sredstev, lahko tudi upravičeno pričakuje vso pomoč znanosti za svoj hitrejši razvoj. To pričakovanje gospodarstva pa se bo preoblikovalo v ekonomsko zahtevo šele potem, ko se bodo v praksi bolj polnp odrazili spremenjeni odnosi v delitvi družbene akumulacije^ to je po decentralizaciji sredstev za razširjeno reprodukcijo. Večja gospodarska in poslovna samostojnost delovnih organizacij bo vsekakor prebudila večje zanimanje delovnih organizacij za raziskovalno delo, saj bo prav od tehničnih, ekonomskih in družbeno političnih študij vse bolj odvisna gospodarska politika vsake delovne organizacije, njena sleherna odločitev. Trg bo v našem gospodarskem prostoru, ko se bo še bolj raztegnil čez državne meje, vsako leto boli kritičen, to pa pomeni, da ne bo priznaval vsake potrošnjc-dela kot družbeno potrebnega dela, kot jo priznava danes, marveč le tisto delo, ki bo vi- soko produktivno, to je načrtno in prilagojeno potrebam trga. Pot do visoko produktivnega dela pa • — pot znanstveno organiziranega dela, zato je treba tudi v naši gospodarski praksi obe poti čimprej spojiti. MED MAKI DELA V mravljišču. Ze sedem ur čakam, da bi se mravlje malce odpočile in da bi nekoga ujel za pameten razgovor. Verjamete ali ne, mravlje ne poznajo polurnega odmora. Ves čas samo tekajo, nosijo, hitijo, delajo. Za nas je to povsem nerazumljivo. Toda, glej! Neka mravlja se je spotaknila ob zrno pšenice in padla. Mravlja pomočnica ji hiti na pomoč. Izrabil bom priliko, da malo pokramljava. — Tovarišica mravlja, naj tudi vas prištevamo k živalim? — Zakaj nas ne bi, ko pa delamo kot živina! — Vem, toda tako si majhna. — Ze, vendar tudi mali delajo. Veliki nas opazujejo in proučujejo, odkod jemljemo moč ... — Je res, da pozna vsaka mravlja svojo pot. — Seveda, naše ceste so dvosmerne. Po eni strani odhajamo na delo, po drugi pa se vračamo. Mi se ne oddaljujemo od linije — s tem mislim, ne hodimo v bife... — Čemu gradite hiše z več nadstropji? — To so naši nebotičniki. — Če vam porušijo mravljišče, ga skupno popravite. To je za nas ljudi malce nenavadno... Zakaj ne popravljate vsak svojega? — Nič nenavadno. Pri nas imamo visoko razvito zavest o skupni lastnini. Tudi vi boste to nekoč imeli... — Opazil sem, da si skušate naložiti na hrbet več, kot 'zmorete. — To, to je blago na kredit. — Znano je, da imate močno mravljinčno kislino. — Veste, nismo še osvojili procesa proizvodnje sode bikarbone. Če se vam zdi premočna, jo razredčite z vodo, saj vi tudi sicer vse plemenite tekočine radi ublažite. Pri nas krstimo mravlje, pri vas pa vino ... — V mravljišču imate mnogo prostorov. Zaupajte nam, kolikšna je stanarina v enem mravljišču. — Dvoje jajc ... — Zanimivo, toliko kot pri nas... Kako lahko živiti večno v temi? — Če se ne vidimo, se bolje razumemo. — Je med mravljami mnogo udarnikov? — Ne. — Kako to? Mar ne delate kot mravlje? — Delamo, vendar ni vredno biti udarnik; za udarniško delo dobimo značko, za honorarno delo pa deset zrnc več. Čisti račun. — Pri vas so mravlje delavke in mravlje stražarji. Ti pazijo medtem, ko vi delate na mravljišču ... — Da, a pri vas imate tiste, ki delajo in one, ki čuvajo ključe svojih avtomobilov. To so menda neke trgovske mravlje. — Samo še nekaj vprašanj, tovarišica mravlja. — Oprostite, moram na delo! Kdo bi prišel na konec z vami, novinarji. In, da bo jutri v časopisu namesto mravlje neka račka ... Hvala lepa, na svidenje! Tako, dragi bralci! Celo mravlja ti noče povedati vsega do konca. Upam, da bom prihodnjič intervjuval kako večjo zverino. Na svidenje!... IVAN ŠUČUR llll!llll!!lll!!llll!llllll!!lll!il!ll!!lll! !ll!ilill!!lll!!llll!ll ll!illllUIII!IU!!!lllill!lll!lii! 11111!» KAKŠNA BO PORABA REPUBLIŠKIH SREDSTEV REPUBLIŠKI DINAR pod mikrdškbpoiM Delitev in poraba sredstev teritorialno-političnih skupnosti, še posebno pa sredstev, ki jih zbira in usmerja republika, sta vsako leto bolj »na očeh« proizvajalcev in delovnih organizacij, saj se v proizvajalcih vse bolj utrjuje spoznanje, da so ta sredstva ustvarili s svojim delom in da imajo zato pravico kontrolirati, kakšna je njihova poraba. Izkušnje so pokazale, da je poraba dohodka bolj racionalna in bolj smotrna, če jo usmerjajo delovne organizacije, kot pa če jo določajo oziroma predpisujejo osrednji planski organi. Prav zato si v našem gospodarstvu prizadevamo, da bi čim več sredstev decentralizirali, zato se tudi manjša, udeležba republike pri upravljanju in delitvi sredstev v korist delovnih organizacij. Razprava o tistih sredstvih, katerih porabo pa še vseeno usmerja republika, je zato v skupščinskih organih vedno zelo živa, kar je bilo čutiti tudi letos. Zanimanje poslancev za delitev proračunskih sredstev je razumljivo, saj usmerjamo v Sloveniji še vedno relativno velik del potrošnje preko republiškega proračuna: letos bo po predvidevanjih republiški proračun razpolagal s 35.800 milijoni dinarjev. Kar 12 milijard dinarjev ali tretjino proračuna, naj bi porabili skladi, ki jih pretežno dotira proračun in jih uporabljajo za financiranje razvoja družbenih služb (šolski sklad, sklad Borisa Kidriča, Prešernov sklad, skladi s področja kulture itd.). Danes je še težko reči, koliko denarja bodo republiški organi namenili za izpolnjevanje svojih nalog, prioritetne naloge skladov pa je skupščinska razprava ob predlogu družbenega plana že v celoti začrtala. Cestni sklad naj bi po predvidevanjih letos razpolagal z 9,5 milijarde dinarjev, ta sredstva pa naj bi usmeril prvenstveno za vzdrževanje cest, ureditev njihove opreme, sanacijo zmrzlinskih poškodb in poškodb po poplavah. Ker so sredstva sklada omejena, bo sklad financiral le dograditev tistih večjih cestnih povezav, ki so v gradnji in pri katerih bi prekinitev del povzročila večjo gospodarsko škodo. To pomeni, da bodo letos nadaljevali dela na Zasavski cesti in odseku Rimske Toplice—Zidani most ter dogradili gorenjsko cesto. STANOVANJA ZA BORCE IN RUDARJE Sklad SR Slovenije za zidanje stanovanjskih hiš bo letos razpolagal, če bodo ostali v veljavi dosedanji predpisi, približno s 8,3 milijarde dinarjev. Od tega denarja je 6,5 milijarde . dinarjev že namensko vezanih, preostala sredstva pa bodo šla za gradnjo stanovanj za potrebe republiških institucij, javne uprave in družbenih organizacij, ki z lastnimi sredstvi ne morejo reševati svojega stanovanjskega vprašanja. Sklad bo tudi sodeloval s kreditnimi sredstvi pri gradnji stanovanj za poplavljence ter . izdatneje podprl reševanje stanovanjskih problemov borcev NOB in njihovih družin, ki niso v rednem delovnem razmerju. Del sredstev bo namenil tudi za grad- ' njo stanovanj za rudarje pomembnejših premogovnikov ter za urejanje mestnih zemljišč s komunalnimi napravami za industrijsko organizirano stanovanjsko izgradnjo. Poleg tega bo sklad kreditiral temeljne raziskave na področju industrijske graditve in funkcionalnost takih stanovanj ter sodeloval pri kreditiranju omrežja komunalnih naprav, od katerih je odvisen nadaljnji razvoj stanovanjske izgradnje, turizma in velikih proizvodnih objektov. Sklad Borisa Kidriča bo tudi letos povezoval svoja sredstva s sredstvi neposrednih proizvajalcev, s čimer se bo materialna osnova za raziskovalno delo povečala. Se naprej bo s posojili podpiral predvsem osnovne raziskovalne projekte in reševanje nalog, ki so za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj najbolj aktualne ter pospeševal tudi tista področja, ki zaradi svojega naglega razvoja ali posebne problematike zahtevajo obsežnejše študije in raziskave. BREZ DOKUMENTACIJE NE BO DENARJA Sklad za šolstvo bo dodeljeval vsem šolam,, ki se financi- rajo iz tega sklada, sredstva za osnovno dejavnost po' predvidenih novih merilih, upoštevajoč vrste šol, njihove naloge in razvoj ter specifične razmere, v katerih delujejo. Medtem ko bo sklad dodeljeval tudi sredstva za amortizacijo učiL in opreme šol ter omogočal nabavo učne opreme z namenskimi posojili, ki jih bodo šole vračale iz amortizacijskih sredstev, bo sklad financiral predvsem že začete gradnje šol, sredstva za gradnjo novih objektov pa odobraval le v primerih, če bo izdelana tehnična dokumentacija in urejeno financiranje. V tem kratkem povzetku skupščinske razprave o usmeritvi sredstev republike, kakršno so predlagali upravni odbori -skladov, se nismo dotaknili vseh skladov. Vendar je že iz delovnih programov omenjenih razvidno, da bodo republiški skladi namenjali sredstva le za zadovoljevanje potreb splošnega pomena ter da je denar, ki ga obrača republika, čeprav posredno, vendarle namenjen za utrjevanje materialne osnove samoupravljanja v druž-. benih službah ter za financiranje tistih del in nalog, ki jih je zaradi narave dela treba organizirati na ravni republike. Najmočnejša garancija, da bomo republiška sredstva smotrno porabili, pa je vsekakor javna obravnava o njihovem usmerjanju. Glasilo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo Izdaja CZP Ljudska pravica v Ljubljani. Lisi le ustanovljen 20 novembra (942. Urejuje uredniški odbor. Glavni In odeovoml urednik: VINKO TRINKAUS Naslov uredništva In uprave: Ljubljana. Kopitarjeva ul. 2. Doštnl predal S13-VI. telefon uredništva 33-722 In 36-672, uprave 33-722 In 37-501 Račun pri Narodni banki v Ljubljani St NB 600-11/1-365 - Posamezna Številka stane 20 din - Naročnina te: četrtletna 750. oolletna 500 In letna 1000 din - Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk In klišeji C7.P »Ljudska orsvlca« Ljubljana HONOfiAKNE ;^3 Integracija je danes zelo aktualna stvar. Pa ne le v gospodarstvu. Verjemite ali ne, tudi v športu. Verjetno ste zadnja leta že kaj slišali o združitvi posameznih društev. Ponekod je ta korak postavil vse na glavo. In nič kaj ljubo presenetil svoje pobudnike. Drugod pa ne. Integracija je pripomogla, da so dosegla društva z enako visokimi sredstvi in trudom boljše rezultate. Seveda je bil to tudi njen namen. Pred časom naj bi se združili Zvezna trenerska šola in beograjska Visoko Šola za telesno kulturo. Zdelo se je, da tudi za to združitev ni več ovir. Vendar o končni integraciji omenjenih šol še danes ni ne duha ne sluha. Kot da bi se nam o vsej stvari samo sanjalo. Pa je bil začetek vendarle resničen ..., nekje se je zataknilo. Komisiji, ki so jo sestavljali predavatelji obeh šol, integracija namreč ni šla v račun. Združitev šol bi namreč marsikoga v omenjeni komisiji prikrajšala za prav čedne honorarje. To pa ni humano. Saj vedno pravimo, najprej človek, potem pa vse drugo. (Na primer: integracija.) ŠALJIVCI Pogosto godemo nad rezultati naših alpskih smučarjev. Posebno takrat) ko se kosajo izven naših meja. Ne gre jim, pa jim ne gre. Zaostajamo, nič ne pomaga. Počasi se bomo s tem pač morali sprijazniti... Tako tarnamo in si skušamo dopovedati, da za smučarijo nimamo pogojev, da so naši smučarji zanič. Seveda to ni čisto točno. Rezultati naših smučarjev so za vse to, kar jim nudimo, na zelo dostojni ravni. Če bi bili boljši, bi bili priča pravemu čudežu v zgodovini našega smučarskega športa. Glede omenjenih pogojev pa tale nadvse skromna pripomba: če je kdo kriv, da je tako, kot je, nosimo pri tem levji delež gotovo mi sami. Zakaj lahko smučamo v povprečju samo tri mesece na leto? Zato, ker nam je pretežko splužiti nekaj kilometrov ceste na Vršič. Zakaj velike planinske postojanke samevajo od novembra do aprila? Samo zato, ker tičijo v meter ali dva globokem snegu. Zakaj še nismo pričeli z gradnjo triglavskega smučarskega centra, kjer bi se lahko smučali največji ljubitelji belega športa kar dvanajst mesecev na leto? Zdi se, da samo zato, ker še nismo čisto prepričani, da kaj takega potrebujemo in da se morajo dobri smučarji pač veliko — smučati. Torej, kdor pravi, da pri nas ni objektivnih pogojev za smučarski šport, je šaljivec. Ali pa noče zanje ničesar slišati. PRED SEZONO LETNIH DOPUSTOV V MTT LETOVANJE ZA SEMINARJA ZLOS Zveza letalskih organizacij že nekaj let prakticira strokovne tečaje in seminarje za profesionalne letalce in letalske mehanike. Letos na primer je seminar za letalske mehanike že imelo. Seminar je v celoti uspel, saj je zaključni test pokazal, da slovenski letalski mehaniki vestno sledijo premnogim tehničnim novostim, ki se pojavljajo v naši letalski tehniki. Ta teden pa se je na Pohorju pričel seminar za vse upravnike slovenskih letalskih šol. Strokovnjaki ZLOS bodo tu predavali o novih letalskih predpisih, novostih v administraciji, problematiki v padalstvu in ositalih letalskih panogah. T. P. • RADENCI: NOVO STRELIŠČE Lepemu številu športnih objektov v Radencih se bo v letošnjem letu pridružil še eden. Aktivni strelski družini v tem kraju, ki spada med najboljše v občini, je kljub velikim težavam uspelo, da je v grobem dogradila strelišče za malokalibrsko puško. Za dokončno ureditev bi potreboval; še nad milijon dinarjev, predvsem za nekatera notranja dela in za ureditev fasade. Zelja strelcev je, da bi novi športni objekt predali svojemu namenu že v času proslav 20. obletnice osvoboditve. -oce. pil!!llllll!l!l!llll!!lllll!llllll!lllll!lll!lll!lll!lllll!lll||lll!l!lllll!lllllllllllllllllll||||||!lllllllll!llllllllllllll!lllllllll!l!lllllllllllllllllllll!IIIIIIIIJ Kljub temu, da se bori tekstilna industrija pri 1 1 nas s pomnoženimi težavami, so uspehi Mariborske 1 1 tekstilne tovarne za standard svojih ljudi na za- j 1 vidljivo visoki ravni 1 Samo v lanskem letu je na primer kolektivu g g uspelo kar za dobrih 43 procentov povečati število j 1 tistih, ki izkoriščajo svoj dopust za resničen oddih, g 1 Tako gre danes že vsak tretji član kolektiva vsaj g I enkrat letno za nekaj dni na morje ali v gore. V POREČU 157 LEZlSC Gašparič Maks, vodja oddelka za družbeni standard v MTT, nam je povedal o počitniškem domu v Poreču naslednje: — Naš največji počitniški dom v Poreču ima danes že 157 ležišč. Za letovanje v tem domu je v kolektivu največje zanimanje. To je tudi razumljivo, saj ima od vseh domov v Poreču naj lepšo lokacijo. Lep borov gozd tik ob obali mu daje poseben čar. Zato se ne smemo čuditi, da so gostinsko podjetje »Plava laguna« in razni forumi v Poreču podvzeli vse mere, da bi nas izrinili iz tega mesta. Želeli so nas preseliti na slabše mesto, se razume, z novimi investicijami, ki jih pa mi ne zmoremo. Toda njihova namera se ni uresničila. Zastopnik službe družbenega standarda se je udeležil širše občinske konference v Poreču, ki so ji prisostvovali odgovorni tovariši okrajne in republiške skupščine. Tu smo javno branili naše zakonite pravice in tudi uspeli. Občinska skupščina in gostinsko podjetje »Plava laguna« nam tako danes predlagajo, da samo del nenaseljenega zemljišča zamenjamo za del gozda, v katerem je bil počitniški dom »Kar-lovac«. To je za nas ugoden predlog, ki ga bomo proučili in po vsej verjetnosti osvojili. Pred letošnjo sezono smo v Poreču povečali jedilnico. Dogradili smo tudi pralnico in uredili kanalizacijo. Tako je bila splošna ocena za prehrano in življenjske pogoje v našem počitniškem domu v Poreču zelo ugodna. Kljub nizko postavljeni ceni je bila hrana dobra, obilna in dokaj pestra. Tudi fi-' nančno poslovanje je bilo v redu, saj so obračuni pozitivni. V Poreču je lani letovalo 1127 oseb ter je bilo blizu 11.000 oskrbnih dni. V zadnji sezoni smo za številne goste olajšali in pospešili potovanje v Poreč in povratek v Maribor. Preko mestnega avtobusnega prometa smo organizirali direktni prevoz in nabavo vozovnice preko naše službe. /Ker smo uspeli ob sodelovanju »Plave lagune, dograditi asfaltirano cesto do našega doma, so se zadnje izmene pripeljale skoraj do kuhinje. Nova cesta, ki smo jo dogradili pod zelo ugodnimi pogoji, je še posebej razveselila motorizirane člane našega kolektiva. USPEŠNA MENJAVA KAPACITET Mariborska tekstilna tovarna ima na bližnjem Pohorju kar tri počitniške domove: Dom na Glažuti, Pajkov dom in Jelko. Domovi sicer niso veliki, saj imajo skupaj le nekaj več kot sto postelj, pa vendar kapacitete niso izkoriščene. — Vzrok je v tem, da naši ljudje raje obiskujejo Pohorje ob koncu tedna in hodijo tja le na enodnevni oddih, kot pa da bi tam preživeli svoj letni dopust«, pravi Olga Granduč, referent za rekreacijo in družbeno prehrano v MTT. »Vendar nam je v pretekli sezoni uspelo povečati število nočitev v počitniških domovih na , Pohorju. Uvedli smo zamenjavo kapacitet s člani Tekstilnega kombinata »Boris Kidrič« iz Zadra. Gostje z morja so bili na Pohorju zelo zadovoljni. V veliki večini so bili taki, ki so prvič letovali v planinah. Za vsako izmeno smo organizirali po en izlet z našim avtobusom po pobočjih zelenega Pohorja in gostom v kratkem prikazali zgodovino Pohorskega bataljona. Tudi člani našega kolektiva, ki so letovali v Zadru, so bili v glavnem zadovoljni.« V letošnjem letu bo šel kolektiv MTT še na druge zamenjave. Gotovo je zelo posrečena in koristna zamisel zamenjave kapacitet na Pohorju s kapacitetami zdravilišča Slatina Radenci. Tako bo marsikateremu članu velikega mariborskega kolektiva omogočeno ceneno zdravljenje. 92 IZLETOV V ENEM LETU Nadvse uspešne občasne oblike rekreacije v MTT so izleti, ki jih je organiziral sindikat Vse bolj postajata telesna vzgoja in aktivno razvedrilo pogoj za normalen psihofizičen razvoj in delovno sposobnost ljudi v proizvodnji. Ker ustvarja razvoj materialnih in družbenih sil ugodnejše pogoje za širjenje ter krepitev telesno kulturne dejavnosti v komuni bi bila v današnji situaciji potrebna mobilizacija najširših družbenih sil za nadaljnjA usmeritev razvoja na tem področju. Velike uspehe smo dosegli v zadnjih letih. Mimo pa smemo trditi, tja večje v športu in znatno manjše v telesni kulturi. Še vedno namreč ni razvoj telesne kulture v skladu s potrebami vseh zaposlenih. Sodelovanje občanov v množičnih športnih organizacijah je še vedno nezadovoljivo. Posebno glede ak- v preteklem letu kar 92. Na ta način spoznavajo člani kolektiva znamenitosti svoje bližnje in daljne okolice. Največ izletov je bilo poldnevnih (41), ki se jih je udeležilo 1353 članov kolektiva. Daljših, eno in dvodnevnih izletov je bilo 46 (1452 udeležencev). Tudi v tuje dežele so organizirali pet izletov, katerih se je udeležilo 165 članov. Skupno je bilo torej 92 izletov, oziroma skoraj polovica članov .kolektiva je vsaj enkrat letno šla na izlet v okviru sindikata. Še lansko leto so člani MTT letovali v svojih domovih za 500 dinarjev dnevno. Seveda ob regresu v višini 400 dinarjev. In tivnosti žensk, odraslih ljudi in podeželske mladine. Nadalje ugotavljamo, da vprašanje množičnosti oziroma široke telesnokulturne dejavnosti še ni našlo pravega mesta v statutih delovnih organizacij, kot v samih programih našega družbenega razvoja. Seveda se to močno odraža v naši praksi. Nekaj podobnega smemo trditi tudi za dosedanje financiranje, ki ni bilo v skladu z realnimi možnostmi skupnosti in potrebami naših ljudi. Večji del sredstev smo trošili na račun tekmovanj in gradnje športnih objektov za vrhunski šport. Točneje povedano: vlagali smo v pasivno zabavo ljudi, malo pa smo storili za napredek in okrepitev osnovnih telesnovzgojnih društev, za aktivno razvedrilo. kljub vsemu domovi niso imeli izgube! V letošnjem letu bodo cene po vsej verjetnosti nekoliko narasle, vendar minimalno. Pri posamezniku se bo poznala podražitev le za kakih 100 dinarjev na dan. »Resno pa bi bila ogrožena vsa naša prizadevanja, če bi ukinili K 15«, meni Gašparič Maks, vodja oddelka za družbeni standard. »Prepričan sem, da bi bilo v tem primeru v glavnem konec z letovanji na morju, oziroma v bolj oddaljenih krajih. Sevedh' bi ukinitev K 15 prizadejala tudi hud udarec, domačepm turizmu, j ve- mo, da ' je danes' nas največji problem turizma — neizkorišče-nost kapacitet.« U. Posebno poglavje predstavljajo še vedno naše šole. Telesna vzgoja v osnovnih srednjih in visokih šolah je v povprečju na nezadovoljivi ravni. Posebno problematična je v osnovni šoli. Očitno je v zaostanku tudi koordinacija šol in društev z zdravstvenimi ustanovami. Zvezni podatki namreč pravijo, da število telesnih deformitet in splošne nerazvitosti celo raste pri fantih, ki odhajajo na redno odsluženje vojaškega roka. Vse to in' pa visok procent bolovanj pri delu nedvomno kaže na še vedno nezadovoljivo dejavnost na področju športa in rekreacije oziroma na nezadovoljivo skrb za zdravje in dobro počutje . našega delovnega človeka. -------------------—v Nevoščljivost ali ha j! Iz Finske ne dobivamo samo vesti o porazih naše reprezentance, zaradi katerih smo včasih prav razočarani, drugič pa resignirani, ker smo jih pač pričakovali — temveč še vse kaj drugega. Na Finskem se te dni mudi precej članov izvršnega odbora Hokejske zveze Jugoslavije s predsednikom na čelu. Znano je, da bo to prvenstvo prihodnje leto od 3. do 13. marca v — Ljubljani. Tu pa se je na vsem lepem zataknilo. Medtem ko »Komite 66« in številni novinarji delijo začasne prijave tujim reprezentancam, so se nenadoma pojavili na Finskem propagandni lepaki, ki oznanjajo, da bo prvenstvo 1966 v Zagrebu. To smo lahko prebrali v poročilu v našem osrednjem slovenskem dnevniku pod naslovom »Zahrbten udarec Komiteju d6«. Milo rečeno, to je osmešilo že omenjeni »Komite 66«, kajti tudi slabi poznavalci geografije naše države so vendarle ugotovili, da Zagreb in Ljubljana nista isto mesto. Tako so pomislili, da bo prihodnje leto svetovno prvenstvo v hokeju na ledu kaj čudno organizirano, če se Jugoslovani med seboj ne morejo sporazumeti... Zadevo so kmalu zgladili na seji mednarodne hokejske zveze, vendar pa se nam ne zdi odveč opozoriti na nenavadno vedenje zastopnikov Hokejske zveze Hrvatske. Ti tovariši so se na Finskem dosledno izogibali vodilnih funkcionarjev Hokejske zveze Jugoslavije, da ne bi bilo treba pojasnjevati njihove kuhinje.-« Zakaj sploh gre? Ko je Jugoslavija prevzela organizacijo svetovnega prvenstva v hokeju na ledu za leto 1966, je že bilo sklenjeno, da bo to prvenstvo v Sloveniji, ker imamo v tej republiki državnega -prvaka in primerne pogoje za izvedbo tega prvenstva. Tekme najboljših reprezentanc morajo biti na pokritih drsališčih. Zaradi SPENTA smo v Ljubljani že pokrili drsališče (ki bo sprejelo okoli 12.000 gledalcev), svoje drsališče pa bodo pokrili tudi na Jesenicah. Na prihodnjem prvenstvu bodo tekmovali v treh skupinah in razumljivo je, da vse tekme ne bi mogli odigrati v Ljubljani. Zaradi ugodnih geografskih razmer bodo zato tekme tudi na Jesenicah, v Celju in v Zagrebu. In nenadoma so se Za- grebčani čutili prizadete. V njihovem mestu, kjer so vajeni kvalitetnih športnih prireditev, naj bi tekmovala moštva B oziroma C skupine, najboljša moštva pa v neki Ljubljani ali na ubogih Jesenicah!? In tako so na vsem lepem sklenili, da bodo s komitejem 66 Zagrebčani obračunali kar na daljnem Finskem. Namesto enotnega nastopa jugoslovanskih funkcionarjev pred svetovno hokejsko organizacijo, smo doživeli nepotrebni »konkurenčni« boj. Ze smo doživeli, da si naša izvozna podjetja v tujini konkurirajo drug drugemu, zdaj pa smo priča podobnim razmeram na športnem področju. Upamo vsaj, da je bilo to na tem področju prvič in zadnjič. D. D. — M. Z. Nesmotrna vlaganja i PRIDOBITEV V VERIGI PREHRANSKE INDUSTRIJE Kandirano sadje Znano ljubljansko podjetje »SUMI« je odprlo prejšnji teden v Stepanji vasi obrat za kand;.ranje sadja. To je prvi tovrstni obrat v Jugoslaviji ter sodi med žlahtne člene v verigi prehranske industrije. Sosednja Italija kandira letno okoli 2700 ton raznovrstnega sadja, nekoliko sla-dokusnejša Francija celo 17 tisoč ton; obe številki pripovedujeta v prid široke potrošnje, saj je zanimanje za na takšen način očuvanega svežega sadja iz leta v leto večje. Nedvomno je zanimiva zbirka jedilnih receptov, ki seznanja z malone brezštevilnimi možnostmi uporabe kandiranega sadja v pripravi jedi, predvsem sladic, aperitivov, krem ter pudingov. Ob otvoritvi svojega obrata v Stepanji vasi je podjetje »Sumi« povabilo kuharskega mojstra Ivačiča, ki je obiskovalce seznanil z nekaterimi sladicami, pripravljenimi s kandiranim sadjem. Posebnost in hkrati odlika kandiranega sadja je v njegovi svežini ter v neizpre-menjenem okusu. Postopek je razmeroma preprost: v posebnih kotlih tehnološki proces izcedi iz sadja — češenj, hrušk, smokev, marelic — vodo ter jo pod pritiskom zamenja s sadnimi sokovi. Kandirano sadje ni samo vsesplošne uporabe, lahko ga s pridom serviramo tudi kot samo sadje brez drugih dodatkov, pač pa je njegova vrednost v trajnosti obstoja, saj ohranja svoj videz in kvaliteto na ustreznem prostoru tudi daljše obdobje. Trenutne zmogljivosti obrata za kandiranje sadja so 200 ton letno. Podjetje ne uvršča v svoj delovni program le kandiran j a svežega sadja, ampak bo poizkusilo tudi s kandiranjem maronov. S temi proizvodi bo obogatilo domače tržišče, predvidevanja pa opozarjajo še na možnosti izvoza, saj so tuja tržišča zavzeta za tovrstne proizvode prehranske industrije. Obrat. — pravzaprav tovarna — v Stepanji vasi je nova do poslednjega vijaka. Prostorna in svetla spominja na velik kemični laboratorij. Stroji so domača proizvodnja in je podčrtanja vredna beseda, da so zamotani mehanizmi izdelani po domačih načrtih. Ravno to dejstvo seznanja z novo stranjo v prizadevanjih domače prehrambene industrije, ki ni več zgolj proizvajalec, pač pa že tudi iniciator nove tehnike, novih tehnoloških postopkov. Tako bo obrat v Stepanji vasi ob'svojem proizvodnem potencialu za zdaj in nemara še dolgo časa še eksperimentalni laboratorij za ugotavljanje vedno in znova boljših, rentabilnejših proizvodnih procesov. Tovarna »SUMI« bo praznovala čez dve leti svoj 90. rojstni dan. Visok datum uvršča »Sumi« med naj starejše ljubljanske tovarne. O tem govore tudi njeni stroji, ki so v povprečju stari nad petdeset let ter so že z visokim odstotkom odpisani. Kljub. temu pa je »Sumi« delovna organizacija, ki se z neverjetno vitalnostjo uveljavlja s svojimi proizvodi. V ljubljanskem obratu predvsem poglablja proizvodnjo bonbonov in drobnega peciva, v obratu »Gorenjka« v Lescah pri Bledu pa proizvodnjo čokolade. Tema dvema specializiranima obratoma pridružuje zdaj še tretjega — obrat za proizvodnjo kandiranega sadja, kar vsekakor pomeni mikavno pridobitev za njegov delovni kolektiv pred durmi pomembnega jubileja. lili Ta je pa res heroj! Uspelo mu je dobiti toaletni papir. Križanka t 2 3 * S 6 7 m s m 9 io ff 12 m 13 /4» B IS f6 7- 17 /a 19 r— 20 m 21 22‘ | 23 s 2*1 25 1 26 2? a 28 I m Z9 3o 3/ VODORAVNO: 1. izključna pravica do česa, 7. glasbena vaja, 8. goveja maščoba, 9. okrajšano moško ime, 11. svetopisemski mož, 13. Rudolfovo število, 14.'povratno osebni zaimek, 15. plevel, 17. velika žaba, 18. oka-menina, 20. vikinško božanstvo, 21. avtomobilska kratica Kopra, 23. kvartaški izraz, 24. gorski vzpon, 26. čad, soparica. 28. pihalni instrument, 29. grški otok, 31.'pohorski granit NAVPIČNO: 1. melodika, pevnost, 2. kraj na Gorenjskem, 3. sila, potreba, 4. predlog, 5. šahovski izraz, 6. manjša vrednost zaporedja v matematiki, 10. predstojnik samostana, 12. grško mesto, 16. začimba, 17. grška črka, 18. knjižna oblika, razsežnost, 19. del gledališča, 21. skica (v geodeziji), 22. igralna karta pri taroku, 25. pogorje v SZ, 27. funkcija, vojaška stopnja, 30. kazalni .zaimek Prikolice za varno vožnjo Proizvaja: TEHN0STR0J LJUTOMER Prešernova cesta 40 Telefon 81-035 81-064 LEPO OBLEČEN — ZADOVOLJEN, KDOR OBISKUJE: i — Debatirata o gospodarstvu! »TALIŠ« TOVARNA ALKOHOLNIH IZDELKOV IN SADNIH SOKOV M A R I B 0 R priporoča svoje izdelke • žgane in osvežujoče pijače, pivo, kis Posebej pa priporoča izdelke, odlikovane z zlato medaljo na IX. in X. mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani: b vinjak, • brandy domač, ® cassis liker, • čokoladni cocktail, • jajčni liker, • ribez desert in vermuth. VVXVXVVvVX',\',XXX\.XXXXXXXXVX'.VXX'«.XNN.\.XVVXXVXV\VXXV.\.\.VXXXXXXXVXX\VNXX\\VXVXV'.X\NXXX\.XXXX^^^ Spored RTV Ljubljana za teden od 11. do 17. marca 1965 ČETRTEK PETEK 11. MARCA 5.00—8.00 Dobro jutro! — 6.00— 6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo: Borec proti smrti — S.25 Glasbeni vedež — 9.45 Slovenske narodne v priredbi Avgusta Stanka — 10.00 Dopoldanski'radijski dnevnik — 19.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti! — 12.05 Radijska kmečka univerza — 12.15 Na kmečki peči — 12.30 Proti morju .. . — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Ansambelski operni prizori z našimi solisti — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 Pihalna godba LM — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Od popevke do popevke — 23.05 Z javnih koncertov pianista Alda Ciccolini-ja in violinista Franca Gullija v Ljubljani — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. 12. MARCA 5.00—8.00 Dobro jutro! — 6.00— 6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Popularen izbor domače orkestralne glasbe — 8.35 Dvajset minut z zabavnim orkestrom bolgarskega radia — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Ameriški simfonični pihalni orkester — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 10.35 Novo na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Opoldanski domači pele-mčle — 12.30 Iz oper hrvaških avtorjev — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam . . . -r- 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Tio in velika pregrada — 14.35 Schubert štiriročno — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.25 Napotki za turiste — 15.30 Lužiško-srbske narodne pesmi — 15.45 Novo v znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 13.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Zvočni mozaik — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.40 Slovenska klavirska glasba — IV. oddaja — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza SOBOTA 13. MARCA 5.00—8.00 Dobro jutro! — 6.00— 6.10 Jutranji radijski dnevnik — 6.30—6.35 Napotki za turiste — 8.05 Zenski kvartet kluba koroških akademikov in moški vokalni kvintet — 8.25 Zabavne melodije — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo: Tio in velika pregrada — 9.25 Gojenci glasbenih šol vam igrajo — 9.45 Četrt ure s pevcem Markom Novoselom — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti! — 12.00 Kmetijski nasveti — 12.15 Pred domačo hišo — 12.30 Igra vam violinist Edvard Grač — ,13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Iz baletov Petra Iljiča Čajkovskega — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 Pojeta pevska zbora »Zavoda za glasbeno vzgojo« — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino _ 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Poje sopranistka Zinka Kunc — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00* V soboto zvečer — 21.00 Zaplešite z nami — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Za prijeten konec tedna — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. NEDELJA 14. MARCA 8.00—8.00 Dobro jutro! — 6.05 —6.10 Poročila in dnevni koledar — 6.30—6.35 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — Pino Vatovec: Tretji udarec — 8.47 Iz albuma skladb za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — L — 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Uranič-Jevšnik: »z molčečim junakom Nestlom« — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.40 Nedeljski koncert lahke glasbe — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — n. — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 13.50 Pred domačo hišo — 14.00 Operni koncert — 15.05—18.00 Športno popoldne — vmes ob 18.00 Humoreska tega tedna — Basni za današnji dan — 18.34 Lepe melodije iz komerne in solistične glsabe — 19.00 Obvestila — 10.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe — 22.10 V plesnem ritmu z orkestroma Aime Barcelli in Max Greger — 23.05 Matičič-Osterc-Ramovš-Skerjanc — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. PONEDELJEK 15. MARCA 5.00—8.00 Dobro jutro! — 6.00— 6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 8.55 Za mlade radovedneže: Smejte se z nami — 9.10 Zapojmo in zaplešimo — 9.25 Iz narodne zakladnice — 9.45 Igrajo vam tuje pihalne godbe — 1C.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Pisan orkestralni in termezzo — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Cez hrib in dol — 12.30 Minute za skladateljice — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam... — 14.05 S poti po Mediteranu — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 Zborovske skladbe Karla Pahorja in Marjana Kozine — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz opernega sveta — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Narava in človek — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Novoj ob dvajsetih — 20.20 Vokalno instrumentalni koncert orkestra in zbora Slovenske filharmonije — 22.10 S popevkami po svetu — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz orkestri vam igrajo — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. TOREK 16. MARCA 5.00—8.00 Dobro jutro! — 6.00-' 6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Beneški fantje in Veseli hribovci — 8.25 Od melodije do melodije — 8. 55 Radijska šola za srednjo stopnjo: Pesmica Vida Brestova — 9.25 Duet Lev-ka in Gane iz opere Majska noč Nikolaja Rimskega Korsa-kova — 9.45 Četrt ure z orkestrom Erwin Lehn — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Avgust Stanko spremlja pevce narodnih pesmi — 12.30 Iz koncertov in simfonij — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Transportna sredstva: avto — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan /a vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Pol ure s plesnim orkestrom RTV Ljubljana in pevci — 18.45 Na mednarodnih križ-potjih — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Majhen recital pianistke Marjance Korošec — 20.20 Radijska igra — 21.18 Serenadni večer — 22.10 Melodije za lahko noč — 23.05 Nočni koncert z deli jugoslovanskih skladateljev SREDA 17. MARCA 5.00—8.00 Dobro jutro! — 6.00— 6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Poje vokalni kvintet Dal- macija — 9.25 Polke in valčki v instrumentalni izvedbi — 9.45 Josip Slavenski: Jugoslovanska suita. Pianistka: Dubravka Tomšič — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Melodije za razvedrilo — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti _ 12.15 Na kmečki peči — 12.30 Uvertura in drugi odlomki iz Thomasove Mignon — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. Pesmica Vida Brestova — 14.35 Kako in kaj pojo otroci pri nas in po svetu — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 Slovenske, dalmatinske in makedonske narodne pesmi v priredb-’ Rada Simonitija — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 O življenju in delu Johanna Brahmsa **— 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Vedri zvoki — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Popularne. zborovske skladbe in priredbe hrvaških skladatelje^ poje Komorni zbor RTV Zagreb