f


Prvi slevcnski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
T3& fir* Sfcwemc Daily-te
the United State«. Issued every day* except Sundays and Holiday«,
List slovenskih delavcev v cAmeriki
Enteeed as Second Class mattkb, Skptembjsh 21,1903, at the Post Office at New York, N. Y., undeb the Act of Congbess op Mak,. 3, *879.
ŠTEV. 167.
NEW YORK, V PONEDELJEK, 18. JULUA 1904.
LETNIK XL
V taboru demokratov.
DAVENPORT IN RAZOČARANI BRYAN. —NIČ ZA DELAVCE! OBLJUBE DEMOKRATI-ČNL STRANKE.
Gospodarske reforme demokratom ni mogoče uvesti, o čemr so tndi sami uverjeni.
BRYANOVA IZJAVA.
Daniel Davenport iz Bridgeport^, Conn., znani demokrat in odvetnik Parryeve zveze tovarnarjev, se je v soboto izjavil z ozirom na demokratično platfonno sledeče:
"Mr. Bryan je pozval demokratičnega predsedniškega kandidata, sod-nika Parkerja, naj navede svoje nazore o delavskem vprašanju. Demokratična stranka je zavrgla v svojej platformi vse one predloge, kateri so bili delavcem v prid."
Sodnik Parker trdi, da je demokratična platforma ugodna razsodiščem, osemurnemu dnevnemu delu itd. Toda kaj nam pomaga to, ker vse to pri konvenciji v St. Louisu, ni prišlo niti v poštev.
Pač pa so demokrat je sklenili izvrševati zakone, kteri so kapitalu in delu jeduako naklonjeni, kar pome-nja, da bodo le kapitalisti imeli korist od demokratov.
V ostalem pa zamore biti vsakdo prepričan, da bodo demokratje kratili pravico delavcev, kar so še vedno storili.
Ako zmagajo demokratje, pomenja
to le malo napredka za republiko, pač pa nazadovanje, kajti demokratična stranka kontrolira sedaj popolnoma kapitalizem iz Wall Stretta. Z ozirom na valutino vprašanje je Parker popolnoma odvisen od velikih flnancir-jev. Ako ne bode deloval tako, kakor hočejo republikanci z ozirom na valuto ustanovitev bank in razširjenja pravic naeijonalnih bank ne sme niti malo upati, da bi vspel.
Protitrustni predlogi se morajo baš vsled nominacije Parkerja povsem umakniti in ako pride on na krmilo bodo t rust je imeli najlepše čase.
Varane žrtve.
Ljudje, kteri so pri znanej katastrofi "Slocum" izgubili vse svojce, še sedaj niso dobili niti novčiča podpore. dasiravno so ljudje nabrali nad $ 1<M),000 za preostale nesrečnike.
f! lav ni matador podpornega odbora je neki IIill, kteri je že radi tega sumljiv, ker stanuje izven New Yorka in ker ne zna niti govoriti jraika žrtev. Ime mu je Hill in je baje tajnik tukajšnjih dobrodelnih družtev, za katera dela brezplačno, toda njegove račune morajo plačevati društva iz pod-]»ornih zakladov. Razun tega je pod-}»orni odbor najel več klerkov, kteri stanejo tndi mnogo denarja. Vsa stvar bi zamoglu biti mnogo eeneja, ako bi odbor ne imel krog sebe toliko pa rasi tov. Poslovanje odbora je tudi zelo značilno, kajti oni, kteri prosijo podporo v znesku po $200, dobe le — $5.00.
Velik požar.
Dulnth, Minn., IG. julija. Velika sklatila omalia železnice so včeraj do tal pogorela. Požar se je tako hitro razširjal, da se več nakladal cev. tovorov ni zamoglo pravočasno rešiti tako, da je več ranjenih. Zgoreli so tudi trije parnikj. Skupna škoda znaša $250,000. Jeden delavec je med požarom utonil, ko se je skušal rešiti.
Pričeli z delom.
Pittsburg, Pa., 10. julija. V osmih največjih steklarnah, ktere so last American Window Glass Co., bodo pričeli z dne 10. septembrom zopet delati. Na ta način bode dobilo delo 3000 delavcev, kteri so dosedaj počivali.
Rzdney, C. B., 16. julija. Vsa znamenja kažejo na to, da bode štrajk delavcev Dominion Iron & Steel Works v kratkem končan. 700 delavcev se je je vrnilo na
t Anton Pavlovič Cehov.
SLAVNI RUSKI PISATELJ ALI RUSKI MAUPASSANT UMRL VSLED JETIKE. NENADOMESTLJIVA IZGUBA.
Vesoljna slavjanska književnost žaluje za blagopokojnins duševnim velikanom.
NJEGOV ŽIVOTOPIS.
Petrograd, 17. julija. V baden-skem letovišču Badenweiler umrl je slavni ruski pisatelj Anton Pavlovič Čehov, vsled jetike, ktero je dobil vsled pomanjkanja, v kojem je moral živeti za časa svoje mladosti. Cehov je bil zdravnik po poklicu in je pred par tedni izrazil željo, da bi šel rad kot vojaški zdravnik na vojno na Iztoku.
Anton Čehov je spadal k deveterim takozvaniin ruskim "akademikom". Njegova smrt pomenja za slavjansko kniževnost nenadomestljivo izgubo, kajti njegovi ožji rojaki so ga cenili \išje nego Maksim Gorkija.
Kraj Maksim Gorkija, kteri je v svojih spisih izključno Rus in kteri s svojimi spisi o bedi in pomanjkanju vsakogar gane, je Anton Čehov v slavjanskej književnosti istotako zanimiva pojava. Prvi phs vodi v duhu k sloju ljudstva, iz kterega je sam izšel in kteri celo borbe za obstanek ne pozna. V njegovih delih opazimo strasti kot zamolklo bobnenje, tako, da čutimo kako se tla pod nami tresejo. On nas prisili k neprestanem potovanju po "morju tuge" in zahteva, da tudi v siromakih in nesrečnikih vidimo svoje brate, ktere ne smemo prezirati. On je resen do skrajnosti in divji ter raztrgan, kakor oni sloj ljudi, kteri so napravili iz njega pisatelja.
Čehov pa kot osobnost in temperament ni bil tako močan in čuden, kakor Gorkij, čegar pravo ime je Pje-škov. Ime "Gorkij" pomenja — grenki. Čehov ni tako oster, pač pa nekako ironičen in satiričen. Njemu so poznana velika in provincial na mesta, jednoličnost stepe, samota obrežja, poznani so mu saloni bogatinov, kakor tudi koče kmetov.
Od črtic in novel prešel je k drami in tako je postal priljubljen gledališki igralec. On je obiskal celo otok Sahalin ob Pacifiku, kjer je proučeval življenje prognancev. Med tem, ko nas Gorki v svojem resnem značaju tu pa tam spominja na Tolstoja, spominja nas Čehov na umetniški značaj Turg* njeva.
Cehov je bil rojen dne 17. januarja 1860 v ^ iganrogu ob Azovskem morju kot sin vlastelinskega kmeta. Vzgojen je bil najpreje v gimnaziju svojega rojstnega mesta, na kar je obiskoval moskovsko vseučilišče in sicer medicinsko fakulteto. Vendar pa ni skoraj nikdar izvrševal svojega poklica. Z pisateljevanjem je pričel že kot dijak. Najraje je bival na Krimu.
SLABO SPANJE.
Anton Lypean iz Lattimes Mines, Pa., je zelo trpel vsled nespanja, toda slednjič je našel zdravilo, ktero želi sedaj priporočiti javnosti. "Jaz svetujem vsem onim, ki ne morejo spati zlasti vsled želodčnih napak, da rabijo Trinerjevo zdravilno grenko vino. Več kot štiri leta sem trpel za neko želodčno boleznijo ter nisem mogel jesti, niti spati. Nobeno zdravilo mi ni nič pomagalo, dokler nisem slednjič poskusil Trinerjevo zdravilno grenko vino." Nobenega dvoma ni, da bi ne bilo to vino jedino varno in zanesljivo zdravilo za želodec in čreva. S tem, da ojači želodec in čreva, jim omogoči, da sprejmejo in prebavijo vsako hrano Na ta način je narejena nova čista kri kakoršno potrebuje sistem za redno opravljanje svojih dolžnosti. Živci in mišice, ki dobe hrano od take močne in čiste krvi, postanejo močne in zdrave. To zdravilo ima v sebi samo čisti, stari vinski sok in importirana zelišča." Na prodaj ▼ lekarnah. Jos. Triner, 699 So. Ashland Ave^ Chicago, I1L
Rojakom v Chicago, HL, in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. Mohor Mladič a, 617 Centre Ave., Chicago, HI., kteri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda".	Upravnižtvo.
VICOJEV NA PROSTEM MOBJU.
--o-
Portarthursko vojno brodovje je bombardiralo mesto Kaiehou; japonski admiral Togo usmr-ten? - Krlžarka "Novik" priplula je iz Port Arthurja v vladivostoško luko.
POSLOVANJE RUSKIH KRIŽARK BRODOVJA PROSTOVOLJCEV NA RUDEČEM MORJU. — RUSKE LADIJE PLOVEJO NEOVIRANO PO DARDANELAH. — JAPONCI ŠE VEDNO NISO V NEW CHWANGU.
London, 18. julija. Iz Adena, Arabija se brzojavlja, da je ruska križar-ka "St. Peterburg" tamkaj vstavila oarnik "Waipara" s tem, da so Rusi vstrelili na njo pri otoku Džebel Zu-ijiir na Rudečem morju. Rusi so pregledali vse listine in izjavili da bodo paraik zaplenili.
Kapitan je proti temu protestiral in Rusom jamčil da na parniku nima niti orožja, niti streljiva, ktero bi bilo namenjeno na Japonsko. Parnik je moral stati štiri ure.
Kapitan "Waipare" potrjuje vest, da so Rusi na Rudečem morju zaplenili parnik Malacca", ker je vozil orožje za japonsko vlado.
Carigrad, 18. julija. Ruska kri-žarka "Črnomorsk" plula je danes iz Črnega morja po Bospom na Iztok. "Črnomorsk" spada k črnomorske-mu brodovju. Na njem je 11 topov in 200 mornarjev.
o tem gotovo že poročal carju, kteri se mudi na potovanju, toda baš to je uzrok, da prihajajo poročila v Petrograd tako kasno. Ako bi vest ne bila resnična, bi je podkralj Aleksejev gotovo no poročal.
Ta-Che-Kiao, 16. julija. Japonske čete se zbirajo pri ruskem levem krilu, doč-im so na jugu ostavile vse svoje dosedanje postojanke.
Deževati je sedaj prenehalo. Zemlja se je hitro posušila.
Japonci postajajo vedno bolj previdni, ker pričakujejo tamkaj napada od strani Kuropatkinn.
Aden, Arabija, 16. julija Semkaj se poroča, da je ruska vojna ladija "St. Peterburg" v Rudečem morju j ustavila pirnik "Malaca", kteri pluje iz Antwerpena na Japonsko. Rusi so parnik zaplenili.
Aden, Arabija, 17. julija. Ruska križarka "Smolensk" ustavila je na
RUSKA KRIŽARKA "RJURIK".
Petrograd, 18. julija. Vest, da krožijo sedaj ruske vojne ladije po Rudečem morju, obudila je v vseh krogih splošno zanimanje. Rusija je o tem vprašanju brezdvomno dobro razmo-t rival a in je uverjena, da s tem ne pride v konflikt z kako drugo državo. Mogoče je tudi, da bodo nektere vla-sti v tem vprašanju na strani Rusije.
Vsled pogodbe ne sme poslati Rusija svojih črnomorskih vojnih ladij v drugo morje. Vsled tega pošlje svoje tamošnje ladije po Dardanelah neoborožene in pod trgovsko zastavo v Sredozemsko morje, kjer se preko noči preleve v vojne ladije, ne da bi Rusija s tem kršila pogodbo.
Tokio, 18. julija. List "Džidži Šimpo" objavlja uvodni članek, v katerem izraža mulo, da bode Anglija pazila, da bi Turčija Rusiji ne pomagala in ne dovolila ruskemu brodovju prostovoljno pluti po Dardanelah.
Tientsin, 18. julija. Tukajšnji ruski agent uradoma naznanja, da Japonci še niso zasedli New Chwang, kjer še vedno gospodarijo ruske oblasti. Na bojišču vlada mir in japonske čete so še vedno tam, kjer so bile pred par dnevi.
Petrograd, 18. julija. General Sa-harov javlja, da so ruski lovci japonske prednje straže jugozapadno od Saihotana prepodili. Japonci še vedno utrjujejo goske prelaze Fenshui in Motien.
Japonci so ost a vili vasi Sekeyan in Yanlikan pri Liao-Yangu. Tudi iz vsega okraja med Siaosiro pa vse do prelaza Sihu so se Japonci umaknili.
Petrograd, 16. julija. Kakor je bilo pričakovati, tako se je tudi zgodilo in Japonci sedaj uradoma dementi-rajo vest, da so pred Port Arthurjem izgubili 30,000 mož. Ker so se pa tega v splošne j žalosti tako pozno domislili, ima tukajšnji generalni štab dovolj povoda v japonskem dementira-nju videti potrditev navedene vesti. General Stoessel je iz Port Arthurja
Rudečem morju nemški parnik 'Prinz Heinrich', kteri je na potu v Yokolia-mo. Rusi so Nemce prisil, li, da so jim izročili 31 vreč na Japom-ko namenjenih pisem in 24 vreč paketov. V Rudečem morju krožijo tudi ruske tor-pedovke.
Ta Che Kiao, 17. julija. Tukaj se zatrjuje, da je celo portarthursko bre-dovje ostavilo luko in odplulo proti severu v Liaotunski zaliv. Tamkaj je bilo včeraj slišati gromenje topov na ladijah, ktere so blizu mesta Kai Chou.
Petrograd, 17. julija. Iz Ta Che Kiao se brzojavlja, da se je portarthursko vojno brodovje pojavilo na višini mesta Kai Cbou, ktero mesto so Rusi včeraj bombardirali. Par japonskih ladij dospelo je baje v New Chwang. Admiraliteta teh vesti ne zanika, kajti o gibanju istočnega bro-dovja podadmiral Vicojev še ni poročal. Znano je, da je v bližini mesta Kai Chou več japonskih transportnih parnikov, kteri so, ako je vest resnična, Rusom izročeni na milost in nemilost. V tem slučaju mora priti japonsko brodovje transportnim parni-kom na pomoč, ob kterej priliki Rusi gotovo napadejo japonske vojne ladije.
Ravnokar poroča gene al Stoessel o dogodkih dne 7. in 8. jnlija pred Port Arthurjem. On javlja, da so Japonci vedno napadali iztočne utrdbe, da so jih pa Rusi povsod prepodili.
Chefoo, 17. julija. Tukaj se zatrjuje, da je bil japonski admiral Togo usmrten. Kje in kako se ne poroča.
Tukaj in v vsej okolici vlada kolera Trupla mrtvecev sežgo.
Petrograd, 17. julija. Tukaj se zatrjuje, da se je portarthurska križarka "Novik" pridružila vladivo-stoškem brodovju. Admiraliteta o tem še n i dobila poročila.
Peti-ograd, 17. julija. Japonci še vedno niso prišli do Ta Che Kiao, dasiravno je Rusiji sovražno časopisje o tem že pred dnevi poročalo.
Iz Evrope.
SADOVI ITALIJANSKE IREDEN-TE V TRSTU. PRI ITALIJANSKEM TELOVADNEM DRUŠTVU NAŠLI BOMBE.
—o—
Takoj potem so zarpli predsednika, in vse odbornike imenovanega društva.
RAZNOTEROSTI.
Trst, 17. julija. Med tem, kc- avstrijska vlada očitne svoje nasprotnike, slovanske renegate v Trstu in Istri sploh, neguje, kakor svoje rodno dete, dosegla je s tem to, da jej pripravljajo njeni "Italijani" v Trstu — bombe, o kterih se še ne ve, komu so bile namenjene.
V prostorih tukajšnjega iredenti-stičnega družtva 'Unione ginnastica' (telovadno društvo), kteri prostori so zajedno tudi glavni stan iredenti-stičnega gibanja, našla je policija zaboj bomb. Radi zadnjih demonstracij italijanskih nacijonalistov v Trstu., smatrala je je policija umestnim preiskati stanovanja nekterih sumljivih osob in društev in tako je dne 15. t. m. našla pod podom neke sobe telo-' vadnega društva zaboj poln takozva-nih Onsinijevih bomb.
Na pokrovu zaboja naslikana je bila mrtvaška glava, pod ktero je bil napis "Pcrieolo di morte" (smrtna nevarnost). Predsednika in vse odbornike imenovanega društva so takoj zaprli.
Paris, 17. julija. Ameriški dijak Shapleigh, nečak ameriškega poslanika Porterja, se je včeraj v hotelu Dore na Boulevard Montmartre usmrtil. Opoludne se je zaklenil v svojo sobo. Ko so kasneje sobo odprli, našli so ga golega na divann. Zastrupil se je z strihninom in si na to prizadejal z nožem še 30 ran. Bil je osem dni v Parizu.
Kingsbridge, Anglija, 17. julija. Včeraj zjutraj so našli v morju pri tukajšnjem obrežju truplo F. Kent Leomisa, kteri je dne 20. junija na nemškem parniku Kaiser Wilhelm II. neznano kam zginol, ko se je parnik bližal Plymouthu. Ameriški konzul ga ga je spoznal.
Petrograd, 17. julija. Iz Kronstada se poi jča, da je od tamkaj odplul nek parnik, na kterem je podvodna tor-pedovka in več oblegovalnih topov za Port Arthur.
Slovenske novosti.
—	Iz Blocktona, Ala., nam poroča naročnik, da gre tamkaj z delom prav slabo, kajti tamošnji rojaki štrajkajo že od 1. maja nadalje radi superinten-denta, s kterim delavci niso zadovoljni. To jim pa ni hasnilo in sedaj delajo zopet z njim zajedno v premogo-vih rovih. Sedaj jim je pa premogova družba plače znižala radi česar so zopet pričeli s štrajkom. Tamkaj je bilo do sedaj precejšnje število Slovencev, kterih je pa že mnogo odpotovalo radi slabih razmer. Vsi so bili družtveniki slovenskih organizacij. Radi tega svetujemo rojakom, da ne hodijo v Alabamo za delom. Ko se razmere izboljšajo, bodemo naznanili.
~ Iz Chicago, m., javlja nam naročnik, da štrajkajo tamkaj delavci 25 mizarskih tovarn. Tovarnarji sedaj sedaj nabirajo neorganizirane delavce. Rojaki-mizarji, ne hodde v Chicago.
Za trak ljubljanskemu Sokolu pri-poslal nam je rojak Fortunat Cepuder v Chicago, 111., 10 centov.
Male novice.
—	Skoraj najlepši akvarium na svetu ima sedaj Henry Tevis, kteri ga je vstanovil v spomin na svojega očeta v Golden Gate Parku v San Francisco, Cal.
—	Iz vojaških zaporov v Fort Ethan Al lin všli so trije jetniki pro-staki 15. p Ika konjiče.
—	Bančna tvarika L. C. Rose & Co. v Cinncinati, O., napovedala je re-kurz radi izgube denarja povodom požara poslopja "Pike" in bankerota tvrdke Baxter & Co.
_ Kadar pošilja* novce v ataro domovino obrni se izveatno na: FRANK SAK8ER 109 Greenwich St Ntw Yfriu	___
POZOR ROJAKI!
Sedaj je lepa priložnost cen6 in dobro potovati z najbrzimi parnik i v staro domovino.
Cena finim poštnim pomikom preko vode je
$17.00.
Cena brzopamikom severonemškega Lloyda: KAISER WILHELM H., KRONPRINZ WILHELM in KAISER WILHELM DER GROSSE, j« preko vode samo
$25.00.
Cena splošnim francoskim parni-kom je preko vode
$17.00,
izvzemši LA SAVO IE in LA LORRAINE, na kterih stane vožnja
$20.00.
Opozarjamo torej rojake, kteri želfi potovati v staro domovino, da kmalu naznanijo imena in dopošljejo "aro" za parnik, da jim zagotovimo prostor na parniku, da ne zaostanejo, kakor se sleherni dan prigodi rojakom, kteri ne poslušajo naših poukov.
Cene pamikom preminjajo Be jako pogosto, toraj bodite oprezni pri kupovanju voznjih listov.
Vožnji listki so dobiti pri	j
Frank Sakser,
109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O.
CENE SO VELJAVNE DO PREKLICA
Vsem onim rojakom, ko j i so vprašali pri nas glede vožne po Cunard progi med New Yorkom, Reko in Trstom, naznanjamo, da odpljuje 21. julija ob 3. uri popoldan iz New Yorka v Reko ali Trst parnik SLAVONIA ter stane $25.00 do Trsta ali Roke, do Ljubljane pa $25.50.
Roparski napad.
ROPARJI SO V TEXASU VSTAVILI VLAK, TODA ODITI j
SO MORALI BREZ ZAŽELENEGA PLENA
Z pomočjo dinamita so rsadejali ekspresni in jeden potniški voz. .
NOVINCI V SVOJEM POKLICU.
Houston, Texas, 17. julija. Včeraj po noči napadlo je pet roparjev blizu male postaje Keechi, 30 milj zapadno od Palestine, potniški vlak International & Great Northern železnice. Roparji so naložili na tir tramove in ko je strojevodja tramove vgledal, je vlak vstavil. V tem trenotku st;a skočila na lokomotivo dva roparja, dočim so ostali trije skušali s pomočjo dinamita odpreti ekspresni voz. Roparji so bili brezdvomno novinci v Hvojem poklicu, kajti rabili so toliko dinamita, da so ekspresni in 1. potniški voz razdejali, ne dabi bil pri tem kedo potnikov ranjen. Pač je bil pa pri tem ranjen, kajti potniki so ga videli, kako se je ves krvav umaknil. To je tudi na njegove tovariši; tako vpljivalo, da so bežali, ne da bi iskali, bogati plen. Roparje zasledujejo rangerji z svojimi krvnimi psi.
Naga kolena. V "hamburških novicah" beremo sledeče vrstice: Mnogi stariši so zares mnenja, da napravijo nekaj posebnega v zdravstvenem oziru, ako puščajo po-letu otroke s nagimi koleni. Seveda se varajo. Na-gost provzroča veliko izgubo telesna toplote, za kar so pa ravno otroci najbolj občutljivi. Ako se se nadalje pomisli, da pridejo ti-le nepokriti telesni r>ali največkrat v neljubo dotiko z žuželkami, da si otroci poškodujejo najraje omenjene dele pri igri ali pa pri plezanju, čemur so večkrat posledice gnojenje, unetje in infekcije, bi se gotovo odstranilo to neumno modo ktero se sicer smatra utrjenju, kar pa ni, ker ona le pospešuje prehlujeaia in katarje.

i "GLAS NARODA"
Lirt slovenskih delavcev v Ameriki.
Urednik:	Editor
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
fca leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
Za Evropo, ra vse leto.......4.50
" pol leta.......2.50
' " " četrt leta......1.75
V Evropo poSiljamo list skupno dve _____Številki_
"GLAS NARODA" iihaja vsaki dan iz-VzemSi nedelj in praznikov.
«GUA8 NARODA"
{••Voice of the People")
Issued every dav, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 Centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, d;v se nam tudi prejSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pcšiljatvam naredite naslov:
"Glas INoi-oU«"
109 Greenwich Street, New York City.
Tc ljfon x 3798 Cortland.
Japonci izgubljeni.
Iz bojišča na daljnem Iztoku prihajajo za Rusijo tako uprodna poročila, da je že sedaj vsemu svetu znano, da sg Japonska urnim korakom bliža propadu. Ze samo porar pred Port Arthurjem zadostuje v dokaz, da so sedaj i zadnje japonske nade na končno zmago splavale za vedno po vodi.
Sedaj se pa pole£ tegra poroča, da bo na bojnem polju že japonske teri-torijalne čete ali domobranci, kar je za nas Slavjane ogromne važnosti. — Takozvano teritorijalno rezervo ali domobranske čete ustanovili so Ja-ponci leta 1890. Te čete štejejo 125 tisoč 000 mož in vsi od japonske ustave ne smejo nikdar oditi na bojišča v inozemstvu, kajti one so namenjene edino le za obrambo domovine. Naravno je, da zamore tokijska vlada dobiti uzroke, vsled kterih jej je dovoljeno poslati i domobrance na inozemsko bojno polje. Vsekako pa pridejo te čete še le potem v poštev, ko na Japonskem že druzih vojakov več nimajo. In b-iš to je za nas ogromne .važnosti.
Sedaj, ko je dognano, da ima general Kuroki pod svojim vodstvom že zadnje čete nesrečnega japonskega cesarstva, zamore tudi vsakdo vedeti, da je z močjo Japoncev pri kraju. S skrajno gotovostjo sedaj lahko trdimo, da Japonska svoje sedanje vojske v Mandžuru in na Liao-Tungu ne
more več pomnožiti in da je izgubljena.
V novejšem času so Japonci dan VPRAŠANJE ITALIJANSKEGA
ročila nemško obstrukeijo v deželnem zboru kakor orožje proti češki ob-strukeiji v državnem zboru Oče nemške obstrukcije ni nikdo drugi nego dr. Koerber. Češka in jugoslovanska obstrukcija ni nikakor kaka svojeglava, objestna obstrukcija, ampak It' dokaz, da s tem zistemom nikakor ne ide dalje. Če so tri ministerstva postala žrtev nemške obstrukcije, mari bi bil potem kakov greh na državnem principu, ako pade ta Koerberjeva vlada, ki ni dosegla ničesar druzega, nego da je najhuje kompromitirala misel sprave na Češkem in da je uni čila ravnotežje v avstrijskih financah! Ta vlada že zato ne more ozdraviti odnošajev, ker je vezana na rokah in nogah po obljubah, danih Nemcem. Ako se posreči strmoglaviti to vlado, ne bode to nikak greh. ampak dobrota za državo. Nemška obstrukcija v deželnem zboru ne za vstavi češke v državnem zboru. Tudi financijelna beda v deželi ne prisili čeških poslancev, da bi odnehali. Saj deželni zbor in odbor ne moreta storiti druzega, nego — delati dolgove Saniranje deželnih financ je možno le na Dunaju. Finance vseh dežel bolehajo na neizmernem centralizmu Zlo je globlje in obstrukcija je le simptom tega zla. Vlada hoče čakati. Med tem pa se bolezen le širi. Sredstvo čakanja je nasproti Čehom na ravnost naivno. Čehi hočejo dokazati, da morejo dlje časa čakati nego vlada in država. Vlada naj le razpusti državni zbor! Potem dobe — češki odgovor. Jedino sredstvo za saniranje |>oložaja je, da vlada gre in da pride druga, ki bode imela svobodne roke Le politični otroci se morejo nadejati, da si narodi kar hkratu padejo v naročje. Sreča bode že, ako bomo mogli živeti jeden poleg druzega brez neprestanih bojev, vsi z garancijami za svoboden razvoj, vsi jednakopravni. Pozneje se že najde modus za mirno življenje in za nemotjen razvoj tudi narodnih manjšin. Ali le vlada, svobodna na vse strani, more ustvariti pogoje za tak razvoj. In če bi se tudi to pokazalo nemožno, potem pride moment, ko si bode morala pomagati država sama brez vsacega ozira na dosedanje ustavne uredbe. V skrbeh za to, kar sedaj obstoji, so le oni, ki imajo pred pravice in uživajo privilegije. Cehi bi jejo že dolgo boj proti sedanji ustavi; sedaj pa naj bi morda ustrašili posledic tega boja?! Naj bi se umaknili iz strahu pred tem kar ima priti?! Ce bode novo zopet krivično, se bodo borili dalje. Češki narod veruje v pravičnost svojih za htev, on, da je dovolj močan kulture! no in gospodarski, da more prenašati nenaklonjenost dunajskih vlad, to pa tem bolj, ker ve, da si mora gospodarski sam pomagati, z lastno močjo in lastnim delom. Zato veruje v svojo končno zmago, tudi če jo je treba iz-vojevati s trudom in počasi. Zato ne moremo — je zaključil dr. Kramar, — našemu narodu nas ve t o vat i druzega: nego vstrajati in ne odnehati!
za dnevom poraženi in temu se pridruži še za nje žalostno dejstvo, da ine morejo nikjer več dobiti pomoči v nadomestitev svojih kar na deset-tisočo usmrtenih vojakov.
A se to je za Rusijo nepopisne vrednosti in kraj tega zamore ona tudi poslati na Iztok na milijone svojih junaških vojakov. To dejstvo je tudi Kuropatkinova taktika, katera mora preje ali sleje vničiti Japonce ne le samo financijelno, temveč tudi de/anjski. Glede vojski na Iztoku i.amoromo biti Slavjani povsem mirni, kajti oni čas ni več daleč — skoraj je že napočil — ko bodo bratje Rusi Japonce z njihovim "banzai" vred, zdrobili v pravem pomenu besede. Ku ropa t kinu se je dosedaj posrečilo vse, kar je želel in on bode tudi v nadalje zadrževal Japonce, ter pričel z glavno bitko takrat, kadar se mu bode zl j ubilo. In on je že danes prepričan, da je njegova igra dobljena. O tem so sedaj i Japonci prepričani. kakor že poroča iz Ta Che Kiao dopisnik. Oni so vse svoje vojaštvo, vštevši i domobrance — do zadnjega moža zbrali, da bi pričeli z glavno bilko sedaj, ko Kuropatkin še vedno čaka. Toda on bode čakal in čakal in potem brzojavil batjuški carju:
"Zmagali smo, Japonska je oropala!"	1
POLITIČNA IN PARLAMENTARNA KRIZA V AVSTRIJI.
Mladočeška stranka hoče menda porabiti čas parlamentarnih počitnic v to, da hude prirejala po deželi shode, kjer bode narodu pojasnjevala sedanjo notranjo politično situacijo. V nedeljo, dne 10. junija je bil mnogoštevilno obiskan shod zaupnikov mla-dočeske stranke, na kterem je govoril zopet dr. Kramar. Govornik je zavračal trditev nekega vladnega glasila, češ, da je on, dr. Kramar, s svojim govorom v Mladi Boleslavi izzval nemško obstrukeijo v deželnem zboru češkem. Govornik je dokazal, da so nem-ki prvaki že pred njegovim govorom napovedovali obstrukeijo. Da ic več: konstatiral je, da je vlada na-
VSEUČILIŠČA.
Nedavno smo pribili fakt, da so Italijani s svojo politiko, nasprotno vsaki lo,i|ik!i in tzdravemu razumu prav grdo obsedeli in da bodo s svo .]Imi aspiracijami na visokošolskem polju tudi odslej morali ostati gostje na nemških tleh. To svojo senteneo smo napisali v domnevanju, da je ustanovitev samostojnih italijanskih tečajev na vseučilišču v Inomostu stvar najbližje bodočnosti. No, vse kaže, da je polom italijanske vseueili ške akcije še veliko huji in da bodo Italijani morali še precej časa čakat tudi na tako gostoljubje. Iz gotovih vesti posnamemo namreč, da vlada nikakor ne misli tako hiteti zosnntjem ocenjenih samostojnih tečajev v Inomostu. A ne le to, ampak zdi se, da Italijanov Čaka še druga grenkoba — ljutega razočaranja. Zdi se namreč, da isti Nemci, s kterimi so Italijani vnovič sklenili — kulturno bratsko zavezništvo ravno v ta namen, da bi dobili svoje vseučilišče v Trstu, da isti Nemci nočejo privoliti niti v te samostojne italijanske tečaje v Inomostu! — "Neue Freie Presse", ta namišljena največja prijateljica Italijanov, ki pravi, da Nemci ne morejo privoliti v tako rešen je Italijanskega
vseučiliščnega vprašanja, češ, da bi
bil s tem vstvarjen nevaren preeeden-
čni slučaj. "Neue Freie Presse" se
boji namreč, da bi se na analogen način^ s pomočjo § 14., mogli ustanoviti
v Gradcu slovenski tečaji. Potem pa da bi mogla priti Slovencem naklonjena vlada, ki bi napravila iz teh tečajev samostojno fakulteto, ktera U vlada "radi miru" premestila v Ljubljano in — slovenska pravna fakulteta bi bila gotova stvar. Proti taki možnosti — zaključuje "Neue Freie Presse" — morajo Nemei nastopiti najostreje že sedaj!!
Gospoda Italijani, ali ste culi? Ker ne smejo Slovenci priti do realizira-nja svojih opravičenih aspiracij na visoko-šolskem polju, ne smejo dobiti tudi Italijani niti samostojnih tečajev, ker bi bil nevaren precedenčni slučaj, na kterem bi se zamogli Slovenci izkoristiti.
Ako bi imeli Italijani ušesa v to, da poslušajo in oči v to, da gledajo, bi pač morali umeti ta govor dejstev. Dunajski list je povedal, da nemški šovinizem in nemška hegemonistiška pohlepnost ne daje dihati nikomur. Tudi Italijanom ne. Te hoče rabiti le kakor "kanonenfutter" proti nam Slovanom. Drastičneje, nego je storil ta nemški nastop proti projektu italijanskih samostojnih tečajev, pač ni možno predočiti Italijanov, kako jih lr>|rika dejstev iz političnega življenja avstrijskega — in proti senteneam te logike ne more biti prigovora — ali sili ua stran Slovanov. Ali Italijani imajo oči, ki ne gledajo, in ušesa, ki ne slušajo — zdrave pameti 1 Zat » pa so prišli tudi od aspiraeije po svojem vseučilišču na italijanske tečaje na nemških tleh — toda brez nadaljnega vprašanja: — če jih dobe?!?!
KLANJE V ARMENIJI.
Iz Carigrada brzojavljajo, da se v tamošnjih merodavnih krogih sodi, da so poročila o dogodkih v sandžaku Muš močno pretirana, ker da jih širi armenski odbor, ki da je dogovorjen z macedonskim odborom za skupno akcijo. Nnkateri izgredi da so se pa-" dogodili, ali izzvani da so bili po re-volueijonarnem gibanju armenskejra odbora in po mnogih "grozodejstvih armenskih band." Vsled tega da so bili Kurdi ogorčeni in turške oblasti da jih niso mogle brzdati. "Zdi se pa", da so turške oblasti v novejšem času izdale stroge odredbe, in "zdi se", da sta sedaj nastopila mir in red.
To je stara z.iana metoda mogotcev v Carigradu. Kadar imajo kaj novega grdega na vesti, dolže druge. Oni so nedolžna jagnjeta, kterim ne dajo dingi v miru živeti.
In če prav ne morejo popolnoma utajiti svojih grozodejstev, pa govore, da so bili prisiljeni v to po grozodejstvih drugih. Sami mirni — volkovi, kterim jagnje vodo kali. No, mi opozarjamo na članke, ki smo jih priobčili, kterih avktor je gledal na svoje oči grozote in nasilja, ki jih vrše turški vojaki in pol.-administra-tivni organi na škodo nesrečnega naroda armenskega. Civilizirana Evropa pa gleda mirno vse to in se ne irane, pač pa si ubija glave radi dogodkov na — Finskem. I seveda! Kdo bi se vznemirjal radi grozot, ki jih počenjajo Turki, ko treba — lagati o Rusiji in ruski vladi!!
Evropejske in drage Testi.
Petrograd, IS. julija. Včeraj zvečer je nekdo v Adžšžakentu, Jelisa-vetpoljska gubernija ob perzijskej meji umoril podguvernerja tamošnje-ga okraja. Jelisavetpolj se nahaja v Transkavkazu, jušno od Tiflisa in Da-gestana.
Paris, 18. julija. Semkaj je dospel znani Američan Perdicaris. kterega je nedavno vjel in proti odškodnini zopet izpustil marokanski ropar Ras Utah. Perdicaris trdi, da vladajo v Maroku uprav anarhične razmere, katere zamore preinačiti le francoska vlada ali pa — ropar Ras Ulah, kteri ni nikakor navaden ropar, toda izbo-ren politik, kterega vsakdo spoštuje.
Berolin, 18. julija. Ameriška Standard Oil Co., je pokupila vse delnice nemške petrolejske družbe, odslovila nemške uradnike in jih namestila z ameriškimi.
Santiago de Chile, IS. julija. Izredni vihar divjal je po vsej chilen-skej republiki. Nižine krog mesta Valparaiso so preplavljene in škoda je ogromna. Železniški promet je popolnoma ustavljen.
NAZNANILO.
Članom društva 'Marija Zvezda", št. 32, v Black Diamcmdu, Wash., naznanjam tem potom, da bode imelo društvo glavno zborovanje dne 21. avgusta t. 1., za prihodnjih šest mesecev. .Vsi člani, kteri se ne vdeležijo zborovanj?, se kaznujejo z globo $1. Izvzeti so le oni, kteri so oddaljeni ali bolni.
Nadalje tudi prosim vse člane, ki št niso sprejeli novih certifikatov, da s t kmalo oglasijo ter mi sporoče svoje naslove, da zamorem iste odposlati na pravo mesto. .Opominjam člane, kteri so vzeli potne liste, da prosijo zopet za drugi potni list ali prestopni list.
Vsa dopisovanja je nasloviti na: JOHN LAMPREČNIK,
Box 697, Black Diamond, Wash. (18-20 7)
Telefon fit. 59.
GEORGE L. BROZICH,
alov®n«kl not«*-,
Ely, Minnesota,
se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Voflmacht) m vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo.
Kranjsko slovensko katol!dko
poij. tetvo
syete Bartee
v Forest City, Penna
Inkorporirano dn<5 31. januarja 1902 ▼ Peni^ivanUL
odbobniki:
Prevodnik: Josip Zalar, P. O. Box 547, rorest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Box 478, Forest City, P* L tajnik: Ivan Tf.lban, P. o. Box 607, Forest City, Po. IL tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Mabtin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOK:
Josip Bocineli star. p. o. Box 591, Forest City, pa Anton Oven, p. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gobsnc, P. O. Box 509, Forest City, Pa
POROTNI ODBOR:
costv bucinfli ml., P. O. Box 591, Forest City, jiarol Z alar; T. O. Box 28, Forest City, P&.	y
Ivan Opeka, P O. Box 620, Forest City, Pa, Primož Matos, P. O. Box C52, Forest City, Pa
^ Dopisi naj se poSiljajo I. tajniku: tfonat City, Pa
John Telban, P. O. Box 60^
DraStveno glasilo je "Glas NarodaP.
JOHN KRACKER
11«» St. Clair St., Cleveland, 0.
Priporoča rojakom svoja izvrstma VINA, ktera v kakovosti nadkriljn-jej« vsa draga ameriška vina
Bodeče vin« (Concord) predajam pe 5§c galono; belo vine (Catawba) pe 7§c galoma	,
NAJMANJŠE NAROČILO ZA TIN® JE 50 GALON.
Lepo urejena
SLOVENSKA GOSTILNA
▼ Ely, Minn., ~
▼ kteri vedno toftim Izvrstno piro, fino vina in whiskey, prodajam tudi domače in lmportirane smod-ke. Dalje naznanjam rojakom, da pošiljam denarje ▼ staro domovino ln sem v sveži a g. Fr. Sakser-jein t New Torku: rojake tudi rad postrežem v druzih zadevah glede vožnjih liatkov, posebno ako kdo teli koga sem vzeti, ali potuje t staro domovino. Z velešfcovanjem &
*	IT AS GOVŽE.
"GLAS NAHODA"
prodaj & jk» 1 «ent fetevtike:
Anton Bobek, po#l«Todi« dražaiM Frank Sakaer. 177« St. Clair St. Cleveland. Ohio, John Suatarii«. 1308 N. Centre St., Joliet. HL Frank Gabrenja. Bit Power
St. Jahnatown. Pa. Frank A. Bandek. Milwaukee. Wis.
« I zaslužene denarje je naj-
I P7Kft bolie sigurno domu
1 U^nU poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street, New York
Resnica
BRINJE VEG, sa kterega mm impart iral brinje lz Kranjskega, velja 12 steklenic $15.00. Brinjevec je najbelje vrste, ker je žgano na isti način, ka-kar loma na Kranjskem. NAJtOČB AM JE PRILOŽITI DENAR Za ebila nara&la m »ripereča
JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, O.
Kronanje srbskega kralja Petra je
odloženo do sredi meseca avgusta. Ruskega carja bode zastopal pri slavno-sti neki veliki knez.
Ministerski predsednik Koerber napravi v septembru inšpekcijsko potovanje po Galiciji. V prvi vrsti obišče Lvov in Krakov.
Vojvoda Kumberlandski je podaril mestu Gmundenu povodom poroke svoje hčere 20,000 K za neki most in za reveže.
Baron Wallburg, ki so ga že več dni
pogrešali, se je osobno javil sodišču ler sprejel povabilo h glavni razpravi.
Vojaške knjižnice namerava ustanoviti ogrski brambovski minister pri vsakem bataljonu, da se bodo vojaki navzeli iz knjig veselja in ljubezni — za službo.
Boj rekrutov z orožniki. V vasi Kušiču pri Aradu so v vojake potrjeni kmečki fantje razbijali po gostilnah in ulicah ter naskočili tudi orožnike z noži. Oroeniki so ustrelili, in štirje srbski mladeniči so padli mrtvi, trije pa so smrtno ranjeni.
ZWJLZ.
Za 1M kre« avstr. veljave treba je dati $29.55 in k temu ie 15 centov za poštanine. ker mera biti denarna peii-
1 j ate v i gistriraaa
Naravna kalifornijska vina na predaj.
Dobro črn« in bel« vine«d 35 d« 45 cent«v calona; star« balo ali črno vin« 50 cantar galena. Se*«-55 ct calona. Kd«r kupi manj kakor 50 *al*n vina. mara dati $2.00 za p—oda.
Drainik od $2.35 d« »1.75 salon«, eliv«ti«a po $3.00 calona. Pri rečjem naročilu dam popust S spoštovanjem
ŠTEFAN JAKSHE,
P. O. Box 77, Crockett. Oalifurnia. Contra Coota Oa.
POZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagij, 111., k kor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sere otvoril novo urejeni
saloon pri „Trig!ava"f
617 So. Center Ave., blizu 19. alice, kjer točim pristno uležanr. „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolj a vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje j« vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno k e g 1 i S č e in igralna miza (pool table).
Ker si hočem pridobit? naklonje nost rojakov, gledal bodem v prve vrsti za točno in solidno postrežbe Vsak potujoči Slovenec dobrodošel Končno priporočam ožjim rojakom da me blagovolijo večkrat počasti; s svojim obiskom 1
Mohor Mladič.
617 So. Center Av., blizo 19. nI. CHICAGO, ILLINOIS.
TolepfcoM t
je da je največja nesreča v A-merika za človek i — l>olo~ zen. Ako je človek bolan neinore delati, in če ne dela nemoro zaslužiti niti toliko, kolikor mu jo potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ?
Iiadarje človek bolan — more «e zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolsega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti.
Zato rojaki Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolsega zdravnika v Ameriki, in to je :
Prof. Dr. E. C. COLLINS,
iz vseučilišča v New Yorku,
in to zato, ker je on jedini zdravnik kalen jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zado&tuje, ako mo Vago bolezen pismeno opišete.
Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli.
Dragi gospod Profesor !
V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela meje glava, noge i roke, napetost v trebuhu m nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Kevinatizem ill magat. Potem se obrnem na Vas dr. > bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdra-»oleziii ozdravleiut. v'la i" zdaj sem popolnomu zdrav. ^Hse'J
Toraj se Vam srčno zahvalim zato Ta Ozdravljena, velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel.	Maik Strah,
69 Arimont St. Massillon, O.
Walnut Lake, Ark. >faik Guštin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skusek,
Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, Soudan, Minn, pol noma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead. Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku.	Anton Stamfel.
l^i'oi". ColliiiNjamei za popolno ozdravljenje vseh bolesti:
!Kal*oi- toolesti na plučah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prelilajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križa, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušeš ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. IPi-oi". Oollins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse
Spolske bolezni pri možkih in ženskah.
Ni bolnika, katerega nebi r*rol". Oollins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil.
Zato, ako bol ujete na kateri bolezni smeraj, točno opišito isto v maternem jeriku in adresujte na
PROF. Dr. E. C. COLLINS,
140 W. 34th St., NEW YORK.
Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne.
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNTK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. IT. tajnik: ANTON GF.RZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM. 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PIUMOŽIC, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4S24 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljiti na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošiljajo blagajniku: Ivan Govže, P. O.
Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
Vabilo na naročbo.
Ker t kratkem poteče prva polovica leta, prosimo vse one gg. naročnike, kterim s tem časom poteče naročnina, da jo blagovolijo kmalo doposlati. — Vsakdanja izdaja nam napravlja ebilo stroškov in zato menimo, da ne delamo nikomur preglavice, ako prosimo ga točno plačevanje naročnine.
"Glas Naroda" velja kot dnevnik:
za vse leto...................$3.00
za pol leta................... $1.50
za četrt leta.................f0.75
"Glas Naroda" donaša vedno najhitreje dnevne novosti, kakor i one iz stare domovine; tam Bmo si naprosili stalnega dopisnika, kar tudi prouzro-ča večje stroške.
"Glas Naroda" Je dobiti po 1 ct. številka in kdo rojakov ga želi raz prodajati, naj se oglasi, da mu r* »d-poiilj&mo.
Upravniitve "Glasa Naroda".
('
P
>
P
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Blazen človek na vlaku. Dne 2G.
junija jo železniški čuvaj Ivančič zapazil, da se na progi proti Rakeku na tovornem vlaku vozi neki človek. Ko vlak ustavi, spoznajo 321etnega L. Culharja iz St. Petra, ki ni zdrave pamet i.
Nesreča. Iz Bohinjske Bistrice se »oroča: Tomljanovič Luka, miner, je al v noči 2. juljia na 4S. kompadi v predoru. Kar sr odtrga velika skalnata plast ravno nad njim ter ga mahoma zasuje.Tovariši so pravočasno od-skočili. Umirajočega so potem izkopali izpod skalne odeje ter prenesli v bolnico. kj«-r je krnalo umrl. Pone-sn-Ti-nec je rojen leta 1S.S0. v Krivem potu ti:1 Hrvatskem.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Jetnik zaprl paznika. V Brežicah je zaprti Janez Pongrac prosil jetni-škega paznika, naj mu prinese vode. K«> nui i<- paznik prim*sel vode, skočil j<i Pongrac hitro iz eelice, paznika zaprl v celico ter pobegnil. Paznik je Vpil. Končno ga je slišala njegova žena, ki ga je oprostila. Orožniku Mičkise je posrečilo prijeti pobeglega Pongraca.
Umrl je v Studencih pri Mariboru
občinski svetnik Matija Stancar, star 75 let.
ZeP-nica Maribor-Wies. Delo za
načrt železnice Maribor-Wies vrlo napreduje. Železniško tvrdka Roessel iti Kuehnemann, ki je prevzela delo. je že celo progo premerila. — Tudi !><><g«jai^ja p qwsestnaki, čez kterih zemljišča bode tekla železnica, so se pričela. Mariborski železniški odbor je prosil mestno občino, naj prevzame za 500,000 K urlavnih akcij čemur bo občina bržkone tudi privolila. — Tudi okrajni odbor bode predlagal na shodu okrajnega zastopa, naj prevzame za 1 (»0,000 K akcij. Železnica je potrebna zato, je upanje opravičeno, da se kmalo uresniči.
PRIMORSKE NOVICE.
56,000 vreč riža je prišlo v Trst parnikom " Raron Eldontan", do-epevsim iz Monlmeina in Port Saida.
Občinske volitve v Podgradu. Te dni so se vršile občinske volitve Podgradu v Istri, Zmagala je seveda domača narodna stranka v vseh treh razredilh. Mešati pa so hoteli s pomočjo "c. kr." uradnikov v prvem razredu. Na čelu te ngitacije sta bila godni svetnik Pavlin pa kontrolor Sfl-
ligoj! Kaj za to imajo uradnike v
Podgradu 1!
Ponesrečil z avtomobilom. Dne 27.
junija je peljal Anton Vižintin v Tržiču z dvorišča finančne stražnice lo-Uomobilno čistilnico žita. Pri ovinku se mu je izpodrsnilo in padel je ubogi moč pod čistilnico tako nesrečno, da mu je prišla glava ravno pod kolo in inu jo je zdrobila na kosce. V. Vižintin je bil kmet v tržiški okolici in 42 let star.
Železniškega vslužbenca ustrelil. — Trgovec Jurij Boseggio, ki je na postaji v Kopru v prepiru ustrelil železniškega uslužbenca Pavletiča, je bil pred tržaškimi porotniki obsojen na desetmesečni strogi zapor. Laški porotniki so zanikali vprašanje o uboju.
Samomor.. Dne 21. junija predpo-indne ob 0. uri je skočil na ulico z i*kna svojega stanovanja v IV. nadstropju hiše štev. 20 v ulici Giulia v Trstu G21etni Ernest Cotronero. Co-troneo je bil nekdaj jako imovit trgovec z oljem. Po mnogih letih je pa njegova trgovina propala in on je o tem prišel ob vse svoje premoženje. Pred dvema mesecema mu je radi bede jel temniti duh in ni šel več iz hiše. Dne 21. junija v jutro je izjavil, da hoče iti na sprehod in je oblekel črno obleko. — Dve hčeri — vseh licer je pet — kterima se je zdela sumljiva ta nenavadna njegova želja iti na sprehod, sta šli k njemu v sobo in <ra tam zadrževali v pogovoru. Ko se jima je zdelo, da je miren, sta ga pustili samega, a ni minolo 10 minut, že je prišel stražar jima povedat, da njiju oče leži na ulici.
Ker ni imel nikakili zunanjih po-^kodeb, — izvzemši malo bulo na čelu — a ker vendar ni mogel vstati, ga je tražar z izvoščekom prepeljal na tražnico v ulici Luigi Ricci, od koder so telefoničnim potom pozvali zdrav-tika z zdravniške postaje. Ko je pa ta prišel na stražnico, je bil stari Co troneo že mrtev. Umrl je pa vsled notranjih poškodeb.
Pokojnik je zapustil ženo Antonijo pet hčera, kterih je najmlajši 15 let, in 2 sina: Marija, ki je dijak na tr žaškej mestnej tehničnej šoli, in Die, ra, ki je jeden najznamenitejših odvetnikov v Milanu.
Porotno sodiše v Trstu. Dne 22
junija je bila začela kazenska razprava radi zločina zavratnega umor tva in zločina pretenja s smrt .jo proti 401etivemu kmetu August inu Kavčič, do*na iz Lipe na Krasu.
Predsedoval je vitez Urbanehich, votanta sta bila sodni svetnik Du-kich in tajnik Giacomelli. Državno pravdništvo je zastopal dr. Pangrazi. Toženca je branil dr. Savo. Ker to-/.cnec govori samo slovenski jezik, je prisostvoval razpravi kakor tolma<" sodni avskultant Sancin.
Obtožnica je trdila, da je Avgust Kavčič dne 19. maja t. 1. vrgel v vodnjak svojo taščo Uršulo flarej, ki je v vodnjaku vtonila.
Bil je zaslišan toženec, ki se je pri znal krivim. Za njim je bil zaslišan kakor priča 121etni pastir Rudolf Kavčič, ki je bil priča zločinu. Sled nji« je bila zaslišana kakor priča še toženčeva soproga, a na to sta zdrav niška izvedenca izjavila, da se je j njima zbudil sum, da je toženec naj brže bolan na duhu. Predlagala sta "sled tega, naj bi se razprava odgo-dila, da se jima da čas in prilika, pre-
••"> to/t-m-a natančneje. Sodišče je tudi ukrenilo v tem smislu ter odgo-dilo razpravo do prihodnjega zasedanja porotnega sodišča.
PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imamo ie v zalogi po 10 oemtov poštnine prosto. V plačilo • prejemamo tudi noštae	"Gta* Vanfe."
RAZNO TERO STL
Slovanski grobovi na Meklenbur-
škem. Kakor znano, so po takozva-
nem ljudskem preseljevanju prišli v Meklenburško Slovani (Vendi, Obo-triti.) Ti Slovani so ostali do 12. stoletja pogani ter so sežigali svoje mrtvece. Ae le, ko je Henrik Lev Slovane deloma pregnal, deloma podjarmil, morali so se ukloniti krščanstvu ter so začeli svoje mrliče pokopavati. Dosedaj pa so starinoslovci zaman iskali grobov, kjer so Slovani shranjevali pepel sežganih mrličev; kar je ljudstvo imenovalo napačno vendske grobove, bili so norveški in germanski grobovi, ker so se v njih našli okostnjaki. Nedavno pa se je konzer-vatorju dr. Beltzu, posrečilo, da je v Sueltenu pri Stavenhagenu našel take slovanske grobove. Tam je na nekem občinskem pašniku več nizkih gričev, ki jih ljudstvo nazivlje hnnske grobove. Profesor Beltz je te gričke raz-kopal in našel v njih mnogo glinastih posod s pepelom. Zal, da so te urne že močno poškodovane.
Mohamedani reformirajo avstrijsko
justico. Da, tako je brez šale! Dočim si naši diploma t je ubijajo glave, kako bi reformirali in civilizirali turške jMKlanike, opozorila sta dva mohame-danska potepuha iz Soluna avstrijsko justično upravo na staroveški surovi način, ki b' bil moral že davno izginiti. V OJ-?mucu so prijeli dva Mo-hamedana, ki sta slepa ril a ljudstvo. Obsojena sta bila vsak na šest mesecev ječe. Radovoljno sta sprejela kazen in jetniško obleko. Toda ko so jima hoteli obriti brke, sta se z vso odločnostjo uprla ter izjavila, da se dasta rajše tepsti in tudi umoriti, kale or bi prenesla tako sramoto. Vsled neke staroveške navade v Avstriji sakega jetnika obrijejo, ako mora edeti nad tri mesece v ječi. Kaznilni-na vprava se je končno vdala in pustila Mohamedaneema brke. Morda bode justična uprava sedaj vendar začela misliti, kako neumen in barbarski je ta običaj. Ako ima jetnik po prestani kazni tudi dobro voljo se poboljšati ter začeti pošteno življenje v kraju, kjer ne vedo za njegovo preteklost, ga noče nihče sprejeti ter s prstom kažejo na oWitega. Na ta na-in uvidi, da je zanj kraj le v kaznilnici, kamor se ponavadi zopet vrne.
Misli filozofa. Iz zbirke nesrečnega O. "VVildeja povzememo sledeče izreke: "Izobraženi ugovarjajo drugim modri ugovarjajo sebi." — Ljudje, ki le enkrat v življenju ljubijo, so prav površni. Kar imenujejo svojo zvestobo, imenujem jaz ali uspavajoči učinek navade, ali pa pomanjkanje domišljije. Zvestoba je za čuv stveno življenje isto, kakor konse kventnost za intelektualno življenje namreč priznanje neugodnega uspeha. — Nesebičnost služi edino le za to, da preprečuje človeku napredek in požrtvovalnost ni druzega kot pre-»stanek lastnega pohabljenja pri divjakih. — Knr se imenuje greh, je dejanski člen v verigi napredka. Brez greha hi postal svet močvirje, bi bil star in brezbarven. — Grdim in neumnim ljudem je najbolje na svetu Sedeti smejo, kakor hočejo, in opa zovati igro, Ako ne vedo ničesar o zmagi, ostane jim prihranjena vest o porazu. Živijo iako, kakor bi morali živet mi vsi: nemoteno, brezbrižno in brez nemira. Ne provzročajo pogube drugim, pa tudi ne trj»e od drugih. Cinik je človek, ki ne ve pri vseh rečeh za ceno pa pri nobeni za vrednost. Sentimentalen človek je tisti, ki vidi vsaki stvari smešno wednost, pa pri nobeni stvari ne ve tržne cene. Smešno je, deliti ljudi v dobre in slabe. Ljudje so ali prevlačni ali pa dol-ročasni. — Živimo v dobi, ki preveč dela ter se premalo vzgaja — v dobi, ko so ljudje tako pridni, da postanejo bebasti. — Dobrega vpljiva ni. Vsak vpljiv je, znanstveno razmotrivan nemoralen. Tn sicer zato, ker pomeni 11a koga vpljivati isto, kakor mu dati tujo dušo. Ne misli več svojih naravnih misli. Ne razjedajo ga več njegove naravne strasti. Njegove čedno sti niso več njegova last. Celo njegov grehi, ako so sploh grehi na svetu, so zbežali. Tak človek postane odmev tujih glasov, igralec vloge, ki ni bila zanj spisana. Cilj življenja je samo-lastno razvijanje. Dandanes se boji mo samih sebe. Pozabili smo glavno dolžnost, dolžnost napram samemu sebi. — Za vse imam sočutje, le za trpljenje ne. Pregrdo je, prestrašno in pregr07.n0. Moderno čuvstvovanje s tri jen jem je naravnost bolna prika zen. Čut iti bi morali za barve, za le poto, za življenje. Manj ko se govor o temi življenja, boljše je. — Možje »poznavajo življenje prezgodaj — ženske ga spoznavajo prepozno. To je razlika med ženskimi in moškimi. Možje hočejo vedno biti prva ljube zen pri ženi. V tem je ravno njihov neokretnost. Ženske imajo v tem stal nejši instinkt; biti hočejo za moža zadnja strast. — Slabe ženske so sit ne, dobre pa dolgočasne. To je jedina razlika. — Ako se ženska drugič omo-ži stori to zato, ker je svojega prvega moža zaničevala.
Državna zveza avstrijskih tiskar jev je imela na Dunaju občni zbor. Vladi je poslala zveza prošnjo, naj ne daje samostanom koncesij za tiskarne.
Eretanj« p&raikov.
V New York so deepeli:
Graf Waldersee 16. julija iz Hamburga z 1776 pot. Cedric 16. julija iz Liverpoola z 84G potniki.
Etruria 16. julija iz Liverpoola z 766 potniki.
Hamburg 17. julija iz Hamburga z
744 potniki. St. Louis 17. julija iz Southamptona
z 1049 potniki. Columbia 17. julija iz Glasgowa z 607 potniki.
Dospeti ima je:
Finland iz Antwcrpena. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena.
Odpljuli bode:
Kaiser Wilhelm der Grosse 19. julija
v Bremen. Prinz Oscar 19. julija v Genovo. Slavonia 19. julija v Trst. Potsdam 19. julija v Rotterdam. Majestic 20. julija v Liverpool. Hamburg 21. julija v Hamburg. f_a Savoie 21. julija v Havre. Barbarossa 21. julija v Bremen Cedric 22. julija v Liverpool. Waldersee 23. julija v Hamburg. Etruria 23. julija v Liverpool. Finland 23. julija v Antwerpen. St. Louis 23. julija v Southampton. Kronprinz Wilhelm 26. julija v Bremen.
Aurania 26. julija v Liverpool. Oceanic 27. julija v Liverpool. Moltke 28. julija v Hamburg. Friedrich der Grosse 2S. julija v Bremen.
La Bretagne 28. julija v Havre.
aurentian 28. julija v Glasgow. Arabic 29. julija v Liverpool. New York 30 .julija v Southampton. Vaderiand 30. julija v Antwerpen. Lucania 30. julija v Liverpool. Bulgaria 30. julija v Hamburg. Aneboria "0. julija v Glasgow..
AVSTRIJSKO-AMERISKA ČRTA
velja le $22.50
iz New Yorka do TRSTA ali REKE,
iz New Yorka v Zagreb . . .	$24.15,
" " " " Belo Ta r . . .	24.35,
" " " " Osek ....	25.60,
" " " " Karlovec . . .	23.75,
" " " " Zeninn . . .	26.40,
" " "Mitrovico . .	26.50,
s parnikom
"G-ITJLI^.",
kteri odpljuje iz New Torka
V SOBOTO DNE 30. JULIJA 1904.
O. B. Richard & Co.,
generalni agentje,
31 Broadway, New York.
Ali hočete potovati v Evropo?
N. JOHNSON,
40 Second St., Sebokem, N. J.,
potrebuje močne može, kteri se lahko na Nemške vezije in za to delaje na parniku.
Vsakdo naj pride za potovanje pripravljen.
CUNARD LINE
CARINIKI PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKOJNNEW Y0RK0M.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA ŠETANJE P0TNIK0Y TRETJEGA RAZREDA.
odpljuje iz New Yorka dne 19. julija 1904.
odpljuje iz New Yorka dne 2. avgnsta 1904.
odpljuje iz New Yorka dne 16. avg. 1904.
ULTONIA, SLAV0N1A in PANN0NIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadwav. New York.	126 State St.. Boston.
67 Dearborn St., Chicago.
SLAMA PA10NIA


=OQ=
Frank Sakser^
109 Greenwich Street, New York, N. Y.
USTANOVLJENO LETA 1893.


DENARJE
pošiljam najceneje in najhitreje v staro domovino. IVfilijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni Čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt.


Sedaj pošljem lOO kron za $20.55
in -1C centov podtarlne, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500.
PAR0BR0DNE LISTKE
prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v ftew York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse i>otrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 37Q45 Cortlandt, ali connect three severi nine five Cortlandt iii(potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača centov in prihrani dolarje. To je zel6 vainol
Z veleštovanjem
FRANK SAKSER,
lOQ GREENWICH ST.,	NEW YORK, IS. V.
Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
Telefoni 379« Cor^Ianc^
sT^t
Telefon« 3795 Cortlandt
Tii erbeZte:-
Luteranci.
Historičen roman. Spisal A. Koder.
-o-
(Dalje.)
In ko se je hotel s silo iztrgati iz svoje nenadne situacije ter mislil in študiral vso no?, kako precej zbolj-šati kritične zadeve svojih somišljenikov, ki so ga že zapored nadlegovali z vprašanji o tem in onem ter mu očitavali neodločnost, celo omahljivost, indiferentisem, prišla je zopet grajska hči in dejala:
"Feljiva se v ta in oni kraj, jezdiva v sosedni grad, pojdiva na lov" itd. In kdo bi ne bil ubogal takej zapovedi lepe plavolaske? Naravno je bilo toraj, da sta Knafelj in vesela grajska hči postala prijatelja, ako-ravno si nista zatrjevala nikdar svojih simpatij; in naš znanec je čutil enkrat nenadoma, ko je poljubil svo-jej gospiei roko, da se jej trese, pa opazil je tudi, da občuje ona med vsemi grajskimi služabniki samo z njim in pogostoma brez opravka in uzroka.
Tako je bilo položeno in zasejano zrnje prve udanosti kakor črez noč in nevede v neizkušeno srce mlade prajščakinje, ki še ni slutilo tedaj, kako lahko se dvigne iz iskrice sočutja gromada ljubezni in strasti enako mogounemu hrastu iz prahu, ka-aior je padlo po vetru zaneseno zr-nice.
Neko popoludne sta bila Knafelj in »*ajska hči na lovu na ptiče s sokolom visoko gore v smrekovem gozdu. Precej srečna sta bila v svojem poslu; kajti marsikterega krilatega pevca prinesel jima je bistrogledi roparski pomočnik izmed vejevja. Mra-čiti se je jelo med tem in hipoma ju je prehitela na višavi velika ploha.
Prisiljena sta bila toraj vedriti pod košatim hrastom.
"Nesrečo imam. Baš zdaj mora deževati, ko moram storiti še dolgo pot nocoj", povzame zdajci Knafelj besedo, ogledujoč nebo, ali ni upanja, «n se zboljša vreme.
"Kam morate iti tako nenadno t" vpraša gospiea.
"Važen posel imam v Kamniku. Že dva pota so mi pisali, naj pridem, in priti moram, a jaz sem odlagal vedno zaradi —"
"Čemu ste odlagali T Povejte resnico, Jarnej!''
"Ker je tako prijetno pri vas in sem se hal vašega očeta, da hodim v r.ori iz gradu", odgovori tovariš in upre svoj pogled v gospico, da poslednja radovednosti in strahu v lice zaradi.
"Saj ni pregreha hoditi v bližnje mesto, Če imate važen opravek."
"Pač ni, a ljudje mislijo, da je, in obsodili bi me, ko bi vedeli, kam hodim in zakaj."
"Če vam dovolijo oče; nič ne de. Povem jim in oba se pel jeva tja po dnevu, če hočete", Odgovori nekako skrbno zopet gospiea.
"Prosim vas, tega ne smete! Izgubljen bi bil jaz — in tudi nikdar veŽ bi ne smel in ne mogel potem z vami govoriti. Poslednje bi mi bilo najhujše."
Z naglasom in s tresečo besedo govoril je Knafelj zadnje besede in opazil je potem v svoje veselje, da je za-rndela tudi njegova tovarišica.
"Mrzel veter brije, prehladili se hodete, gospiea", nadaljuje zopet J arnej.
"Ne 7?ebe me, da bi le dež prenehal", odgovori nekako v zadregi tovarišica in vendar mraza trepeže.
A ko jo zavije nato Knafelj v svoj plašč, ne brani se mu, samo boji se, da bi se zdaj sam prehladih
"Tie prepričtjte se, da mi je gor-ko!" odgovori tovariš in kakor za pričo ulovi roko svoje tovarišice in meni, da je njena v primeri z njegovo mrzla, — prehladna.
Zopet udari vročica v dekličino lice, in to je menda krivo, da pozabi, kdo drži njeno tresočo desnico, da je to — ubogi grajski kočijaš.
•'Zakaj sem moral priti na Str-molt" pravi črez nekoliko zopet Krwifelj.
"Ali vam je toraj žal t"
'•'Zal, ker sem priklenen zdaj z jeklenimi okovi, ki me pogube prej ali pozneje."
"Saj ste svobodni, saj lahko —" "Greste", jc hotela morda mlada prai'.'akinjn pristaviti, a ustrašila se je te strašne besede in dejala je rajši:
"Kaplan Knafelj je kriv, da ste prišli k nam. Ko bi se ne bila tedaj sijala na Brdo, poslal bi vas ne jščak k nam, in jaz bi vas ne "kdar poznala." in skriven vzdih se izvije pri besedah gospiei iz prsij, a hoče zakriti s tem, da pristavi: 4 Ali poznate tudi vi Knaflja T Bog a. kje je zdaj in ali je res še tako mlad in lep, kakor pravijo ljudje."
"Poslednjega ne vem, a znano mi je, da je najbolj nesrečen človek na svetit; kajti prijatelj sem njegov od Mladih nog."
"Vit" začudi se gospiea, kakor da
bi se razveselila ali pa nekoliko prestrašila tega poročila.
"Ne bojte se me zaradi tega, gospiea! Knafelj je pošten človek in če je na krivem potu, storila ga je le osoda krivoverca, kakor ga zove ljudstvo. ''
"Ne, jaz imam rada Knaflja, tudi moja prijateljica baronica Brdska ljubi ga skrivaje, in njegova vera se mi ne dozdeva napačna. Ne vem, čemu ga preganjajo kakor zapeljivca."
V ljnbeznivej naivnosti govorila je gospiea te besede in opogumi'a Knaflja, da jo je vprašal potem:
"Veste, gospiea, kje je Šmarcaf"
"Dobro ne vem, a cula sem že to ime.''
"Vas je uro hoda od Kamnika na bregu Bistrice in ondi je Knafelj doma. Ubogih kmetskih starišev sin je. Sam si je pridobil vednosti, ki so potrebne za njegov stan, in opravljal potem častno službo mestnega kaplana v Kamniku in v Kranji, od koder ga je pregnala zaslepljenost ljudstva, ker se ni upogoval vsakej sapici in ker je imel srce, preveč čuteče srce v prsih. Njegovo gorje je, da je i zgrešil svoj poklic. Beraštvo ga je tiralo kakor mnogo njegovih rojakov v duhovščino, za ktero ni bil rojen, in spoznal je, ko je bilo prepozno, da najde le v Lutrovih idejah tolažbo v svojej nesreči."
Tako je govoril Jarnej in čutil je ter se prepričal, da še zanima njegova tovarišica za nesrečnega Knaflja in da jej ugajajo njegove ideje. Nadaljeval je zaradi tega:
"Ali veste, gospiea, da si zdaj Knafelj pri belem dnevu ni varen življenja? On je bil že vec potov v smrt-nej nevarnosti; gosposka je razpisala darilo na njegovo glavo, a on je komaj ubežal isto nedeljo iz Kranja in se potika zdaj po svetu, kakor izgubljeni sin, zapuščen od vsega sveta, Bog zna, kje je!"
To ni bil prejšnji grajski kočijaš. ki je govoril s tako odločnostjo o verskem renegatu; tako ume pripovedovati le človek, ki se v6 ogreti za lastne ideje in jim daruje svojo srečo.
Naravno je toraj, da se je med tem pripovedovanjem ustrašila gospiea svojega tovariša, in potem je nekako boječe stopala z njim v dolino, ko je ponehala ploha.
Angeljevo češčenje je zazvonilo globoko doli v eerkljanskej eerkvi, ko dospeta naša znanca na razpotje za Štefansko goro.
Ondi postoji gospiea Lavra in moli na glas angeljevo češčenje. Zgane se njen spremljevalec pri tej molitvi, kakor da bi bil stopil na modrasa, potem pa odgovarja s tresočim glasom molitvi svoje tovarišice, kakor dete, ki je bilo od matere kaznovano zaradi nepobo&nosti.
(Dalje prihodnjič.)
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
6vetovni, prenovljeni
t*
SIDRO
ff
Pain Expeller
kot najboljSi lek zoper
REUMATIZEM, POEOSTNICO, PODAGRO ita.
lil razne reumatične neprilike.
8 A no t 2Sct In 5Oct. v vseh lekarnah ali pri
F. ASk Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.

Naznanilo.
Naznanjava rojakom vsepovso-di, da kva kupila veliki, splošne znani
SALOON
pod imenom "Narodna dvorana", sedaj
"SLOVENSKI DOM".
Druftvam priporočava vell> ko plesno dvorano za razne zabave in druge manjše dvorane za druitvene seje.
V	saloon u imava Igralno mizo (pool table) in glaao-vir; točiva PRISTNO PLZENSKO PIVO in drugo izborno pijačo.
V	istih prostorih otvorila sva tu-di vlnurno. Točiva i i borna kalifornijska, Trinerjcvo in druga bela
i-t in rudeča vloa. Beli Burgundcc, beli
C> Tokajec, RisHng in druga fina vina se dobe pri nas na debelo in drobno.
« Potniki dobe pri nas prenočišče in vso postre* *t>o.
•t Vsi dobrodošli 1
$
BENZIGEPt BROTHERS,
NEW YORK, N. Y.t
36-38 BARCLAY STREET.
CINCINNATI, OHIO,
343 MAIN STREET.
CHICAGO, ILL.,
211-213 MADISON AVE
BABI
telefon kadar d*ap«i s * kak« postajo v New York ia m ve« kake priti k F m. Saxskiwtj. Pokliči številke 37*6 Cortland in govori alovenuke.
POZOR^ SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA!
Izdelovalci bando« rov, društvenih zastav, znakov in rogallj po naročilih.
Vsako naročilo se izvršuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke.
Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander. Vedno v zalogi ZLATI ia SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom.
pfr- Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisova? Vam bode roiak g. Lupša
Nižje podpisana priporočam potujoflfei Slovencem in Hrvatom svoj.........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
- - NEW YORK . .
v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke.........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč..............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna..............
Za obilen poset se priporoča
FRIDA VON KROGE
107-109 Greenwich Street, New York.
Jacolo StomLicIfcL,
89 E. Madison Street,	_Chicago, 111.
Slika predstavlja srebrno uro za gospode. 18 Si;e Screw B navijak.	vy
Cena uram:
Nikel ura........$ 6.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrn: ~ra......
z dvema pokrovima $13.00 Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenami
Cena ,,Fahys Cases Gold-
field" jamčene 20 let:	'"'..-.S
16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size nraza da-u? 2 kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure v. najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam.
Jacob StonicJi,
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL.





Brata Mladič,
585—587 Sontb Centre Avenue, na vogalu 18. ulice, Chicago, 111.
Telefon: Loomi* 498.
Rojaki, podpirajte rojaka!
Podpisani priporočam svojo dobro urejen*
GOSTILNO,
v kterej točim vedno SVEŽE pivo, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Fore»t cltv, Pa., naj na postaji vpraša ta mene in gotovo bod« prišel do mene in do znancev. Ako ked* potrebuje kak svet, naj se name obrne. Nifc geslo toraj bodi t
arvoji k svojim! Martin MuhiC,
JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in aicer na istej postaji. Vožnja Jo New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri:
C.M.C0X,	H. C. POST,
Aw't Tickct Afent,	City Ticket Ajeat.
313 IS. Main St., Pueblo, Colo.
Pozor I Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, Čegar v službene« Vas pričaka potem pri prihodu ▼ New York na kolodvora.

previden ako pošiljaš novcev staro domovino. Zato se vedno obrni na Fr. Saksrrja« 109 Greenwich Str., New York, ker t* V» Mjfcrie in najceneje postreže.
Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! Dobro! Kupi ter postrežl svojemu možu z lepim kosom pečenke, kakoruno dobiš pri
Martin Geršidu,
301 Northern Avenue, Pueblo, Colo.
Telefon: 439 Union.
GF Govori se v vseh slovanskih jezikih. Priporoča se rojakon: in drugim bratom Slovanom	Martin Ger&ič, lastnik
Compagnie Generale Transatlantic
Francoska parobrodtia družba
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA.
poštni parntki SO I
„La Lorraine", u dn vijak*.............
Sftvoie«
. i a. 000 ton,
1*.000	,,
10.000	„
Aquitainc", „	M ................. 10,000	,,
Lt Bretagne",................................ 8.C00
1,Lft Champagne",................___........... 8.000	,
,,La Gmscogae",......................................8.000	,,
trLa Tooraine", ,L V
•5.000 koBjiUk stoti,
Sg.OOO „	„
12.000 u H
16 .ooo it	u
9.000 9.003
Pamiki odpljnjejo od sed%j naprej vedno ob Četrtkih cb 10. ari depoladne«
Pamiki odpljnjejo li priitaniida itv 43 North River, ob Morton Street:
*La Savoie
La Bretagne La Champagne La Gascogne "La Touraine
21. julija 1904 28. julija 1904 4. avgusta 1904 11. avgusta 1904 18. aug. 1904.
*La Lorraine
La Bretagne *La Saveie •La Touraine "La Lorraine
25. aug. 1904« 1. sept. 1904. 8. sept. 1904. 15. sept. 1904. 22. sept. 1904.
Parniki 2 zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
tiliTM igeieija = il BROADWAY, NEW YORK.
Holland-America Line
(HOLLAND-A MEHIŠKA ČUTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinje^fn drŽav
med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne sur-Mer.
N00RDAM, pamik r dvojnim vi j a.
kom, 12,600 ton. RYNDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, paraik x dvojnim vijakom, 13,500 ton.
STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton.
' Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrfl*
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: 1
DUNAJ, i. Kolowratring 10. TRST, Št. 7 Prosta luka.
INOMOST, 3 Rudolfstraasc. BRNO, ji Krona.
Parniki odpljnjejo: Is ROTTERPAMA vsak četrtek in iz NEW TORKA vsako aredo ^------7 ob 10. uri zjutraj.	——r, ,■„ , | ■
HOLLAND-AMERICA LINE,
J9 Broadway, NEW TORE. 90-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL.
red STAK LINE
(Prekomorskii parobrodna družba „Rudeea zvezda'4)
posreduje redno vozdjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom, * + * * t * * * * * + t Philadelphia in Antwerpenom,
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
?ADERLAND dva vjakaOI78« ton. 2EELANB............11905 ton.
KROONLAND.......... 12760to*
FINNLAND............ 12760^
Pri cenah za modkmvje ao vpoStete vse potrebščine, dotira irana, najboljša postrežba.	'
Pot čez Antwerpen j- jedna najkrajših in najpriletneiSih zr potnike ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, KonUko, I'rimorie Hrvatsko, Dalmacijo m druge dele Avstrije.	J '
Iz NEW YORKA wlpljujejo parniki vsako soboto ob 10 ur* dopolndne od iwnnola štev. 14 ob vznožja Fulton Street — Jz PTIIT s DELPlilJE vsako drugo bredo od i>omola ob vznožju Waahin -ton 8t
jeobrisiejia:vpra5aai ^ kupovan^ ™*njih lutkov
Office, 9 Broadway, New Yotk City.
90-96 Dearborn Street, CHICAGO. Century Building, 6AINT TOTTTQ 21 Post Street, SAN FRANCISCO, - all ua nj^ t^X