VSEBINA: Cenjeni sodelavci, dragi bralci Konoplana Dr. F. Jerovec — Gospodarska reforma v In-duplati Poročilo z osme seje L. Zabukovec — Proizvodnja v oktobru 1965 Akademija za 29. november Test — ne izbira po obrazu Tako ne gre Kakšen bo novi dinar Milena Debevc je odšla v v pokoj Kaj je zanimalo Ameri-kance (nadaljevanje in konec) Devet točk uspeh Lestvica podzvezne lige Iz uredništva B. Zupan — Nesreče v oktobru 1965 Obvestilo za naše upokojence V. Habjanova — Obvestila iz kadrovske službe Osmrtnica Zahvali Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani Srečno novo leto 1966 r > rpii/pni .'jor/p/fiiTi, f/Vrir/f [\'tnlci 7/f«no|j/ffiiff Mnogi med vami, dragi bralci Konoplana, so že dolgo zvesti člani našega delovnega kolektiva. Nekateri že desetletja zvesto in prizadevno opravljajo svoje vsakdanje delo, ki ga zaradi vsakdanjosti niti ne opazimo. Dinamični čas, ki prav ob izteku leta 1965 zahteva še intenzivnejše sodelovanje v dobrobit naše družbene skupnosti, nam vsem nalaga velike in odgovorne naloge. V slogi je moč, zato smo vsi dolžni složno sodelovati; pri složnem delu bodo prizadevanja razdeljena in bremena, ki nam jih družba nalaga, znosna. Dobršno mero uspehov smo dosegali vsa leta našega skupnega dela v INDUPLATI. Posebno prizadevnost so člani našega kolektiva pokazali v zadnjih mesecih tega leta, ko se vse bolj vklju- <_________________________________________________________ čujemo v mednarodno delitev dela. Prepričani smo, da boste tudi v prihodnje s še večjim zanosom sodelovali pri ustvarjanju nalog. S tem sebi zagotavljamo v enaki meri, kakor skupnosti, urediti razmere na gospodarskem področju, ki jih je ekonomska reforma tako jasno nakazala. Ob izteku leta, ki se konča čez 16 dni, želimo izraziti vsem članom kolektiva in vsem bralcem Konoplana ter poslovnim partnerjem SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 1966 ki naj nas naredi pri delu izkušenejše. Za vse naj bo novo leto tudi uspešno in zadovoljno. SAMOUPRAVNI ORGANI, UPRAVA, DRUZBENO-POLITICNE ORGANIZACIJE IN UREDNIŠTVO KONOPLANA Gospodarska reforma v Induplali V središču pozornosti vseh delovnih kolektivov je prav gotovo v zadnjem času vprašanje, kako se vključujejo v pogoje gospodarjenja, ki jih je prinesla sprememba ob priliki gospodarske reforme. V našem podjetju proizvajamo izdelke iz štirih osnovnih surovin in to: iz lanu, konoplje, bombaža in sintetikc. Naši izdelki so deloma iz ene same surovine, pretežno pa so izdelani iz kombinacije dveh različnih surovin (mešane tkanine). Kako so ukrepi gospodarske reforme vplivali na naše surovine in izdelke, lahko povzamemo iz naslednje razpredelnice: Lan Ko- noplja Bombaž Sin- tetika Podražitev vlakna 59 % 25 % 67 °/o 43 °/e Podražitev preje Povečanje prodajnih cen 19 % 10% 37 % 16 °/o vključno z izpadom prom. davka 8% 8% 21 «/» 20."/» Z ozirom na to, da 20 "Iv pri prodajni ceni pokriva ca. 32 ”/i> povečanja cen surovinam, 8 "In pri prodajni ceni pa ca. 12"/«, je na prvi pogled vidno, da so nas spremembe vrednosti ob reformi postavile, pri posameznih skupinah izdelkov, v zelo različen položaj in to: V prihodnje le tiskano posteljno perilo — konopljeni in bombažni izdelki se nekako vključujejo, — izdelki iz sintetikc imajo najbolj ugoden prehod, — laneni izdelki pa se nikakor ne vključujejo. Z ozirom na navedeno je gospodarska reforma samo pospešila našo preusmeritev, ki zasleduje opuščanje lanene proizvodnje in jačanje proizvodnje iz sintetikc. Od leta 1960 dalje je bila udeležba čistih lanenih in sintetičnih tkanin količinsko v odstotkih sledeča: Leto % čistih lanenih % sintetskih Narodni dohodek tkanin tkanin v milijonih din 1960 14,5 »/» 1312 1961 11,5% — 1157 1962 11,1% — 1011 1963 8,1 % 3,1 % 1175 1964 4,3 % 4,5 % 1523 1965 1,4 % 6,5 % 1630 1966 — 22% 1967 — 28% 1968 — 30 % 1969 — 33% 1970 — 35% Poleg podatkov za nazaj, je tudi predvidena količina izdelkov iz sintetikc za prihodnjih pet let. Seveda pa ta preusmeritev zahteva ustrezna vlaganja v obratna in tudi osnovna sredstva. Poleg tega nas sili v določen odnos med izdelki za široko potrošnjo in izdelki za reprodukcijo (tehnične tkanine). Ta odnos je važen predvsem zaradi tega, da nismo povsem odvisni od tekočih sprememb na tržišču. Sintetika predstavlja precej dražjo surovino, kot sta lan ali konoplja, kar ima za posledico, potrebo po večjih obratnih sredstvih. Z ozirom na vedno večje devizno samofinanciranje, pa moramo v prihodnje skrbeti za povečanje izvoza, da si omogočimo potrebne surovine za našo proizvodnjo iz uvoza. Da bi naše izdelke usposobili za izvoz, pa bodo potrebna ustrezna vlaganja v osnovna sredstva. Predvsem bo treba nabaviti ustrezne stroje za oplemenitenje tkanin, postopoma zamenjati statve z avtomatskimi in končno misliti na novo predilnico za predenje sintetikc. Vse te naloge bomo verjetno zelo težko izpolnili samo z lastnimi sredstvi. Upam, da mi je uspelo v kratkem pojasniti, v kakšnem stanju nas je zatekla gospodarska reforma, kaj nam je prinesla in kakšne naloge nas čakajo. Poročila z osme seje Sindikalni izvršni odbor Induplati se je sestal v torek 23. novembra na osmi seji, katero je vodil predsednik ing. Franc Verhovec. Franc Berglez je navzoče člane uvodoma seznanil z ureditvijo prevozov naših sodelavcev na izrednih progah v zimskem času. Kot doslej bodo avtobusi vozili na običajnih progah od 1. decembra dalje. Tovariš Berglez je v nadaljevanju predlagal izvršnemu odboru, da bi naslovili na Železniško direkcijo peticijo, v kateri bi zahtevali uvrstitev v vozni red nov vlak* ki bi ustrezal času, ki je najbolj primeren za dijake in tudi delavce. IO sindikata je k temu sklenil, da se na omenjeni naslov naslovi predlog, v katerem se prosi za pridržanje sedanjega voznega reda (in parka), ker krožijo govorice, da bodo še ti vlaki delno ukinjeni na progi Ljubljana—Kamnik in obratno. Predsednik je nadaljeval in rekel, da bo občinska sindikalna konferenca v Domžalah v petek 3. decembra. Našo podružnico bodo na tem skupu zastopali Danica Blejčcva, Franc Berglez, Ivan Deržič, Berta Gornik, Mira Kavčič, Marjan Slapšak in Franc Vavpotič. V sindikalnem plenumu pa bomo imeli naslednje predstavnike: Danico Blcjčevo, Al- PROIZVODNJA v oktobru 1005 Tradicija, da so zadnji trije meseci v letu običajno najboljši, kar se proizvodnje tiče, se letos ne bo uresničila. Oktobrske težave v preskrbi s surovinami in z elektriko dajo slutiti še bolj kritične mesece. V predilnici so bili daljši zastoji zaradi pomanjkanja lanenega vlakna iz uvoza, montiran je bil rekonstruiran predilni stroj za sintetako in poslan v rekonstrukcijo drugi stroj. V tkalnici so se zastoji vsled pomanjkanja osnov oziroma bombažne preje povečali v primerjavi s septembrom za ca. 45 %>. Mesečne naloge so bile po obratih dosežene takole: Plan Indeks oktober 1965 oktober 1964 Predilnica .... . . 67,0 %> 48,6 «/» Tkalnica .... . . 77,3 »/o. 72,7 % Plemenitilnica . . . . 107,0 "/o. 74,6 «/o Tiskarna .... . . 150,0 «/o Konfekcija . . . . . 58,0 «/o. 75,8 % Kvaliteta izdelkov je ostala približno na septembrski ravni, še vedno pa se ni izboljšala kvaliteta sintetičnih in polsintetičnih tkanin. Za prodajo takih tkanin slabše kvalitete ni možnosti prodaje, oziroma je treba pri prodaji takih tkanin odobravati precej visoke popuste, ki vplivajo na zmanjšanje našega dohodka. Izgleda, da bo potrebno najti drugačen način nagrajevanja za kvalitetno blago tako, da bo višina odbitkov za nekvalitetno blago odvisna, ne samo od količine temveč tudi od vrednosti izdelkov, ker ni vseeno ali se napravi meter slabega kanafasa ali meter tkanine iz sintetike. Treba je spremeniti odnos in tretiranje sintetike ne samo pri delu na strojih, temveč tudi pri manipulaciji izven strojev. Visokovredna surovina in tkanina zahteva od nas tudi veliko bolj pazljivo rokovanje, ker se moramo vedno zavedati namena uporabe in pa seveda tudi cene. blna Gnidovca in Marjana Slapšaka. Predloga je izvršni odbor potrdil. Za domačo knjižnico in za darilo, ob primernih prilikah, je sindikat kupil nekatere knjige. Izvršni odbor je nakup odobril in sklenil, da v prihodnje odkloni vsako podobno nakupovanje. Sindikat je odobril mladinski organizaciji dotacijo 20 000 din za redno delo z naročilom, da mladina v Kono-planu poroča o svojem delu. Odbor, ki pripravlja gradivo za knjigo o delavskem gibanju v tekstilnih tovarnah, je naslovil na Induplati pismo, v katerem prosi za pomoč. Na tej seji so sklenili, da pomagajo z dostavo ustreznega gradiva, ki je zbrano v knjigi »30 let Induplati«. Za takšno obliko pomoči je prosil podpisnik prošnje. Obiskovanje bolnikov v prihodnje bo v imenu sindikata izvedla vedno le zato imenovana deputacija, ki bo o rezultatu poročala Konoplanu. Člani izvršnega odbora so se po izčrpni diskusiji odločili, da letos ne pripravijo nobene obdaritve naših otrok ob priliki dedka Mraza. Precej živahna je bila razprava o sindikalni trgovini, ki posluje za člane kolektiva v vratarnici, člani za leto 1965 niso prejeli kuponov za kg ostanke, čeprav tako določa statut Induplati (člen 156, točka 5). Sklenili so nadalje, da se s 1. decembrom uvede vodenje kartoteke, ki je v ta namen pripravljena. Letošnje silvestrovanje v dvorani Induplati bodo pripravili in vodili gasilci naše industrijske gasilske čete. Devetnajstega decembra bodo v naši dvorani pripravili mladinsko prireditev »Pokaži kaj znaš« naši mladinci. Nespoštovanje hore legalis s strani mladoletnikov je bil vzrok, da je naš sindikalni odbor sklenil naročiti organizatorjem kino in drugih predstav v naši dvorani ter uslužbencem menze Induplati, strogo upoštevanje zakonskih predpisov o tej zadevi, ki pravijo, da je obiskovanje, postopanje in posečanje lokalov in prireditev mladoletnikom prepovedano tudi v spremstvu staršev, v poletnem času po 21. uri in v zimskem času po 20. uri. Izjemno so mladoletniki lahko po tem času izven svojega stanovanja le v izrednih primerih in kadar ob praznikih potujejo v spremstvu s svojimi starši. Zaključno je podal skromno poročilo o poslovanju Induplati ing. Verhovec in naglasil, da je količinska proizvodnja v upadanju, da pa finančno dosegamo zastavljeni cilj. Primer je nakazal s tem, da je količinsko 100 tm kanafasa enako 100 tm filtra ali drugega dražjega izdelka. Finančno pa je uspeh zelo različen. Delno se pojavljajo težave tudi pri kupovanju reprodukcijskega materiala, katerega predilnice ne dobavljajo v pogodbenih količinah. Se pogovor pred pričetkom akademije Akademija za 29. november Člani TVD Partizana Jarše pojo himno Letošnjo proslavo ob državnem prazniku 29. novembru, je pripravil in priredil Partizan Jarše. Med 300 gosti v dvorani so bili tudi sekretar OO ZK Indu-plati tovariš Franc Majdič, predsednik sindikalne podružnice ing. Franc Verhovec, šef tehnične službe v Induplati ing. Srečo Bergant, Ivan Deržič, Lado Zabukovec, Jože Mavko in drugi. Predsednik TVD Partizan Jarše Albin Žibent in predsednik mladinske organizacije v Induplati Viki Pogiačar sta v svojih govorih naglasila zgodovinski pomen tega našega največjega državnega praznika. Tovariš Zibert je v svojem govoru navezal še nekatere misli na gospodarsko reformo, katero izvajamo zato, da se enakopravno vključimo v mednarodno delitev dela. Pri tem je orisal uspehe, ki jih je dosegla Induplati v povojni dobi pri izgradnji naše domovine ter pozval vse, da tudi v prihodnje nadaljujejo začeto delo in po svojih sposobnostih prispevajo k izpolnitvi nakazanih nalog. Posamezne točke nadaljnjega sporeda akademije so pripravili vodniki moških in ženskih vrst Partizana Jarše. Dopadljive igrice cicibanov so žele pri občinstvu mndgo priznanja. Ugodne ocene lahko damo tudi za izvedene točke mlajših pionirjev in pionirk. Telovadba na gredi, preskoki čez kozo in partema gimnastika so bili dobro naštudirani. Priznanje velja izreči predvsem vodnikom, ki si niso zaman prizadevali naučiti vse nastopajoče predvidenih vaj. Slovenske narodne plese, so ob petju lepo zaplesale mladinke in bile za svojo točko od občinstva toplo nagrajene. Zaključne točke na bradlji so izvedli sta» rejši pionirji in starejše mladinke. Predvsem slednje so dokazale, da telovadba ne stagnira. Naključje je, da je kvaliteta telovadbe najboljša že od vsega začetka obstoja društva ravno pri starejših mladinkah, in da je postala dvovišinska bradlja tisto priljubljeno orodje pri njih, katerega so si prednice današnje vrste izbrale že pred več kakor desetimi leti. Na akademiji je s solo točkami s harmoniko nastopil tudi mladinec Anton Baloh iz Induplati. Glasbene točke pa je izvajal kvartet iz Kamnika. Nesebično delo pri telesni vzgoji načelnice Mire Turkove, načelnika Toneta Mišvela in gostje Ele Koširjeve iz Domžal, je dobilo javno priznanje. Pohvale vredno je tudi delo vseh vodnikov in vodnic TVD Partizana Jarše. Res, akademija je po njihovem celoletnem delu zelo dobro uspela. TEST - ne izbira po obrazu Sredi meseca novembra sta se v naši sredini zadržala 8 dni tovarišica Balohova, psihologinja iz Zavoda za zaposlovanje delavcev Kamnik in njen pomočnik. absolvent psihologije tovariš Cerar. Cilj njunega delovanja je bil, da testirata ca, 60 delavk iz V kolikem času spravite iglice na zahtevano mesto predilnice, v kateri se bo postopoma krčilo delo in v zvezi s tem ukinjala razna delovna mesta. Nasprotno pa so se pokazale potrebe po razširitvi oddelka konfekcije, ki potrebuje 30 ljudi, primernih za to zvrst dela in prav slednje sta naša znanca s svojo metodo dela uspela pripraviti za že potekajoči uvajalni tečaj. Priučiti jih je treba za delo pri šivalnem stroju, kjer je delo zelo natančno in zaradi norm zahteva hiter tempo, ker bo delo potekalo po principu tekočega traku. Zato je poleg dobre spretnosti prstov, dobrega vida, natančnosti, potrebna prožnična inteligentnost, zaradi smotrne organizacije gibov delovnega prostora in uspešnega pri-učevanja — obvladanja tempa in kvalitete dela. Pri izbiri delavk za priučene šivilje, smo poleg testnih rezultatov upoštevali tudi njihovo zdravstveno stanje, njihova osebna nagnjenja in želje. Nekatere delavke bodo ostale na prejšnjih delovnih mestih, zlasti starejše, katerim do upokojitve manjka samo še nekaj let. Ne bi bilo prav, če bi jih premeščali in begali z negotovostjo, s strahom pred novim delom, saj so nekatere vse svoje sile poklonile delu v naši tovarni. Razvidno je torej, da so odgovorni ljudje v tovarni izbrali najbolj pravilno pot, na kateri ni zaslediti »izbire po obrazu« in nepravičnosti. Poleg tega so našli še primemo rešitev, da zagotovijo delavcem iz predilnice v našem krogu drugo zaposlitev. To naj tudi bodri naše nove »učenke«, da bodo na novem delovnem mestu vztrajne in prizadevne, mi pa želimo, da sc bodo dobro počutile v konfekciji. TAKO NE GRE Otmar Lipovšek je »zbral« slovarje Po dopustih, točneje začetkom septembra, sem iskal knjigo S-19. V strokovni knjižnici je razvidno, da je to Slovenski pravopis, katerega je izdala Slovenska akademija znanosti leta 1962. Zapiski naše knjižnice pravijo dalje, da imamo v podjetju 3 izvode slovenskega pravopisa (oznake so: S-16, S-19 in S-21). Pri pregledu zadolžnic za posamezne izposojene knjige sem ugotovil površnost (moja krivda), da nisem imel označeno, kdo si je izposodil prej omenjeno knjigo S-19. Pravopis z zaznamkom S-16 je v uredništvu Konoplana in ista knjiga z zaznamkom S-21 je v nabavnem oddelku. Kje je Pravopis z zaznamkom S-19, tega nisem vedel. Navedel sem že, da sem za površnost sam kriv, zato sem pričel s preverjanjem zadolžnic. To razumljivo ni rodilo želenega uspeha. Moral sem pričeti z iskanjem knjige. Pričel sem v tehnični službi in tam o tem obvestil šefa te službe ing. Sreča Berganta. Ljubeznivo mi je dovolil, da lahko pogledam povsod tam, kjer smatram, da bi knjiga lahko bila. To vzpodbudno dovoljenje me je ojunačilo in pričel sem trkati na vrata. Seveda nisem nikomur povedal, da iščem le določeno knjigo, ampak sem se izgovarjal, da je moja naloga pregledati vso jezikoslovno literaturo. Moje delo je imelo presenetljiv uspeh. Pri nič hudega slutečih sodelavcih sem našel (v tehnični službi in v prodajnem oddelku) 17 različnih knjig, pretežno slovarjev za različne jezike, ki jih v naši strokovni knjižnici nisem imel evidentirane. To je bilo dovolj, da sem se odločil za pisanje tega komentarja, kateremu sem dal tudi ta ostri naslov. Knjiga nas izobražuje. Iz knjig so se, se sedaj in se bodo še v prihodnje ljudje učili. Mnoge knjige so pripomoček za lažje dojemanje nekaterih stvari. S knjigami si pomagamo v vsakdanjem življenju. Tudi pri našem delu se moramo posluževati strokovnih zapiskov in knjig. Mnoge knjige imamo. Te so članom kolektiva na razpolago. Kadarkoli ta ali oni sodelavec zasledi, da je izšla knjiga, katera bi mu koristila pri opravljanju njegove naloge, jo naroči pri šefu administracije tovarišu Albinu Gnidovcu. To vse je skladno z našimi notranjimi predpisi. V vlogi knjižničarja strokovne knjižnice Induplati, pa z prej navedenim še nisem zadovoljen in smatram, da bi vsi naročniki novih knjig bili dolžni prinesti knjigo knjižničarju zato, da jo evidentira in izposojevalca zanjo zadolži. To ni nikjer zapisano, da mora tako biti, smatram le, da bi to lahko vsi vedeli in tako tudi ravnali. V primeru, da knjiga ni evidentirana je na razpolago samo tistemu, ki jo ima, čeprav ni njegova last. Prav rado se primeri, da drugi interesent rabi isto knjigo in ker je v strokovni knjižnici nimamo (ni evidentarana) jo naročimo še enkrat. Takšno neorganizirano naročanje lahko pelje v nedogled, zato poudarjam še enkrat TAKO NE GRE! Zaključno lahko zapišem še, da sem našel tudi knjigo S-19. Izposojevalec ni bil kriv, da ga nisem zapisal, ko je knjigo vzel. Za konec še to: mnogi naši sodelavci imajo izposojene knjige. Prepričan sem, da posamezne več ne rabijo. Morda bi jih danes rabili drugi. Prosim zatorej vse, ki imate knjige iz NAŠE STROKOVNE KNJUŽNIČE 'in vam sedaj in v doglednem času ne bodo koristile, vrnite jih! Končno, v to sem prepričan, evidenca o tem, kdo ima knjige in katere, je tu. In enkrat bomo zahtevali — zaradi preverbe, da knjige vsaj za določeni čas vrnete v knjižnico. Prepričan sem, da razumete namen tega sestavka. Vsem tistim pa, ki se bodo v doglednem času brez poziva javili z »davno« izposojeno knjigo zato, da jo vrnejo v knjižnico, že sedaj prav lepa hvala. Knjižničar Kakšen bo novi dinar? Z novim letom bomo dobili nove dinarje. O zamenjavi denarja in o gospodarski reformi se morda največ govori. Gospodarska reforma je dinamična akcija, ki naj uvede gospodarno gospodarjenje, v katerem moramo vsi sodelovati. Novi dinar (kot plačilno sredstvo) pa bo zamenjal sedanjega v razmerju 1 : 100. Zvezna skupščina je sprejela v drugi polovici julija letos zakon, ki urejuje zamenjavo denarja. Večina ve o tem le nekaj splošnega, zato smatramo, da ni odveč, če tudi v Konoplanu objavimo sestavek, ki bo dal odgovor na naslov tega prispevka. Novi dinar, ki bo prišel v veljavo, bo vreden 100 sedanjih dinarjev. Sedanji dinarji bodo seveda veljali tudi po novem letu, zato bomo imeli v letu 1966 nove in stare dinarje. Naloga banke je, da stare dinarje postopoma izloči iz prometa in jih nadomesti z novimi. Novi bankovci bodo imeli naslednje vrednosti: 100, 50, 20', 10 in 5 din. Kovanci pa bodo za 1 dan ter 50, 20, 10 in 5 par. Večino novega denarja bo dala banka v promet že do konca leta. Cim bo prišel v promet novi denar, se bodo morale tudi vse cene označiti z novimi in starimi dinarji. Cene v novi dinarski označbi bodo odstopale od starih cen, ker je najnižja vrednost novega denarja 5 par (sedanjih 5 dinarjev). Izhod bo v zaokroževanju cen na to najmanjšo možno mero. Kot primer navajamo ceno nekega blaga, ki stane danes 102 dinarja, bo stalo po novi označbi 1 din. Blago pa, ki stane danes 103 din, bo stalo potem 1 dim in 5 par ali, cena do 2 par v novi označbi se zanemari, nad tem zneskom pa se zaokroži navzgor in predstavlja ceno 5 par. Prvo srečanje z novim denarjem (čitaj: dinarjem) bo enako kot vse podobno, kar v življenju prvič srečamo. Prepričani pa smo, da bomo v najkrajšem času z novim dinarjem (čitaj: denarjem) že stari znanci, s katerim bomo živeli in ga zato tudi spoštovali. Urednik Kaj je zanimalo flmerikance? (Nadaljevanje in konec) Vprašanje: Povejte nam način volitev v organe samoupravljanja. Odkod izbor kandidatov? Vsako leto obnovimo polovico članov samoupravnih organov, je bilo povedano v odgovor. Funkcija predsednika DS traja dve leti. Volitve se razpišejo vsaj en mesec prej. Vprašanje: Pri zamenjavi 16 članov DS, ali imate samo 16 novih kandidatov ali več? Ing. Bergant je na to rekel, da imamo najmanj dvojno število kandidatov, lahko pa tudi več. Za vsakega kandidata se morajo izjasniti štirje člani kolektiva tako, da ga kolektivno predlagajo. Volitve so za vse isti dan in tajne, je na koncu naglasil ing. Bergant. Vprašanje: Ali imajo vsi oddelki predstavnike v DS? V odgovoru je bilo rečeno, da so vsi oddelki zastopani v DS in to na osnovi proporca števila delavcev. Vprašanje: V zadnjih treh mesecih so se zelo dvignile cene življenjskim stroškom. Ali delavci pritiskajo na dvig plač? Odgovoril je ing. Bergant in rekel: »v podjetju smo takoj dvignili osebni dohodek za 20 °/o. Del višjih osebnih dohodkov gre na račun ustreznih predpisov, manjši del pa na račun dobrega poslovanja našega podjetja v prvem polletju letos. V prihodnje bomo lahko upravičili višje osebne dohodke le, če bomo boljše in bolj Milena Debevec odšla v pokoj S 1. septembrom letos je zapustila naš kolektiv tovarišica Milena Debevec, šef računovodstva in član strokovnega kolegija. Tovarišica Debevčeva je službovala v Induplati že leta 1947; skupno nekaj več kot osemnajst let. Do leta 1963 je bila na delovnem mestu vodje finančnega knjigovodstva, zadnji dve leti pa je vršila posle šefa računovodstva. Milena Debevčeva je bila vseskozi nesebična in marljiva delavka. Pri svojem delu je bila vedno natančna in vestna ter vzgled dobrega knjigovodje. Ob odhodu v pokoj ji želimo, da po utrudljivem poslu, ki ga je vsa dolga leta vršila, uživa v vsakem pogledu zasluženi pokoj v zdravju in zadovoljstvu. Sodelavci Milena Debevčeva Gostje iz ZDA — v ospredju desno (z očali) znani pianist dr. Anderson ekonomično delali. Sicer so se stroški povečali za ca. 26 %).« Poudarjeno je še bilo, da bi bilo nesmiselno dvigniti zaradi višjih cen osebne dohodke, ker bi v tem primeru ekonomska reforma postala nepotrebna. Vprašanje: Kam prodajate vaše izdelke. Kdo je vaše tržišče? V odgovoru je bilo rečeno, da prodajamo pretežni del izdelkov na domačem, to je jugoslovanskem trgu. Manjši del tudi izvažamo, zaenkrat v evropske države. Težimo pa za tem, je bilo poudarjeno, da izvozimo več, in to čim več. Vprašanje: Če ste pričeli izdelovati nov proizvod, kako gleda na tako odločitev republika in kako zveza? Omejitev ni, je k temu pripomnil ing. Bergant. Predlogi za nove izdelke so izdelani na osnovi študij in analiz. Če ti upravičujejo izdelovanje novega proizvoda, je s tem vse v redu in se ga izdeluje. Vprašanje: Ali najemate kredite pri banki? Če gre za investicije je vprašanje težje. V takem primeru je treba predložiti podrobne elaborate, ki se ocenijo. V kolikor so družbeno-ekonomsko upravičeni je zadeva urejena, sicer ne. Vprašanje: Ali investirate iz dobička? Dobička v jugoslovanski ekonomiki ne poznamo, je odgovoril ing. Bergant. Pri nas poznamo le dohodek, katerega delimo na fonde in sklade. Slednji so namenjeni za jačanje poslovnega sklada in namenjeni za reprodukcijski material ter za osebne dohodke. Določena sredstva so namenjena tudi za nabavo novih strojev ali za remont. Vprašanje: Ali mora DS odobriti delitev dohodka? Da, o tem odloča delavski svet. Vprašanje: Če imate dovolj velik poslovni sklad, ali lahko sami investirate. Če so v investicijske namene zagotovljena potrebna sredstva to lahko naredimo. Vprašanje: Katero telo v podjetju vpliva na formiranje cen? Predsednik DS je k temu vprašanju rekel, da se cene formirajo na osnovi analiz in kalkulacij. To delo opravi ustrezna strokovna služba v tovarni. Vprašanje: Ali lahko šefi služb vplivajo na spremembo cen? Da, če je to v skladu z veljavnimi predpisi, je rekel predsednik Klešnik. Vprašanje: Ali so seje DS izven delovnega časa. Jože Klešnik je rekel, da so seje za nekatere člane izven delovnega časa za druge pa ne. Seje so namreč ob 14. uri in, ker delajo nekateri v popoldanski izmeni, je zanje, razumljivo, seja med delovnim časom. Vprašanje: Ali mora ceno, katero je sprejel kolegij odobriti še samoupravni organ? Ne, je rekel šef tehnične službe, ker je formiranje cen naloga strokovne službe. Vprašanje: Kakšna je restrikcija države pri menjanju cen? Zvezni predpisi vplivajo na menjanje cen s tem, da maksimirajo cene. Vprašanje: Ali lahko variirate z minimalnim skladom? Ne, minimalni sklad mora ostati. Vprašanje: Koliko sta imeli v preteklem letu več denarja na razpolago kot letos. Koliko ste ga povečali na glede na minimalni osnovni sklad? Za odgovor je rabil ing. Bergant nekoliko časa, ker je moral glede na neobičajno vprašanje odstotek šele izračunati. Toda ni trajalo dolgo, ko je odgovoril: »Bil je večji za 7 Vprašanje: Kaj je nad delavskim svetom? Nič, to je najvišji organ v podjetju. Na koncu sem postavil gostom iz Združenih držav nekaj vprašanj, katere je prijazni tolmač tovariš Božič prevedel gostom v imenu konoplana: Vprašanje: Kaj je osnovni namen vašega študijskega obiska v Jugoslaviji? V imenu gostov je na vprašanje (izbrali so ga kolektivno) odgovoril gospod Bob DONIA iz Hope Co-llege, Holland v zvezni državi Michigan USA. Tole je povedal: »Na tem študijskem potovanju nas je 30: 15 študentov in 15 profesorjev iz 12 koledžev USA. Smo študentje visokih šol za politične vede, sociologi in drugi. Zanima nas pa življenje v socialistični deželi. Posebno nas zanima Jugoslavija, to je poizkus. Važno je, da se Amerikanci in Jugoslovani med seboj razumemo, predvsem ljudje. Zanimajo nas skupni pogledi na svetovno politiko. Za nas je najvažnejše medsebojno razumevanje. Vprašanje: Kaj je bilo za vas najbolj zanimivo v Jugoslaviji? Odgovor gospoda Donia: Predvsem nas zanimajo ljudje in način življenja. Bili smo v Srbiji, Bosni in pri vas v Sloveniji. Zelo zanimiva je Slovenija predvsem v različnem načinu življenja. Razlika med USA in Jugoslavijo ni tako velika, kot smo prvotno mislili. V prvi vrsti je tu človek s svojo humanostjo. Težko razumljivo je, da dva naroda ne moreta živeti drug ob drugem, medtem ko bi ljudje to lahko. Študentje in profesorji z ameriških univerz v Induplati. (V ospredju levo njihov vodja — prof. dr. Abrams) Preverili smo se o tem in ugotovili, da so statične točke podobne in bi se lahko razumeli. Vprašanje: Kako vam ugaja Jugoslavija? V pozitiven odgovor so vsi zaploskali in dali s tem nedvoumen odgovor, da jim je naša socialistična dežela zelo všeč. Gospod Bob Donia pa je rekel, da mu je najbolj všeč Slovenija s svojo slikovito in zeleno pokrajino. Za konec sem vprašal gospoda Donia, katere športe goji. Brez posebnega navdušenja je rekel rekel, da igra namizni tens (ping pong) in, da se bavi z vodnim smučanjem. Tovariši, ki so vodili razgovor v imenu samoupravnih organov in v imenu uprave podjetja, pa so želeli še vedeti, kako so zadovoljni z odgovori na postavljena vprašanja. Večglasno so odgovorili naši gostje, da so z odgovori zelo zadovoljni in, da so bili odgovori zanje zelo poučni in zanimivi. Razgovor je vodil Jože Klešnik, na specifična vprašanja je odgovarjal ing. Srečo Bergant, pretežni del razgovora pa je tolmačil oziroma prevajal Marjan Regent, uslužbenec v našem prodajnem oddelku. Sestavek je pripravil Otmar Lipovšek. Jz uredništva Z današnjo številko Konoplana zaključujemo letnik. katerega bomo za naročnike dali skupaj z letnikom XIII (1964) vezati. Lastniki vseh doslej izdanih Kono-planov bodo tako imeli že šesto knjigo. Pozivamo zatorej vse one, ki žele dati Konoplan, letnik XIII in XIV, v vezanje, da prinesejo vse številke uredniku (Lipovšku). NAROČILO ZA VEZANJE 6. KNJIGE BOMO SPREJEMALI SAMO OD 20. DO 24. DECEMBRA 1965. Naročniki bodo morali plačati ustrezni račun knjigoveznice. Uredniški odbor je na svoji 10. seji (15. oktobra 1965) sklenil, da bo oblika Konoplana v prihodnje spremenjena s tem, da bo tisk 3-kolonski. Format (velikost) in obseg lista bosta ostala tudi v prihodnje ne-izpremenjena. Težnja po pestrejšem oblikovanju objavljenega materiala, bo prav gotovo ugodno sprejeta tudi z vaše strani. Konoplan izhaja sedaj polnih štirinajst let (prva številka je izšla 12. julija 1952) in postal tako resnično glasilo kolektiva in v določenem pomenu, zgodovinski letopis, v katerem je marsikaj ohranjeno, kar drugod ni. V štirinajstih letih smo poročali prvenstveno zanimive dogodke iz vsakdanjega življenja v podjetju. Nekatere stalne rubrike smo v tem času opustili. Na prej omenjeni seji se je uredniški odbor odločil, da ponovno uvede rubriko »iz naših ekonomskih enot«. Dinamičen gospodarski razvoj nam bo v tej rubriki zrcalil uspehe in težave, s katerimi se srečavamo, a nanje (ker niso nikjer javno zapisani), kaj radi pozabimo. Vodje ekonomskih enot, mojstri in vi vsi, boste v teh rubrikah lahko dopisovali o kakovosti materiala, o izpadu električne energije, o pomanjkanju reprodukcijskih materialov in o tistih »nepoznanih«, ki delajo dobro oziroma najboljše. Kvaliteti izdelka bo proizvodna in tehnična služba posvečala v prihodnje kar največ pozornosti. V primeru, da se po edine ekonomske enote ne bodo javljale v svoji rubriki, bo to za vas, dragi bralci Konoplana znak, da se ni nič posebnega primerilo oziroma, da člani tiste enote nimajo kaj poročati. Prepričani pa smo, da bo zanimivega gradiva vsak mesec dovolj in da vas bo to gradivo tudi vedno zanimalo. Devet točk — uspeli Petega septembra letos smo prvič in 7. novembra zadnjič v tej sezoni gledali domači nogomet. V devetih srečanjih so Jaršani osvojili 9 točk, kar zadostuje, da smelo gledamo v prihodnost. Kdor si je zastavil višji cilj, je bil optimist preko mere. Doseženi rezultat je uspeh, h kateremu lahko domačim nogometašem samo čestitamo. V jesenskem kolu so se nogometaši nogometne sekcije INDUPLATI srečali s SAVO (Tacen), IHANOM, DOBOM, SVOBODO iz Duplice, PROLETARCEM iz Zagorja, RUDARJEM B iz Trbovelj, z DOMŽALAMI in z RAKEKOM. V štirih tekmah so bili domači igralci uspešni, enkrat so igrali neodločeno in štirikrat so bili poraženi. Sedaj, ko je končan prvi del tekmovanja, delamo bilanco o prehojeni poti. Ta je z navedeno ugotovitvijo podana in z njo smo zadovoljni. Obenem pa je v navadi, da razmišljamo o drugem delu oziroma o prihodnosti, ker človekov razgibani duh nikdar ne miruje. Dva poraza smo utrpeli na domačem igrišču; nasprotnika sta bila Proletarec iz Zagorja in Domžale. Vprašanje je, kako bomo uspeli v gosteh proti tema moštvoma. Rezultati sedanjih tekem ne dajo preveč upanja. Ciciban med nastopom na akademiji LESTVICA podzi/ezne Ifgn Prepoceni izguba dveh točk v tekmi s Svobodo iz Duplice in predana tekma z Litijo v Litiji, pa sta vprašanji, ki vlivajo dosti upanja na točki, če ne na celotni izkupiček 4 točk. Z Litijo so Jaršani igrali s 7 možmi in tekmo odločili v svojo korist. Običajno je seveda, da moštvo nastopa v celotnem sestavu, kjer je enajst igralcev. Tekmo na Duplici v najbolj neugodnem (deževnem) vremenu, pa so nogometaši In d u plati izgubili po krivdi posameznikov, ki so igro morda celo sabotirali. Na točke v spomladanskem delu tekmovanja, ki se prične čez 5 mesecev, pa lahko računamo iz srečanj z Dobom, Ihanom, Savo in Rudarjem. Kakorkoli že, vsak uspeh, ki bi presegal jesenskega, bi bil vec kot pričakovan. Še besedo dve o igralcih. Trener Cetin prav gotovo ni kriv za slabo igro v poedinih primerih, ko pa fantov ni na treninge. Odločno in neusmiljeno bo moral seči v vrste mladih ter jih uvrščati na mesta starejših, ki fizično ne zadovoljijo več (ker ne trenirajo). Mlada igralca v zadnji tekmi z Rakekom sta odlično debitirala. Igra vseh enajst igralcev je bila koristna in na obeh straneh nasprotnikov fair. Takšne tekme je naposled tudi veselje gledati (posebno če domače moštvo »nepričakovano« zmaga). Zaključimo razpravo o jarških nogometaših z željo, da bi tudi v spomladanskem delu tekmovanja zaslužili 9 novih točk ter jih k sedanjim prišteli v skupno število 18. To bi bil resnično uspeh nogometašev Indu-plati, ki so v tej sezoni (zadnjo tekmo) igrali v naslednji postavi: Pirš Bleje Hafner Savkovič Nagy Paderšič Pogačar Skok Perič Testen Svoljšak Testiranje vidnih sposobnosti LITIJA 9 7 1 1 31 : 9 (+ 22) 15 ZAGORJE 9 7 0 2 41 : 14 (+ 27) 14 SAVA 9 5 3 1 25 : 16 (+ H) 13 DOMŽALE 9 6 0 3 26 :11 (+ 15) 12 RUDARB 9 4 1 4 28 : 16 (+ 12) 9 INDUPLATI 9 4 1 4 17 : 23 (— 6) 9 RAKEK 8 2 1 5 15 : 31 (—16) 5 SVOBODA 9 2 0 7 17 :31 (—14) 4 IHAN 8 2 0 6 11 : 29 (—18) 4 DOB 9 1 1 7 13 : 43 (—30) 3 Neodigrana tekma med Rakekom in Ihanom ne more vplivati na razvrstitev do šestega mesta, zato je plasman moštva INDUPLATI v solidni sredini dokončna in zadovoljiva. M gin (Vlada v svetu Iz objav tujih dopisnikov povzemamo naslednje zaključke o letošnji modi. Zahodnoevropski kreatorji mode so se odločili, da v letošnji zimski modi ne bo nobenega krzna. Niti na plaščih kot ovratnik ali kot dekoracija plašča, krzna ni več. Hkrati pravijo, da tudi obutev ne bo enaka lanskoletni modi. Letos bo moderna obutev visoka le do gležnja. Usnjeni škornji torej ne sodijo več na nogo »moderne žene«. O nogavicah pa so zamisli drugačne od sedanjih. Nogavice naj bodo silno tanke, na spodnjem koncu pa bodo vpleteni trakovi iz zlatih niti, na katerih bodo prišiti pravi briljanti. Baje želijo s tem poudariti čar in dragocenost ženske noge (brez dvoma bodo vsaj v drugi težnji uspeli). Nova dolžina (čitaj: kratkost) ženskega krila Pariški modni kreatorji so predvideli občutno krajše dolžine ženskega krila, kakor doslej. Najhra-brejši so se odločili za res kratke modele. Slika vam ponazarja, do kam so »krajšali« smeli ustvarjalci mode sodobnega Pariza. Verjetno so se pri kreiranju držali načela, da mora biti žensko krilo tako kratko, da vzbuja pozornost in dovolj dolgo, da pokrije vse kar hoče. Obvestilo za naše upokojence Prenekateri naš upokojenec je že naslovil na naše uredništvo vprašanje, zakaj ne prejema Konoplana brezplačno po pošti. Dolžni smo, da pojasnimo predmetno vprašanje. Delavski svet Induplati je pred leti sklenil, da obdržimo z upokojenimi sodelavci tesne stike. Pretežni del tega sklepa bi naj prevzel Konoplan s tem, da bi ga upokojenci prejemali po pošti brezplačno. Podrobnejše določilo tega sklepa pa pravi, da so upravičeni prejemati Konoplan po tem določilu le tisti upokojenci, ki v podjetju nimajo svojcev, ki bi lahko kupili naše glasilo in ga prinesli domov. Naklada našega lista je 850 izvodov, katere v najkrajšem času razpečamo. To dejstvo nas utrjuje v zavesti, da je Konoplan dosegel svoj cilj in postal v štirinajstih letih res glasilo kolektiva, v katerem najdejo člani vse tiste zanimivosti, ki jih zanimajo. Dosledno bomo izpolnjevali tudi sklep delavskega sveta in Konoplan pošiljali vsem, ki so za to upravičeni. Cenjene upokojence prosimo za dobrohotno razumevanje takšnega poslovanja in jim obenem želimo ZDRAVO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1966 Urednik Otmar Lipovšek Nesreče v oktobru IHB5 V mesecu oktobru je bilo v naši tovarni zopet sedem (7) nesreč, enako kot v prejšnjem mesecu. Vse nesreče so se zgodile pri delu v tovarni in so bile lažje, tako da so vse skupaj zahtevale samo 36 delovnih dni. Tkalnica: 1. Zora Mikec (22), tkalka. Pri tkalskem stroju je bila utrgana nit. Ko jo je vezala, je po naključju z levo roko sprožila tkalski stroj. Pri tem jo je bilo tkalskega stroja udarilo v komolec desne roke. Pripravljalnica: 2. Joži Kimovec (31), navijalka. Na makadamski cesti v Mengšu ji je prišel dinamo med špice prednjega kolesa. Zaradi tega je izgubila ravnotežje in padla. Pri tem si je poškodovala desno nogo v gležnju, levo koleno in obe dlani. Predilnica: 3. Adela Bulič (39), mokra predica. Pri iskanju niti se je s kaveljčkom zbodla v kazalec leve roke, kar se je kasneje ognojilo. Oplemcnitilnica: 4. Alojz Klančar (42), delavec na impregnacijskem stroju. Pri kuhanju milnice mu je milnica skipela. Hotel je hitro zapreti ventil, pa mu je pri tem spodrsnilo in je padel v milnico. Poparil se je po desni roki. Vzdrževalni obrati: 5. Jernej Orehek (36), strugar lesenih valjčkov. Ko je šel po mizarski delavnici, je stopil na leseno kocko in si zvil desno nogo. Uprava: 6. Katarina Kham (26), vodja laboratorija. Pri pregledovanju vzorcev se je med hojo preveč približala stroju in jo je vzvod za zlaganje tkanine udaril po čelu. Menza: 7. Marjana Ročnik (18), kuharica. Pri rezanju kruha ji je spodletel nož in se je vrezala v desno roko. S IfK f rj rj ■f rp 11 v*> jt xy f, Jv. -v; I j r *; ' 'ri 4> \ I -J f 4r! ¥ J , ihhvft *n “ iAttr - aov? fotj«v Vuqou*viA-•*'; "fuEoTZ AS*- kAIL lat—----— Himalajci so nam pisali Obvestila iz kadrovske službe Vstopi : 1. Francka Marinšek, šef račudovodstva, vstopila 1. 11. 1965, 2. Mlakar Marjeta, tekstilni inženir, vstopila 17. 11. 1965. Novosprejetima želimo mnogo uspeha pri delu in dobro počutje v našem kolektivu. Izstopi,: 1. Vidergar Pavel, munga, izstopil dne 23. 10. 1965, 2. Urankar Angela, tkalka, izstopila dne 16. 10. 1965, 3. Soba Karolina, tkalka, izstopila 2. 11. 1965, 4. Niedenvanger Jože, ključavničar, izstopil 12. 11. 1965, 5. Ocepek Peter, ključavničar-varilec, umrl dne 15. 11. 1965. Poročili so se: 1. Podlipnik Marija, mok. predica, poročena Vrhovnik, 2. Hribar Marija, motovilka, poročena Repnik, 3. Dornik Julka, del. v adjustimi, poročena Černivec. Novoporočencem želimo mnogo sreče in medsebojnega razumevanja. Zahvali Dalj časa že bivam v ljubljanski bolnišnici kot bolnik. Tu so me že mnogi obiskali, zato se za to prijaznost iskreno zahvaljujem sestri Majdi Škrinjarjev!, zdravnici dr. Mariji Šiška, članom izvršnega odbora sindikata Induplati in upokojencem kolektiva, ki tudi niso pozabili na svojo nekdanjo sodelavko. Vsem, hvala za pozornost in lepe pozdrave od Julke Dolinšek Ljubljana, novembra 1965. Celotnemu vašemu kolektivu in vsem, ki ste ob tragični smrti mojega dragega moža PETRA poklonili cvetje, ga spremili na zadnji poti in izrazili sožalje, se najtopleje zahvaljujem Nepričakovano nas je v ponedeljek 15. novembra v poznih večernih urah za vedno zapustil naš sodelavec-varilec Peter Ocepek Mladenič osemindvajsetih let se je poslovil od zemeljskih tegob, to je bistvo resničnosti, ki jo s tem nekrologom beležimo. Pokojni Peter je postal naš sodelavec 19. oktobra, lansko leto. Delaven in ukaželjen je obiskoval šolo za varilce, da bi si utrdil strokovno znanje in s tem prispeval skupnosti s kvalitetnejšim delom. Peter Ocepek je zapustil ženo in dva zelo majhna otroka, katerim izrekamo, ob hudi izgubi očka, naše iskrene izraze sožalja. Posmrtni ostanki pokojnega so pokopani na pokopališču v Komendi. žena Kati Ocepek Vratar Peter Rojc )