Zgodovina šivalnega stroja
Šivalne stroje je izftmil Elija H o w e. Ta CloTek se je rodU 1819. 1. v Speaera, v severo-amerikanskej držayi Massaclmsetts. Njegov oče so bili ubožea žagar ter nijso imeli niti pripomofikov niti veselja, da U bili svojega sina boljSe vzrejali, ker jih je preveč dražil 8 s?o-jimi saiijarijami. Po cele nre je Elija stal ter gledal, 3 koliio Mtrostjo se giblje žaga, ko reže žaganice. Večkrat nij slišal pčludne zroniti, ter jc pozabil na vse svoje dolžnoati, da je bil le pri žagi. Njegovo največje veaelje je bilo, ako je mogel pri kakem potoku ali nft kakein drugem kraji narediti mlin, dA je potem gledal, kako ga voda goni- To se zna, da je pri taoih igračah čolo zel6 zanemaijal. Oče vidžS, da Elij« nema posebnega veselja do šole, mislijo si, da bi ljilo najboljše za dečka, aici prido v kako tovarno. k.jev se izdeiujejo stroji (mašme). Iu rus ga pripravijo v tako tovarno. Elija je bil takrat 16 let star. A tudi tuiaj je inladi Elija vedao sanjaril, njegov gospodar ,je veScr&t dejal: iz Elije ue bode nikoli nič prida. Pa tndi nij bilo dosti upanja. Elija je bil zanič, ter je moral potovati od jedaega mojstra do druzega. Povsod so ga pozuali, nih(5e nij bil zadovoljen ž njim. Yo dolgem potovaoji stopi v nank k nekermi imenitnemti mašinskemn mojstrn v Bostomi. Ta je bil pnri, ki ja spoznal Howetove lastnosti, videč v njegOTili sanjarijah krepkega in čvrsteg« duhi, ki vedno misli in prevdaija. Saj si je tudi on nže Teč let ubijal glaro s tem, kako bi izumil stroj, s katerim bi se dalo hitro šivati. Vefkrat je povabil prijatelje v delaraico ter jim pripovedoval o svojej nameii, pokazal jim je tudi različne pripraTG. a vae zamaii, nj«'govi poakuai so bili brez aspeha-To ae zna, da pri teh mojatrovih poskušnjah ga nij liilo veiijega opazOTaka, kakor je bil Elija Howe. Kakor blisk se ga polasti misel, da je njemn pri-hranjena ta imeBitna in važua iznajdba. Od sih dob je bil rea dmgačeu čloTek. Ako bi ga Ijili videli zdaj njegovi prejSni gospodarji, s koliko gorečnosijo jo delal in šel za zvojo namero, ne boječ fe uikakorSuih zaprek, gotovo bi ne Ijili pozuali v njem Elije Howeta, aekdaujega sanjača..
A nij treba mislili, da je morda lakoDiost po novcih uagilmla Howet» k tolikemu praadevaujti; ne! v njein je bilo nekaj vzviSeuega, aek poseben
76
cflj nra je bil Tedno pred o&ni, in da ga doseže, premag&l je Tse svojc sla-bosti, ter je zastavil vso svojo sreSo. ,.Tisoč ui tisoč <Snih uboZnih ljudf, ki slnžijo s šifanko v roei vsakdanjega kruha, oprostiti hočem tega težavnega dela. Vse foe moei, ki je člmek s Jiranko izgubiva, ostanejo nin naj v višje in plemenitejSe nam&e; moj šivalui stroj naj nrn je vrne," tako je večkrat na tihem dejal svojuu prijateljem iu tovarišem.
Bilo je 1849. leta. Preteklo je precej nekaj let, da sc je bilo trebs Howetu boriti s pomankanjem in biitkinii skušnjatni, a zdaj je vae to prest&I in lehko je z veseljem dejal, da je nekaj isuuiil, kar še nij popolnoma, a vendar toliko dobro, da služi človekn v oMno korist. Vesela prihodnost, srei!a in slava mn je bila zdaj veduo pred očini. Toda osoda zahteTa od vsacega sloTeiSega človeka svojih žrtev. Howe je bil ubožen, a da izvrti svojo iznajdbo, potreljoval jc novcev. Zatorej se obme najpred do svojih piijateljev, da l)i mu posodili, kolikor mu je treba v začetku njegovega dela, obetajoii jim pojneje vse pošteno in z dobriiai obrestmi povroiti. A aikjer iiij aašel pomoži,- ae-kateri so se mu izgovarjali, ila nemajo toliko, kolikor Iji rad; drogi so se mu zopet smijali, a tretji niu so aaravnost rekli, da je popoljioma zrM za norišiiico.
Howetu je bilo obupati. Da ne more izpeljati iznajdbe, ki je bila t&ko živa v njegovej dusi, kakor bi jo z o<lmi videl, to mu je podrlo vse upauje. Poleg tega pa še gledati jeno iu olroka, ki sta se borila s pomaukanjem; od ljudi biti zasmehovau in zasramovan, to je prevefi, da bi mogel preaašati človek, ki inia inehko srce v prsih, A zdaj pride pomoii. Necega due ga 6reča ujegov nekdauji sonfienec, Fiscber po imenu, imovit človek. Temu pove Howe vse svoje namere, upanja in zapveke. Pisoher je T>il za iauajdlio svojega prijfttelja tako navdnšeu^ da tak6j vzainc ujh'govo dnižino v svojo hižo, ujemu samemu da toliko norcer, IvOlikor lu« jifi ja treba, da uaredi prfi Sivalni stroj za poskuSnjo. Z novim zaupaujem je zdaj gledal Howe v prihodnost, a temni obJaki njegove osode se že zmiroffl ne izgube. Šiv'3ljii slroj se je izvrstno obneael ter je uadvladal v poskuSaji pet najboljšib švelj, a vendar uij hotel nihče nič vedeti o tej novej iznajdlji. Vischer je imel pri tem podrzetji 2000 dolarjev izgube, m kmalu potem je uuu'L Zdaj je bil Howe zopet sam in brez pomoči.
Necega dne mn pride na tun, naj bi svojc sre&o poskusil na Angležkem. Angleži so podvzetni Ijudjč, misli ei, in morda se ondn izplaSa njegovo delo. Zatorej poSIje svojega brata Amazo na Augležko, a vsi posknsi, da bi našel kacega podvzetnika, bili so zamin. Le uekor Tomas je bil pripravljen kupiti pravico patenta, to je, pravic-o, da sine samo njego^a firtua izdelovati šivalne stroje za Angležko, ter je ponnjal Hoivetu 250 tiuitov šteTlinga (1 funt šter-linga je po naiSej Ttednosti 10 gl.) za onionjeno pra?ico. Howe je dobro znal, da bode Anglež obogatel, kadar njegovi Sivalni stroji pridejo t ob6no rabo; a kaj si more pomagati? sila kola lomi, in primoran je bil prodati prarico pa-tenta za majhen donar. Tomas pokliee kmalu potem Howeta na Angležko, da mn razloži sestavo Sivalnega stroja. Ko je pa angležki kiamar prejel po-trebno razjasuilo o rabi Sivalnega stioja, odpravi Howota trdo iii mizlo, ter mu za njegov tnid niti toliko piaSila ne da, kolikor ga stane pot v Ameriko nazaj. Howe je zdaj moral živeti ua AngležkePi v največjeni nboštm, ii, ta-Jdsto tudi njegova obitelj v Ameriki. Naposled je bil priiaoran sastaviti sToje
najpotrebnige stvari, kakor tudi k&lnp (model) srojega Siralnegn strcja, ako je hotel dobiti Tsaj toliko aorceT, da se more v stojo domaSijo rrniti. V tetf ae je strar v AmeriM glede Howetovib šivalnih strojev nekcliko izprenienils-Nekateri niehanikarji so bili namreč tako predrzni, da so začeli Siralni stroj posnemati in ne gledž na Howetoy patent, tudi izdelovati in prodajatL A ravn0 ta nopoštenost je n&klonila Howetn to korist, da so njegovi šivalni stroji ob njegovrai prihodu v domafijo bili obfe pripoznani ter so se na vse strani z»-Celi razSirjati. Howetovo ime je zdaj povsod slovelo, in vse se je hudovalo nad veliko trivieo, ki se je godila Howetu s tem, da je moral zaradi sleparjev in uepoštenjakoT skoraj polovico svojega življenja preiireti v največjem pomanlcanji.
Zdaj je liilo Howetu lehko srojo pravico braniti in boljsi dnevi — daevi sreče ui siare so se ininli za toliko plemcuitega mufeiiika in bojevalca. % njegOTO iznajdbo je jelo sloveti tudi njegovo imi5 po vsein izobraženem svetlk Povsod so ga obt'ndovati, povsod žestili. In ko je bil Hove imovit filovek --pridobil si je milijone — mislil jo vedno na svoje nekdanje nboštTO ter nij nikoli pozabil nbožoib delavceT. Oa jim je skrbel ue samo «a Tsakdanji kruh nego tndi za primcnio izobraženje.
Ko se je začel 6ni krvavi boj raed severom in južuo Ameriko, žel je tudi Howe, da se bojuje za domovino, katera ga toliko let nij poznala. Vaetft vojaškiin čast&n, ki so bile na pomidbo bogateran čloTeku, se je odpOTedal in Vojcral se je za svobodo sroje domorine kot prostik.
Iz krvavega boja vrnirši ae k svojej obitelji dorai5v mu je bilo lo malo Casa daio Se živeti. Kmala po konCanej TOjski je umrl v svesti si, daje živel in trpel za Teliko idejo člOTeškega napredka.                                        R.