ASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE T-TS ST? ¿L^ J* MtJTSr CUcaf* nt, aoboU, 22. oktobra (October 22), 1927 STBV.-number 249 ■AJ M BAlAAMi liAMAMlAABBV iH t Mili KORgrtSI v Portorlčaai uhtevajo volilno i pravo sa ia volitev «vojnem go-vernerja. — Na otok« so aa Ženeva, Švica* 4. Mussollnl skrbno gleda na to, da ne pridejo v tujezemetvo vesti, ki prlpov* dujejo o nepokoju med delavskimi masami v Italiji. Take vesti, ki pofoftaJo o nepokoju, smatra Musaelini tunaj Italijo sa nevarna, kar M Wo teiko dobiti posojilo Im tobepem !bi bil dokas, da jo «Jogo*» roiljanje s sabljo podobno pretenju «love-ka, ki ftuga drugim s palico, da Jih nabije, a Je svesan na nogah in rokah, 4a ganiti ne more. V resnici so pa v Italiji fte prva znamenja, ki gpvore, da Je ljudstvo sito faftteCovske dikta- piptii driivt Keertfni Črnogorec Je tekel v »dnjem momentu, da Je nbU v Hilobrann In so ga dragi porinili v kašo. ' Marion, m _ Rado Milich. ^noKorsk|. delavec, ki Je ubU wsrri Jonesa, Je bil v petek 21. ¡*tnhra obeien v tukajšnji o-krij"i ječi. Milich Je bil na gla-,u ' srangeft" znane Bi^rje-* tolpe butlegarjev. Blrger sam ¡J» na vesti dva umora In tudi ns v eAala. Milich pa Je pred "Ki m in «So zadnjega mo-■jnu trdil, da Ja streljal v al-w>ranu, nato pa so drugI gan-njegova tolpe svallll nanj «"vdo napadalnega umora. Mnoga jugoslovanska društva , aH iirala na «svernerje flmai-Z pomilosti Mllicha od «»-tno kazni. Oglasil se je tudi *>ro»lovaa!j poslanik to pro-Jfovernerja, da spremeni "»' no obsodbo v dosmrtno Je-SmaU J« p« odklonil vee proč-** Milich je bU pač 'ioreigner' Jfcjcrod*), ki ga ai ftkoda ... Berlin, 21. okt. — Nemška zbornica Je danes Izvedela, da nemška republika ne more plačevati svojih civilnih nameščen-cev kakor bi sama hotela. Koeh ler, finančni minister, Je Informiral zbornico, da s predlogo za zvišanje plač civilnim ualuftben-eem In uradnikom ne bo nič. ker Je 8. Parker Oflbert. smeriškl diktator sa vojne reperadje, protestiral proti vitkemu zviša nju. Gilbert Je izjavil, daNem-čija oš sme povečati proračuna, drugega denarja pa nima. New Vork, N. ti. okt. -ne Johnson. 1i letne baletna sealka. Je v torek cjotraj pa- PRO SVE GLAMIMJ HIvOVENMH MAMOOMM PODPORNI JMPMOTl LAfTHINA SLOVENSKI HABODHB POPPOBKB JKPHOT» kraj« v Narofataa: Zedl«j.n. . _ pol Utas Clllcmfo ia Clcw> S7.50 da Isto, H.ti se *ol teta, 1» Moutvo 10-00. ■■■ NMkf M "PBOSVETA" ». Ufiilll AIIH» Cliwp -THB ENLIGHTENMENT" | Pl| »vetovni v movlna, kar jo je p« zelo tušna In žalostne. Ker tiče mojega rojetnega kri Planini na Notranjskem, je tuga i »j lalost poaebno veHfca, kakor mi poročajo. Pravkar sem prejel pismo prijatelja iz Ljubljane, kamor se je preselil is Planine. Niti dan ne mine, pile, da M »e Ml kakšen Planinee aretiran in odpeljan v Postojno, " * " Italijo; Planina je Subscription: Unltsd SUU« («Mpt Ckicafo) --Trhwiro S7J0. aad fordga fm*« Dat«, v I^t )s S, m n» - a—fl U*. razdeljena na pol, ker meja Ita-je in Jugoslavije pelje ravno skoči Planino. Do lani je bil v Postojni pred šolo na trgu spomenik pespika Miroslava Vilharja. Na njem so bile vklesane njegove bese- "Cujte gore iri bregovi, da sinovi Slave smo..." FARMARJI PRIHAJAJO K SPOZNANJU. Napredek glede socijalnih rawner v človečki družbi je skrajno počasen, ako je odvisen edino od zakonov, ki učinkujejo v njem. Ako bi nekateri ljudje ne občutili veliko preje učinka teh zakonov kot drugi in bi teh učinkov ne sporočili drugim, bi bil socijaini razvoj te veliko po-časneji, kot je. Kajti oni, ki imajo koristi od obstoječega socijalnega reda, ne store koraka, da se socijaini red izboljša v dobro splošnosti Vsled tega pride najprvo manjšina enega sloja dd prepričanja, da je treba gotove sodjalne uredge človeške družbe izpremeniti, da bo vse ljudstvo imelo koristi od te izpremembe, ter prične s propagando za izpremembo. Propaganda doseže v začetku majhen krošek. Nasprotniki vstajajo na vseh straneh in širijo protipropagando proti socijaini novoUriji, kot jo imenujejo našprotnJM vsake socijalne preuredbe v splošno ljudsko korist Propaganda sa s^ijalno preuredbo pa dobiva kljub protipropagan-di čimdaljše večje kroge, ako je stvar dobra in prepričuje ljudstvo, da je treba uvesti gotove socijalne preuredbe v interesu izboljšanja ljudskega gospodarskega položaja. Tako se krožek za nove socijalne uredbe vedno bolj veča in končno postane tako močan in velik, da se občutita njegov vpliv in moč. Ta propaganda se vrši pod raznimi imeni, a cilj je vedno enak: izboljšanje socijalnih razmer v korist ljudstvu. Citatelji se bodo spominjali, kako se je pred leti ustanovila Nestrankarska liga v Severni Dakoti. Zagovorniki privatnih interesov so se ljuto zaganjali v njo, da preprečijo razširjenje idej v sosedne države, ki jih je propagirala liga. Kjer so nasprotniki mogli, so israbili tudi svojo politično in gospodarsko moč, da preprečijo prodiranje idej Nestrankarske lige med ameriške farmarje. Razširjevanja njenih idej niso mogli preprečiti, ki so bile v svojem jedru zdrave. Ustanovile so v mnogih državah organizacije med farmarji, ki imajo take in aliéna ideje v svojem programu, kot jih je imela Nestrankarska liga, akotudi ne povsod pod njenim .imenom. V Iowi se farmarji organizirajo pod imenom "Napredni farmarji." Ta organizacija ima svoj glavni staft v Mason Cityju. V svoj proglram je sprejela točke, ki po-kazujejo, da ta organizacija ni samo po imenu napredna, ampak je sprejela tak program, da se lahko o nji reče, da je res napredna in da se političarji starih strank—demokratske in republikanske, prekrižajo, kadar čitajo njen program, kakor se pobožen človek prekriža, kadar sliftft izgovoriti peklenščkovo ime. Konvencija te organizacije se je obdržavala v Forest Cityju in se izrekla za socijalizacljo produktivnih in raz-delivnih sredstev in virov narodnega bogastva. V svojem predgovoru povdarja, da nimajo producenti boga-va in velike kapitalistične kombinacije ničesar skupne-a. Kapitalistični interes! in bančni gospodarji drže ljudstvo, ki producira bogastvo na svetu, v razmerah trajne suinosti. Boj med tema dvema razredoma se bo poostre-val, dokler se delavne mase ne organizirajo, da lahko prevzamejo mašinerijo produkcije, distribucije ln izmenjave, da se te agencije obratujejo v dobro vseh faesto samo v dobro peščice ljudi. Organizacija kot taka, naj bo ob vsaki priliki in času pripravljena z drugimi državnimi ali narodnimi skupin* mi delati za priboritev idealov, kot so tu proglašeni. ■A Ta predgovor pojasnjuje v odločni besedi, da •• napredna misel ne da ukovati v ječe in spone in da sa pojavlja Um, kjer so jo nasprotniki Vsakega napredka kom* pričakovali.. Najmanj so pričakovali, da se U misel pojavi med farmarji, kajti farmarji so pri njih veljali že nekdaj sa najkonservativnejši element Nanj so gradil trdnjavo konaervatlsma. Zdaj se pa temelji ta trdnjava ša tudi sibljejo in Mjejo in je la «e vprašanje čaaa, kdaj1 svoj tevati bf morali, da imajo Slovenci na Primorskem svoje šote, društva hi zbirališča, kjer bi se gojila narodna kultura. Zakaj pa imajo Italijani v Dalmaciji pod Jugoslavijo pravico do svojih «ol ia do pouka svojega' jedke. Zakaj bi Jugo-rija ne storila kakšen korak Toda jsedaj, kakor poročajo, so Lahi odstranili spomenik našega slavnega peanika, katerega oče je imel veliko pesestvoJ§ne na Kalcu pri Baču. Na spomeniku so bile uklsssne tudi člove-ike ribice, ki žive v svetovno t Postojnski jsmi. Ns vrhu spomenika je bilo oprsje Miro-sava Vilharja. Vilhar je zgodovinsko poznana oseba, kajti on je bil tiati, ki je skliceval udstvo v slovenske tabore. Ta moš velikih zaslug sa Slovence e sedaj sramočen od vsndalskih Lahov. Kakor sem izvedel leži njegov oskrunjeni spomenik sedaj na pokopalilču v južni Postojni. Baje ga bodo sedaj pre-peljali v Planino, kjer »:* Vfl-isrjevo hišo že vzidana plošča z napisom, da je bil on v tej hiši rojen. Ker bo. kmalu sto let od takrat, se bo ob tej priliki to izvršilo. Meja med Italljp in ugoelavijo gre ravno skozi Planino. Pomislite torej kakšna težava za prebivalce. Tužna 3lanina. Domače razmere? Kakor se čuje je v Planini vse navzkriž: eden je proti drugemu. Komu naj človek verjame, komu pomaga? — Kmalu po avetovni vojni smo se Planinci v Ameriki zbrali, da .postavimo 38 padlim rtvim is Planine ploščo, na kateri bi bila imen* vseh. Par let smo prosili za dovoljenje, toda brez uspeha. Odgovor smo namreč prejeli od župnika L. Mi smo odgovorili, da bomo mi sami tu v Ameriki preskrbeli vse. Cmalu nato je prišel odgovor, da naj polijemo denar, da bodo vse tam uredili. Toda ker smo mell še prej skušnje s pošiljanjem denarja za razne stVari, smo lepo denar obdržali. 2e večkrat je bil v Ameriki nabrani denar porabljen v starem kra-u za druge namene kot je bil namenjen. Poleg tega pa so še ubogega kmeta odirali, da je moral za isto stvar plačati še enkrat. Ravno tako nas je hotel potegniti župnik L., pa se mu nismo dali. To je oni planinski župnik, ki je svoječasno navdu šal slovenske otroke, naj slave svojega so vraga. Takrat je bi-s tudi tožba proti učiteljici» ki e otroke učila, naj Jugoelaviji na čast pojejo, ne pa na čast sovragu našega naroda, župnik L. je seveda propadel, ker obravnava ee je vršila v Ljubljani. Bila je tožba proti navadni učiteljici,. ki je navduševala mladino sa avojo lastno grudo. Ali naj tedaj človek zaupal našim dušnim pastirjem, ki ee šbrnejo, ne vsi, pO vetru. Ubogo ljudstvo, ki je prišlo pod italijanski jarem. Potem pe dobe še taki ljudje kot je šup-aik L., ki je inteligenten, pa dela sa eovraga. Ce kakšen priproat človek nasede fašistom ni tako čudno ln podlo, kot če tsobrašenec kaj takega etori poaebno pa še, če ima vpliv nad ljudstvom. . ■ ■Nerad pišem o tugah naših zatiranih bratov na Primorskem toda ne morem drugače, ker m vedno miali uhajajo na mo lajstnl kraj, ki trpi pod peto Hassollntja. Našemu naroda pod Italijo ftuge pogin, kajti "večni" Rim tako ukazuje, ko pravi, "moli in delaj", a je sedaj Spremenil U tsrek v "trpi in iBoti". .Nič ni čudnega, še ae jeslk Hlavija v tem osiru ? Pred kratkim sem čital v A. S., da ee je v staro domovino odpeljal rev. Kazimir. Kazimir na dolgo in široko poroča o domači politiki in ee zgrsia nad dr. Svegelnom in dragimi! ki ne trobijo v njegov rog. On laže, da je bU rojak Pticelj saluner v Ameriki. Ne, rev. Kazimir, mr. Puceljna smo poznali v A-meriki kot dobrega uredniku pri listu A. S. Vi samo zgagarite v domovini in lašete, da je on bivši saluner. Ako ste vi rev. Kazimir imeli v Ameriki poleg vaših raznih dohodkov še kak- ete kar grabili bogastvo skupfcj, ne smete še te lepe čednosti obesiti na dragega poštenega roja-Vse to ste delsli pod krinko niške suknje, ker ste vedno pripovedovali, da ste ubošni. Gotovo m tudi še spominjate, ka je bila cerkev sv. Vida v Cle-velandu sabita. Saj ste tudi vi meli prve ceremonije nad nekim salonom za vaše slovo v Clevelandu. Puceljna pustite kar v "miru, ker imate veliko več grehov kot on. Vemo tudi, da ste bili podpirani še od nekdanje Avstrije. Tudi vemo, ko pravite, da ste šli staro domovino radi zdravja, da temu ni tak&. Vmes so bile druge stvari, radi katerih so vam postalfi tla v Chicagu med frančiškani prevroča, kajti že par let nazaj ste pfičlei izgub-jati vpliv tudi pri njih, ker ste tako lepo ravnali. No sedaj ste pa še dobili medaljo sv. Sava, ki se Vam tako pristopa kot izdajalcu krona. — Matija Pogorele. postranske zaslužke z vašim itftinrmisijononi, s katerim radi prostora zadostuje. volite ljudi, ki so vi take, ki se vam ____ _J|0JS čas volitev, ko[ pa ste vi v potrebi, vam pa hrbet »kažejo. " Konvencija Ameriške delav skte federacije je pravkar kon dala. Pazno sem čital vsa tozadevna poročila o poteku kon-venčnih sej. Mislil sem si, da bodo delegatje naredili kaj za delavske koristi, pa niso nič. Delavcem v Ameriki je poti močne politične organizacije, pa o zeleni W. Green odločno od klanja. Dokler ne bo ameriško delavstvo močno organizirano v evoji politični stranki, ne moremo pričakovati nikakega uspela in nikakih zakonov delavetvu prid. Sodniki ShoemakerJe-vega kalibra pa bodo dela« z delavci kar se jim bo pač poljubilo in kar jim bo kompanija ukazala. Ce se prav spominjam, ni bila do sedaj še nobena velika stavka dobljena in tudi ne bo, dokler bodo ni* krmilu Oreeni in Lewis!. To so mendš sami kom panijski podrepnikl, ali se pa ne zavedajo svojih dolžnosti, ker so >reveč konservativni. Delavstvo se mora organizirati gospodarsko, strokovno političn6. Po mojem mnenju glavna organizacija za dela^ stvo politična. Kajti kadar bo delavstvo imelo v uradih moč, prične pokati njeno sidovje in kazati očitno znake njenega razp#danja. •Broda v tujini polagoma izgublja. toda bolj žalostno pa je de j-stvo, da ee kaj takega vrši na Volimo delavske zastopnike! Sharon, pa. Delavske razmere eo tukaj v splošnem slabe, draginja pa je ravno tako velika kot je bila v boljših čaisih. Zima se bliža in mnogo očetov n mater premišljuje, kako si bodo nakupili kuriva in g;orke obleke v teh mizernih časih. Tukaj sedaj zbirajo denar za Community Chest fond. Mislijo nabrati čez sto tisoč dolarjev. Največ fehtajo pri delavcih, kateri pa itak nimajo nič. Človek bi tudi nič ne rekel, ako bi šel denar v resnici v dobrodelne namene. Toda večina nabranega denarja gre sa uradnike in nepotrebne organizacije, le malo ga pride na mesto, za katero se je fehtalo. Ako bi siromsšen delavec kaj vprašal, bi mu s težavo kaj daN. / Dne 8. oktobra je na tukajšnjem okrajnem eodišču sodnik obsodil 72 let staio ženico na dve leti prisilnega dela radi kršitve suhega zakona. Naj čitatelji Prosvete sami sodijo, če je taka obsodba na meetu sa tako staro ženico. Korupcija pa je čedalje večja, ki jo povzroča Volsteadov zakon. Pri tem velja naš slovenski pregovor, lri pravi: Kdor Pl vozi. V tukajšnjem kraju je sedaj približno 70 elovenekih družin sposobni so skoro že a-meriškl državljani. Ker se bli žajo volitve, okrajne jn mestne, bodite opresnl, sa koga boste oddali svoje glasove. Sedaj imamo, sopet priliko, da postavimo urednike, ki bodo gledali za naše intereee, ki eo v reenki za dobrobit delavca in države. Vsak delavec naj voli sa okrajnega pravnika (district attorney) Josephs Nelsona. On Je že dosti dobrega storil sa delavce. Naj navedem tole primero: Leta 1928 eo bfl! skoro vsi uredniki Hrvatakega radikalnega kluba tukaj aretirani in odpeljani v Pittsburgh. Člani kluba pa ni-eo bili v«tan u dobiti nobenega advokata, ki bi Jim pomagal, niti sa denar ae. Potem so vprašali Nelsona, ki je bU takoj pri volji pomagati Jim. Vprašali eo sa. koliko jim bo računal. pa je odvrnil: "Povrnite mi vošae vošae stroške; pa bo vss O. K" Se veliko drugih elitnih shača- ipošičke in ženice, konu nekaj narobe Joeeph Sabath, čikaški "di-vorce judge," razporočni sodnik, rf ee ponaša, da je v teku svoje karijere zakonito ločil preko 0,000 zakonskih parov, je bil tedaj bo šele dobflo svoje pravice. — Joe Gena. Mi se nejsaemo podati! MaiateUer, Pa.—Ker sem tudi jas na stavki, sem se odločil, da malo opišem naše razmere. Naš lokal št. 2246 U. M. W. of A. v 2. distriktu šteje 489 članov Izmed tega števila nam se je doeedaj izneverilo samo C članov, da so pustili unijo in šl stavkokazit. Slovenca ni razen mene nobenega tukaj. V sredi meseca avgusta sem mislil, da je tukaj napovedana vojna. Pripeljalo se je v našel bino okoli dvajset trnkov držav ne polkije in deputišerifov Drugi dan po prihodu so pričeli graditi barake zanje in šerif je dal sedmim družinam naznani la, da se morajp v teku enega tedna izseliti. Med temi sedmimi sem bil tudi jas; Dobili emo si stanovanja v bližnjem mestu Barnesboro in okolici ter čakal na šerifa, da pride in nas postavi ven iz kompanijakih hiš. Kar smo čakali se je tudi zgodilo Naša unija je preskrbela truke rin šerif je s svojimi pomagač zložil pohištvo na truke, potem smo si pa sami morali poskrbeti, da smo pohištvo razložili. Ko tor pravi, da preštudira francoski sistem izravnavanja družinskih sporov. Vrnil se je malo poparjen. Dobil ni nič konkretnega, kar bi mogel aplicirati na ameriške razmere, pa je trda kost. Na svoja Stara leta je zabredel med moraliste in zdaj hoče reformirati zakonce, da bo manj divor-aov. Spisal je dekalog (deset zapovedi) za može, drugi deka-og za žene in tretjega za može in žene ekupaj.j Tri deksloge. Kaj je Sabath povedal nova* Ev treh dekaiogih, Nič. Vse to so že drugi moralisti povedali pred njim — kljub temu e on sam razvezal 10,000 parov. Sabath svetuje zakoncem, da se jubijo, naj se ne prepirajo, odkriti morajo biti, držijo naj skupaj in si omislijo Izpitni dom. Vse to pomeni ravno toliko, kakor če bi ji* rekel: "Zdaj pa ekrbite, da «rastejo peruti in potem v malo poletite po zraku nad šumo ali jezerom!" Sabath ni dal nobenegS zdravila za zakon: kakšni ljudje smejo sklepati zveze in s kakšnimi pogoji, dasl mora vfedeti, da divon izvira it zakona. Kjer ni poroke, tam ni razp— Kjer je ločitev, mora biti v za- nas je kompanija postavila naselbine, so takoj pričeli dova-žati akebe/ Prišli so iz Pitts-burgha, Akrona, Ohio, Johns-towns, Pa., in od drugod. Toda kakor hitro jih je kompanija dobila, smo jih ml razgovorili da so pustili delo in odšli. KompSnga si je tudi mislila, da, ko nas bo izgnala jz naselbine, se bodo ostali prestrašili in se povrnili na delo. Xli hudo se je motila. Začela je delit notice tudi drugim, a ker se nih če ni zmenil, da bi šel delat, je kompanija zopet razposlala notice ter je prišel šerif in izgnal vse (razen dveh družin, ker so moški šli skebat) iz naselbine Danes ni nikogar več v naselbi ni v kom pan i j «k ih stanovanjih rszen skebov. ■pMBpB Mi smo prepri&ni, da & bo kompanija podala prejalislej Tukaj dela sedaj kakih sto skebov in ves premog je naložen s stroji, pa vseeno ne morejo več naložiti kot 260 ton na dan Vsak skeb ima dnevne mesde po 96. Razen teh pa ima kompanija še 40 "pusyfbotov," tako da stane kom penijo ve premoga več kot štiri doisrje. Koliko časa bo mogla kompanija še vsdrftati je Še vprašanje. Premoga v tej okoBd nI mo-kopati brez izurjenih unij-sldh rudarjev. Kompanija ve, kajti vsak dan prtasso kak šnega mrtvega skSba Is jame Razume ee, da ml stavkarjl nimamo nobene pravica,___ BtJa pa vso. Rojaki, zavedajte se evoje moči dne 8. novembra, ko boete imeli glesovntee v rokah To-kaj podajam imena prensogoro-vov. ki jih hošejo UkialotaU « ekebi: MarsteOer (Mess Greek), Ahrerda (Tlpperaryh town, 8t. Benedict, Piše Ivan Sabath ij drugi sodniki priznavaj., ,ja Je današnjem sistemu zakona anarhija, nočejo pa ničesar sto. riti za odpravo te anarhije.B Anarhija je T tem, ker je™ letos v Parizu. Sél je tja, ka- kon le licenca za spolno zada^ vanje. Ker pa vsled splošne if. norance navadno pride razočara, nje namesto zadoščenja, gre unija k vragu še preden se dobro ogreje. So še drugi vzroki loii. tve—-ekonomski, finančni, tem-l peramentni itd. — a ta je Klavni. Ljudje se večinoma še ženi-jo tako, kakor da bi stavili v lo. terijo; malo jih je ki prej teme. ljiio poznajo drug drugega in so sigurni, da se res ujemajo. ■■ Država in cerkev dajeta Pičeni eo za spolni interkurz, to je vse. Teoretično obe zahtevata otroJ ke, faktično pa ne vprašata, če so v uniji vse sposobnosti za roditeljstvo. Kak dekalog, kak-Šna pridiga naj pomaga, če ni Sposobnosti? V Čem je resnična od pomoč?' Zdi se mi, da edino v tem, če ae zavrže licenca za interkurz■! daje stroga licenca le za rodite^ stvo. TakSno licenco pa morel dati le pooblašen zdravnik. Pri. vezati zdravega moža, ki bi rad bil oče, na jalovo Ženo, je per-verzija; privezati bolnega moža1 na zdravo ženo je pa zločin. Ako država ali družba po vsej pravi, ci zahteva otroke, mora tudi poskrbeti, da dobi zdrave in krepko razvite otroke, ne pa cmerav, razporoke. cev, ki umirajo že na materinih prsih. Našli ao ga v Port Madtaonu, Iowa. Port Madison, Iowa. — V tem mestu so po dolgem iskanju našli "povprečnega Američana" v osebi Roy L. Grayja, malega trgovca. ZvedenciMrf-*e*stumejo na take povprečne reči, kij učili, da Rorf L. Gray ima v sebi povprečni ¿nsčaj, mišljenje, poklic, fizično poHavo in SENATOR FLETCHER PROTI PRIVATNEMU LASTNIŠTVU TRGOVSKEGA BRODOVJA. On zahteva, da vlada obdrži tr^ govske ladje in jih obratuje ▼ dobro ljudstva. SSš TTST^tS^f *°v*ke plovbe odpravijo, narod Združenih držav. AlKso ugamli? ^ ^ ^ prevzame naiog0 transportiranja produktov v tu- Washington, D. C. — Senator Floride, demokrat trgovskega odseka, je o-belodanil i>ismo, v katerem priporoča, da* vlada trajno obratu-je trgovske ladje. On pravi, da se naj vsi sistemi privatne te — Poglejmo: Naš V meričan" je busim smodke in čika tobak, čl ne vesti in oboždje Tunney)a za politiko se zanima le tal kadar se bližajo volitve in glede prihodnjega predsednkia misli, da bi bil Hughea še najboljši; glede prohibidje mu je vseeno, če je ali ni; čikaški župan "Big Bill" mu ugaja; o Ligi narodov ln lokarnskem paktu ne ve ničesar; o Mussolini ju ve toliko, da mora imeti ^obrega časnikarskega agenta; največji sedanji Američan je Lindbergh, in "flapperke" so ali right. Ko je reporter nastavil kamero, se je "povprečni Američan" ustrašil. On misli, da časopisi objavljajo slike samo velikih mož in velikih zločincev — on pa ni prvo ne drugo. Vse kaže, da bo časopisje imelo še veliko zabave s tem "po-v prečni kom." Cikaški Hearstov "Herald-Examiner" ga je že najel, da mora priti v Chicago, kjer bo govoril na radio in kazali ga bodo kakor deveto čudo. (Odgovori na vprašanja). Brooklyn, N. Y. — J. 8. — Knjiga za pouk esperanta v angleščini se dobi v vsaki večji knjigarni. Tudi besednjak se lahko dobi. Dali ee v večernih šolah vrši poduk mednarodnega pomožnega jezika eeparsnta, nam ni znano. V slovenščini je izdan ročnik aH nudi besednjak, ki si ga lahko preakrbite, ako pišete kakšni večji knjigarni v LJubljano. Vredno bi bilo poskusiti tudi pri listu "Jutro," Ljubljana, Knaflova ulica št S, L r Emeigh Run, Clymer, Arnsburg, Ehrinfleld in še nekaj drugih. Rojaki, etojte proč od teh krajev in povejte to Še dragim de-lavcem. Jamee Würnar, tajnik lokala 2246 U. M. W. of A. jezemske dežele. Fletcher obtožuje, da se od tistega časa, ko je bil sprejet tr« govski pomorski zakon, zanemarja ameriška trgovska mornarica, dasiravno je bil ta zakon sprejet z namenom, da se zgradi trgovsko brodovje, 'ki ga bo stovala in obratovala vlada. Republikanski političarji so ve» ti čas tratili svdjo energijo, da * trgovsko brodovje izroči privatnim interesom. V teku proo ki se Je razvil, da se vlada zrn trgovskih ladij, je administ: cija skoraj odnehala. Dogodilo, se je, da so bili privstni intej povabljeni z okrožnicami, da k pijo ladje, rekoč, da cena ne1 la nobene razlike. Fletcher pravi, ds je p čas, ko mora vladi spoznatrJ je te "vrste politika ponesn in da za to spozna, ds je bilo ne-i mogoče ustvariti ameriško trgovsko brodovje pod kontrol» privatnih interesov. Kajenje in krtka krila bodo pi vepešUe žensko emancipacij Madison, Wis., 21. okt-H fesor psihologije na wiscon«^ sld univerzi William H. Shdj don je dejal na seji psiholog nega kluba, da morajo dekW nositi kratka krila in kadit» garete, da e tem izzivajo in m dajo udarec obstoječim institucijam in konvencionaini stim.r J Samomorov med dijak' ni pisovati moderni «nanosti £ trdijo fundamentalUti. pra^ H. Sheldon. Vzroki leic ^ t^ da se dijaki ne morejo prila^ diti moderni znanosti, ker »m li v mladosti zastrupljeni psv^j skih mitologijah in nesmis^ stih. ženska, ki se hoče ^ boditi, se mora otresti pravljic ia delati na to. ds datlje socialne in spolne is-^j djeodpravijo. Kadersetoi« t*f«< ■■lil« tasks emt^ pecija. NABOCini ■ KlfJlOO -AMKmSKI SIXIVKNCÏH PZOSVET» SOBOT. . vssrv s«? nAHASTM socialističnih glasov v ljubljani. (Izviren dopis "Prosveti.") Občinske volitve t Ljubljani ^inesle zmago samostojnim emokrstom in sicer kljub» tetou, g ¡e klerikalni aparat deloval s ln0 paro. Delavske stranke, s0 nastopile tudi pri teh vo-|,-ah Se vedno niso mogle po-aem dobiti pod svoj vpliv ljub-anskega delavstva. Vendar pa ¡najo ljubljanske volitve za orientacijo manrfstičnega delavstva zopet važen pomen, kajti udi g temi volitvami sa pričenja novo razdobje v slovenskem elavskem gibanju, ker je tudi restolica Slovenije — Ljublja-pokazala, za katero smer se odločil slovenski' proletariat. Gotovo je, da se je pričakova-o, da bodo volitve v ljubljanski občinski svet prinesle večjih ali manjših iznenadenj. Ali izid volitev je znova dokazal, da zmajuje stara sodallatična orientar cija. Dogodki zadnjih let so v Sloveniji slednjič ustalili polo-aj in ustvarili socialistično bazo (temelj) delavskemu gibanju Slovenije Ljubljanske občinske volitve' znova pomenijo padec komunističnega vpliva, narastek soci-jalističnih glasov, kpnsolidacijo socijalistične delavske stranke in indirektno likvidacijo Berno-tovih "socijalnih demokratov. Pri teh volitvah so dobili združeni socialisti 537 glasov, j* komunisti z Bernotovci samo 892 glasove. Od 11. septembra, ko so se vršile volitve v narodno skupščino, so socialisti napredovali za 99 glasov, za isto toliko pa so v tem času nazadovali komunisti. Ta narastek socialističnih glasov torej ni brez pomena. Ta narastek je znova nov dokaz stremljenja razredno-zavednega elavstva po socialistični stranki, ki naj s pametno gospodar sko, socialno in strokovno poll-iko pomaga na ozdravljenju e dan jih razmer. Stanovanjske vprašanje še vedno dela preglavice merodaj nim krogom v Jugoslaviji. Lanskega leta so podaljšali sedaj še veljavni stanovanjski zakon do novembra 1927, s katerim je vsaj nekoliko zaščiten stanovanjski najemnik. Kot v vseh državah se je stanovanjska kriza pojavila tudi v jugpslo-vanski držsvi. Vendar pa se je stanovanjsko vprašanje razen v Jugoslaviji in Avstriji povoljno rešilo s tem, da se je sukcesiv-no reguliralo odnošaje med hišnimi gospodarji in stanovanj »kimi najemniki. Izgleda pa, da » vprašanje še dolgo ne bo rešeno, ker nimajo odgovorni faktorji niti moči niti volje odjaviti stanovanjsko krizo z ne-«m konkretnim zakonom, k >i naj uredil stanovanjske odnošaje med gospodarjem in najemnikom in ki bi naj obremeni! in prisilil banke in večje P°a sta izdelana tudi načrta inž. fClodiča (Kočevje—Vrbovsko— Srpske Moravice) in za Musila za Brod^Moravice. Slovenski krogi se predvsem zavzemajo za Klodičev projekt, ki je za Slovenijo tudi najbolj pripraven in cenen, dočim se za Zupnekovo varianto zavzemajo predvsem prebivalci Gorskega Kotara, ki žele, da je izpeljana železniška proga, ki naj veže ¿tovence z morjem, po njihovem ozemlju. Gorski kotar je pokrit drevjem, katerega hočejo na ta način izvoziti bodisi v Italijo ali v druge dežele. Ti boji, ki imajo predvsem lokalen značaj gotovo ne koristijo Sloveniji, ki že težko čaka na zvezo z Jadranskim morjem, ki bi gotovo dvignila promet v Sloveniji in s tem gospodarski nivo slovenskega naroda. Volitve v trgovsko la obrtno-Industrijsko zbornico v Ljubljani se bo^o vnovič vršile, ker je vladni režim razveljavil volitev lanskega leta in postsvil komisarja v osebi Iv. Jelačina ml. Sedaj je vlada na pritisk mero-dajnih krogov razpissls ponovne volitve ns dsn 30. oktobra. V industrijskem odseku so se zedlnile vse politične strsnke za kompromisno listo, dočim so pogajanja za enotno listo v obrtnem in trgovskem odseku popolnoma razbila.. Klerikalci, ki na vsak način hočejo imeti v svojih rokah tudi to institucijo, upsjo, da bodo šele sedaj prišli do moči, vendar pa, kakor izgleda po držanju gospodarskih krogov, te volitve ne bodo prinesle klerikslcem uspehe ObOaske volitve ee novembru ln decembru fia BU-jerskem. Vse politične strsnke se pripravljajo na boj. Prebivalstvo je rszdeljeno kot po navadi v — dva tabora, v liberalce nI klerikalce. Le v industrijskih centrih se opaža več ali manj agitacija za delavsko stranko. Med posameznimi stru jami se vrše pogajanja za enoten nastop, ki naj prineaevpllv, če U ne zmage delsvsklm odbornikom ln zastopnikom V Mariboru se bodo vršile volitve v občinski svet 18. de-cehbra t. I. Agitacija pa sadaj pridno vrši. Mariboru na-čeluje klerikalni župan drJLe-skovar, podžupan pa je llbera-te dr. Llpold. Socijallsti bodo naa topil i najbrž enotno tako, da je sedaj te precej izgledov d« bo v rdečem Mariboru županova! socijslist. V Zagreba Je bil te dni že v tretjič Izvoljen za župei» arhU tekt HeinzeUZanJ so glssovsll hrvstaki meščanski bl<*. stojnl demokrati ln J^^' |čevd so m Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Nemčijo je bila podpisana v Berlinu te dni. Za Nemčijo sta podpisala pogodbo nemški državni tajnik zunanjega miniatrstva dr. von Schubert in legacijski svetnik dr. Eisen-loebr, za Jugoslavijo pa izredni poslanik in pooblaščeni minister Balugdič in univerzitetni profesor dr. TodoroviČ. Novo sklenjena pogodba med Jugoslavijo' in Nemčijo garantira obema državama največjo ugodnost; Tako zagotavlja pripadnikom obeh Glaaovt članov 8. K. P. J. in čltateljev "Proevete." Provokator rošlja in felita. Glencoe, Ohle.—Tisočaki, tisočaki! Petdeset tisočakov) vpi- mtttt Narodni Slo IT. GLAVNI STAN JSST*SS SO. LAWNDALE AVK« CHICAGO, Izvrševalnl odbor: upravni onem t Prodssdalk Vincent Calakar; pod Prednik Andrsw VWrldi. R. F. D. 7. mi na konju. Tako ai mislijo ti ptiči. Toda le bres skrbi bodite, kajti do tega je še daleč, ker članstvo naše jednote ni tako ignorantno, da bi verjelo v vaša natolcevanja. Goqiodje, mi delamo naše zaključke na podlagi dokazov, nikakor pa ne na je provokator v nekem lističu "in I podlagi vere. v okrožnicah, ki jih je rszposlal Da je sklenil gl. odbor nalo- ____ _________%_____________________ ________ na društvene tajnike Slovenske žiti nekaj jednotlneg» premoše-1^ Vas. joT^iT^.^ruJaiTBiss N«^ak7u"l»»ik toiaisk'«za narodne podporne jednote Z na- nja na Zadružno Im.hI« V Ljub- Lovroac (iradifek; gl. blagajnik John Vofrkh; urednik glaaila Juia Zavart-menom, da bi sbral tisočake sa ljanl, kakor ga naklavla tudi volk; upravitelj danila Filip Uodiaai vrfcoval sdr«*«tk Dr. P. "J. Kara. «na njegovo provokatorsk« diktatu- razne druge banke in bonde. sa 8|- CWr Av*- CWtalsaAr Okle. ro, ter da bi rogevilil in sejsl to je, kakor sa vse drugo svoje GOSPODARSKI onsiKi držav svobodno nastanitev in I prepir med slovenskim delav-delo odgovoren članstvu, r nika- ^¡L "-„I4^ ¿¡7* gospodarsko sodelovanje. Nem- atvom s pomočjo njsgovlh kle- kor pa ne rasnim parasitom, Av#" »M M,T H- ška država je dovolila posebne rikalnih zaveznikov. teri se še danaa pasejo na ra-.f J porotni odseki koncesije za uvoz Jugoslovan- Na piko si je vzel S, N. P. J*tn čun ljudske nevednosti. Ako pri John Gmi0kt pr^s,^«,, m w. Har Si, 8prl»««aM. 1IL» Jaka TrlaH, skih poljedelskih produktov, ju- njene voditelje, ker so nekaj nas ni kaj p?av, bomo pač sami Ha« it, Strakaae. Pa.t Toay Hhr«««l, K. P. p. Na. i, Joknatoa City, in.»-goslovanska država pa je dala jednotinega denarja posodili Za- znali napraviU, da bo prav. Frask PešbaJ, Bos «I. Park MIH, Pa.j Anton «alar, Boa 104. Gross, Ka*. koncesije zs uvoz strojev, teks- družni banki v Ljubljani, da bo ¡^ dinei ni še nihče dokazal . BOLNIŠKI ODaBKi tilrtega blaga, kemikalij, usnja v korist delavcem ln kmetom. L, ^^^ n^aklh nepravilno-1 OSREDNJE OKROŽJE: Lovrenc GrašlMt, H8?*st So. Uwndala Ava^ in papirja, kar vse Jugoslavija Zato so pa Kavno nasprotno: več gl,. v«HODNO OKROŽJE: Jo«* Zork». R, P. D. I. Bo« m, Waal Newton v največji meri potrebuje. |ki vodno »asto^jo proU jedno- urtdniicov jednotine posle Pa., Asioa Abra*. itee K. Tsm St. Cleveland, okto. ti, zagnali tak krik, ker oni no L ye& terminov, Vsakdo pa tudi marajo, da bi jednotin denar ^^ vW1 ^lut našega vodstva v procvitu 8. N. P. J. jSj Zatorej članstvo, Is priprosto pamet rabimo in imejmo zaupa II PRIM0RJA Premeščen je iz Klane bil v korist delavcem in kmetom. Saj denar ja vendar kapi-| učitelj Msrij | tsllstlčen ln spada v kapiUli- ke. Tako črne in temne sile kmalu sppt PraviMM bagrM v Strekelj iz Klanca v Istri v Sani stične banke, tako oni. Salvatore Monferrato v pokra- Provokator, ki se skriva pod jiniAlesssndria. komtmistlčno krlnko zato ker. ^ Jt IZ naJai ^ l^.v! - F*nk J^enc. čela te dni. Po Brdih je napra- nega hrvatskega imena, si je navila toča vinogradnikom veliko del drugo ime, ko je prišel v škodo, po vipavakih vinorodnih Ameriko. To pa teto, da bo-bol i krajih pa bo vinska letina pro- vleklo pri Slovencih. S klerl-cej dobra. kalno atranko pa je naredil kom- V TomaJu na Krasu je umrl g^** Alojzij Sonc, dpbro znan na Slovenski narodni podporni Jed- gornjem Krasu. , " n0JJ' . , _ .. 1 ^ Fant, prepozno si prišel PoKku&ene tatvine ftlvega srebra v bil obtoiw.^ • m mm»m mmj m h «m« ■ leaiioanilTl ith1 ■ ara w1iii . £ . m > ■ » . » * * " . t mi i vi dosedanjih ma* storilo veliko J vsi itee k. ■ KAPADNO OKROŽJE: Jacob Baloh, R. R. I, Boa M, Plttebar«. ta JogoMpadi frank Klan. Bos MS, CkUkotm. Mian., u nr. tap.; H Gelob. Box Hl. Rock Spring«. Wye. Nftdsornl odbor: . freak Sale, pradeodaik, MM W. Mtk St. Cbioago, III.; Udvik Madve. it. Ctalr Ave., CleveUnd, Okk>( Albert Hraat, MB Sa. M«r«e Bin nje v naš gl. odbor pa se bodo I CltvtU,ld' 01,101 Albm HrMt- Mí 7J .. A W Ameriko ln premlad si še, da idrijskem rudniku je u g tvoJlm! klerikalnimi ^¿J^T® ki 11 n Fran Gn ezda. Dne Lavexnlkl ktj lkodit! s. N. P. ^ ni d i je nalagal ukradeno L organizacija je že prestala vprašanje. Ze na < n raz ne steklenice. Za-L^.tIJ. 4. k«h. „.Jkongraalh se je stori (Isvirno.) 88. septembra t. 1. je bil v Sarajevu otvorjen tretji kongres poklicnih pravnikov Jugo- šala Ava.. Ckleago. 111. udelešllo * ' ' 4 ' ' Združitveni odbori Prask Vlltasr, pradasdalk, MM Augusta St.. Chkago, M. t Jaba MM Sa. Cttfles Park Ava.. ChlMgo. III.; Pdlar Gaahal. Mftl Sa. POSOR!-—Korespondenc« s glavalMl odborniki, M delajo v glevadai «raía vrši talóla t VSA PISMA, kl aa aaaaAaJa sa paala gl. pradaadaika, m naalovot Prod-•edniitvo S. N. 1*. J.. MIT-M So. Lavndala Ave., Cklaage, lil. VSI SADBVK BOLNIŠKE l*ODPORE SB NABLOVRi Bolniško Ujal-itvo B. N. P, J., MIT.6» So. UwndaU Ava.. Cklaago, III. DBNARNE I'oSlLJATVE IN STVARI,' m ss tM«|e gl. Isvrševslaefs ra In Maola voMe «a aa«lovat Tajalitva S. N. P. J« MIT-M So. Lev». iHtlilJaJo aa ^aga, lit. lil. -.«I«; awlari RUgiiaiAtvo S. N. P. Jn jih '«nima v„ pH(oW|# nUé9 po.tov.nj, 7 gl. Isvrlmlnem odboru sa naj poAHJoJo Li^w rrJl TwTól^o'za izboljšanje naše sskono-1414 W. Sly* like ki so JiP«; « ^0 ^ Uogl.j .« J« obdelalo še Val dopW In . Članstvo pa je še vse- " { vur. ha t «vasi s gla Lke naoade uepešno odbilo P^J^ r4*™11"!?!? Ä BIT4» la Lun reásadaltoi nmuoriieg« odbora. «est>aaslev )a «geraj. odsek so as) poHl|a|s ne naalavi lake VSE ZADEVE V ZVEZI S BLAGAJNIŠKIMI POSU sa __________________________»v: Blsgslnlitv.» H. N. P. J.. M|T4I Ho. Usrndale Ave„ Ckleago. obtožen^ Fran 2. avgusU je nalagal ukradeno I ^ organizacij a je že presUla srebro v prazne steklenice. Za- veince imel* j« hude n«-lkonifrMlh sačlll so gs in spoznali, dasl jeLprotntke bežal, kar se je dalo. Pred sodi- L^gjjj (__ AČem v Gorici je bil Gnjezda ob-L j ^¿^ naoade uepešno wv..«r r sojen na eno leto ln tri meeeee ji pri. ^j Is natega pravnega žlvlje- zapora. fe vei čUnov Tako bohj» ter pokasana je bila pot rti olrfrom na njih «*ijaln! polo- Obmejne Izkaznice. GorUkaK sedij. Ako bi gl. odbor Ukrepi spadajo v bančni prefektunTje izdala novo okrož- neverirpetdeset tisočakov, bi tli"» to lepo.glbanje pravnikov sa]^, i Springfield, tO. drugI spisi, asaaaalla. oglasi, narolnlna la glaalla« Jednota, nsj ss pošilja Lawadale Avs„ Cbleago, III, preieauira je izuata novo umu/.- neveril peraeucv « . «.«¿-il nni ki ao bili na kr- 7T .i nico glede obmejnih okrožnic za naši prijatelji gotovo n« zavplli \n v ida st. PllJV «h potovanje v okolišu 10 km to in Itako glaand, kot aedaj ko je ne- «»«. HHMMrt ln vlada sts Vrlsvanju olvilnlh razsodb prt ss js razpravljalo o Iz- bila gluha. Vae obljuba •OjS0|nM( kar je slaati vašno radi te- ker Je v naši drlavl vsaka učila Italijanskega jezika. ^ "Ä^^ne^ ' «isti hodijo okoli m gonijo pila- ki hjrfe čtanom^6NIJ nekaj ne de ljudi v tečaj, češ, da se mora tveaiU, ^ ^» J^ ^ .Uvlja k vaak drugorodec nemudoma na-1 Ako W Carll šel v Rusijo in tam| ^ učiti italijanščine. ^ Cez mejo /e hotel Iti pri Reki TO8^ ki garjt f<>r«ijem vprašanju poaUviti »posobljenoaU aa dosego rasr« 221etni Vslentln Rusjsn Iz Tr- ^ 11 koi g J na podlago enakopravnosti ln Uih ciljev. , rttmmtR» ca te reško sod!- hftEL Hlovennke nnrodne vzaj!«nno.tl mota ln šene, ^cer Hprejde so ss sledeče resolu-šS ga je obsodilo na 6 mesecev! nasprotje pravniki. Naj- cija: fflmMH- obdržala svoje stare sakone. ker vlada pri nas v pravu ša federalizem in kar sako-, . Tlnodaja ša ni Isenačena. Vsi so stole narodnega Jedlnstva 4» ¿¡¡¡J if ^ n«kdanjih načinih unltarlzma, šlvlmo v polnem |gvr|gVanJa. pravnem federalizmu. . . Končno Je kongres rszpravljal Vprašanje ja, ako bodo skls- L kolektivnih pogodbah med de-pi sarajevske skupščlns imelihodnjnleL in delavstvom, o č» več sreče, da prebijejo to sa» m9r kongres »ahteva, da mora preko bresdelja ln zrušijo ba-|ntAa gakonodaja uvsstl ln pri onstran msje. Izkaznice dobljp kaj koristnega ukrinll. inu Tako se da- le Ustniki posestva ali podjstja Provokator, ki sadaj tako n^ , ^ na^ in zaposlene! onstran meje. DorU je v vojnem «asu vihtel svltlo ™ k^?smo bili t voljeni so ti-le prehodi: Moj- ^^ k¿t «uulUjtnsnt ln moš-* X ujgd 1 strovka, Pakman, Podbrdo ' Ho- t navduleval v boj za -^HnUnU lo blaLuvljljočl apo. tederšlca, Trata, Podpleska, vcm ln u presvetlega oesarja.inJtnJli' ln ^ ■ Podlanlftče, Breznik, Soria. Mikol« bi ne bil prlšM v Ameri-Pri neki razpravi v Gorici je ko ln ne bil bi komunist, če bi nastopilo kot priča majhno, Avstrija oatala cela, ker bil bi drobčkano kraško dekletce, poeut s msdaljami po prsih ns Predsednik jo je izpraševal brez stroške delavcev in kmetov, tolmača in deklica je odgovar- Zato pe% je danes vse polno ala, kolikor peč se je priučils tskih I «tU jo lenobo v Beogradu. Prav-I^ kolektivnepogodbe o delu talljaničine v šoli. Tolmača ni stov, W hujskajo neeevedno de- á[ , dolž- t«r da jim da potrebno aankcl- bilo treba. Italijani so takoj . Isvstvo, da se m^jOMJjl^ ¿kupščl-R v«. ^ veseljem ugotovili ogromen dallsU, oziroma es*se*MsUČ.| y 8arilJftVU M j, bavlla s ^psks država. Povdarja as tu uspeh italijanske osnovne šole. no stranko, ker ^ ^^^ najaktualnejšimi ln zelo značll- tud| potrebo priznanja in potes Slučaj kaže le, da jo naši oi«^ t^.^» 1"¡J^nlml vprašanji za reformo naAe ttifotovltve svobodnega razvo. ci nadarjeni ln se kmalu prluče «ti boš ji sedeli na tronlh.ds so KaJ nsvedeMo ne-u delavskih strokovnih organi- tujega jezika, s čimer pa še ni jim dali brco za vedno. Ker so \mTZ njih neovirsnega dslo- doseženo njihovo potujčenje. to nsrediU, tudi če ne bi nlč dru- jpravni znA¿Aj «oproge v za- vsnjs, Bm pravica sdružsva-idovščinl so otvorill te- fegs, w ji» ^ " jkonskem, imovinskem ln ns- nja nI delavskih organizacij, čaj, v ksterem se bo mladina nja «¡J | .Mnam pravu v Jugoalavljl je brea organlsnslj nI kolektivnih učila italijanskega jezika, i» ff J^i^gSg-ggj vabeM najtivahnejšo, dlskuzl-Lgodb, pa naj se U sklepajo principom, ki Jih po- rsdl družabne solidarnosti, aH korsferent dr. Ivo Mi-1 kot sredstvp sa povzdlg splošns In matsrljalns moči de- ppum razred- 8 tužnlm srcem naznanjam sorodnikom, znancem In prijateljem žalostno vest, da ja mila smrt pretrgate nit 1 nja naši ljubljeni hčerki, I ma sestrici JO0EPHINB OKl.EftEN, H«jena je bila 21. Jan. v Ca-nonsburgu, Pa., in umrla pa Je oktobra 19117. Pogreb aa je vršil S. okt. t L po katoliškem obredu na tukajšno pokopališče v Clarldgs, Pa. Bolehala ja dalj časa na srčni bolesnl ln zadnjih dni js pe dobile paralizo. nI bilo vaš nobena po»| moči sanjo. Prav lepo se zahva» lmo vsem, ki so jo obiskali, Ur snem! čuli £ 8 u bo tlel; da kulture vsč borbe je glede šene-musli- Reeokielje pravniškega Na Bovške« je napravilo s£B Z» ^ n^lanov, v nje neurje ogromno škodo. No- Lrim „^ ne gre kam ml ,V vo zgrajena ceZU ki vodi odd#nemo. Sadaj ko to Mo- jJJ ^ » Bovca proti Predelu, Je skoro aiUmri i„ f^uri, da bi mu ver, . ai..j. i. .uii «Mut^AA .. _i__________Am\ix va, da aa pzira na siars ooica-* - ¿tilo begati pa tudi si ne bo soboto dopoldne sa Je kon-delo v posameznih odsekih —T" ' ¿Lr/wiA u nkrtli" 20f) 0001 .r «nrnvnkntorek« delolda ss psira na siars ooica-|A||A v dvorani narodnega glepr.j^. „«Mnj. Gorlikl pokr.Jb.AI "dopotev».__D.lj. m j. tavU konsr.. « rLZcijA luvur. »o vradMII priredi romanj. 8bv«n«» » 'vpr Jnj.m o c-novnih n—lih odMkl: T Rim. Prlin. M n. oktobr. Id Km4m, Wta. - M»»» nomomk*. pr.VL Po-rT^ji , .. „...i,, - bo tr.Wo p* dni. «lili S• • #t• e ■Ulo vuko oMbo 17« Ilr. Dl «rodno vldrtn, |n „. drud «tr.nl m-1 iPreHoiul iTj. v ril Ud r»-podpomo Jrfnoto Mto. d. «no(U)JllJo , „dnotoji, u m ^ « « vtaTii« U» knUrl « ip.kuli™il . m- L.^ m kSl,lkl« fIJmM» k-r k^-bl jo radi unUlli. m._k» rMd,|HJ v dva .kuplnl. kajti ^ toi. tr#b. nJao vldall da kot odprU »vrat-L^ „vadnlh dalnliklh dmitoh ^Tllo dr^uTta * nlkl na opravijo n*. aa *<**>«[„ prid.)» , p«*Uv tolik» vto-^ iuUlanaklnavadl I» P**v I» J-"«^» <"U0 "•i"*'- «atSl. t« i» «lavna ..... * ' T.ko i. ««^»Inltortav ^ KB najkrajšem čaau raspo-IJe bla«or iednou m njena lx>lezni ln sleer mr. Matija Regina, ki je prečul s del. likor moMia naeačno. Take II« P"i»T» —inidarjev vZtÄ r«pu- J. bt^or Jadnou ta nta«.. L^u f«ntol)on.r<« toh dnrtb Vana »<■ udnja rio«n.ka d«.|*ta".tva_najvrf)a..krt ~ mM. y« Ixido kl aa tičejo t«h it va la kulturne Italija ae bo po- našals pred svetom, da je med dL blagajne pa še bel)mm drUvlJsnlU ^^-¡T UmaljlU) zatrla prosvetno ognji- Ako se nam peer^l iu-mlada dva.sama, pa mu ni šlo po želji. Ob nedeljah sta ae umaknila z materjo za vse^ popoldne kam v senožeti ali v gozd. Ali ko sta se vrnila, sta ju našla kje pred hišo, vsakega v svojem koncu, v čisto vsakdanjem pogovoru o letini, živini, ali pa v premlevanju ksfce no-vice iz kmetskegs tednika. Ljudje so kajpa kmalu do* znali d čudaštvu mladega Zu-ge. Stari ae jih kar ni mogel več otepati, čeprav mu drugače ni bilo lahko priti do živega. "Ali že pripravljate xJbko?" "Za dvojčke, kaj?" "Tak fant bo, da pojda koj precej po tobak."_; "Kdo pa J« Načeto delal škor- lah ... Bo še Mi • njsr "Priporočam ae sa' botra." Take so mu brusili, kamorkoli se je napotil v dolteo. Mohorjevim je nekdo celo hišo popisal z vsakojakimi zbadljivkami. In nekega jutra je javkalo pred 2urgovim pragom borno ščene v sUrem cekarju, poleg njega pa je ležal koe papirja, počečkan s okorno roko: Na Rakoljku ao ItupUi «•nega Ačeneta, jutri ga bodo krstili za Načeta ali Slažeta, ojtidiraj-som-som-som!. •. Žuga je prvi ugledal ta danaj-*ki dar, pa je pograbil vse skupaj in nesel Necetu na skedenj. "Vidiš, take ie uganjajo." In mu je prečital, kakor je bilo na papirju. "Ali al možak, ali si 'mevža, to U vprašam? Saj ti bo žena pobegnila in mene bo konec te sramote. Taj daj si le kaj dopovedati In se preseli v hišo!" "In kaj bo potem?" j« vprašal Nace, kakor da Biti malo ne sluti svojih zskonsklh obveznosti. "Kaj bol" ae je savzel oče, Id mu nI šlo v glavo tako čudno Vprašanje. "Bo is kaj, če vrag ni Tako zalo nevesto imaš —-menda vendar nimaš kisa v V- hišo ae spravi! Tega preneeem, da bi ml staWjall m Tisto jutro Je koljek trški župnik. Nabiral je gobe, Id jih Je imel v mrsiaati torbi še lepo kopico, največ tem-norjavih Jurčkov, pa tudi nekaj lisičk., Seveda ee je pri tej prt-liki oglaail tudi pri Zugovih. Na moč ga je sanhnalo, kako je s rnladim parom, o katerem ao tudi do njegovih ušes prišle verjetne novic«, «Uri mu je kar brss ovinkov povedal, kako in kaj. "To ni nikafca sramota, ljubi moj," je prepričevalno razlagal župnik. "8ramota je razuzdanost, ki je je čedalje več na svetu. Pa kako čista otroka boija imate v hiši! Da bi bilo še kaj takih ▼ moji fari In na vesoljni zemlji sploh 1 Kakšen ponoa krščanskim roditeljem in sveti katoliški eerkvil" Zavil je oči, da bi ae mu bile skoro prevrnile, in je nadaljeval: < "Ampak zveza ima tudi avoj namen, kakor pravite. Svoj sveti in vzvišeni da, da. Blagor mu sicer, kdor tega ne ve, dokler mu ni treba! Ta dva ne vesta. Vidim, da še Ivan Zoreč t NJENA POT (Dalje.) "O, vseh devet večnih Muz—saj nisem hotel ničefliilipa, kar se je sgodOol 8amo čist ln blag genij naj bi mi bila—!" "I, seveda!" se mu je rogala oetra misel. "V oltarju svojsga narejenega svetoUlJ* in cmeravega malodušja naj bi ae bila kremšiU in kisala, da bi bila Jalov malik -v šivam življenju, ki ga ti nisi znal živeti po pameti in resnici! Ali nisi vedel, da je žensk pravo življenje —ljubezen? To Je tudi edino, kar ima in rada pokloni in t veem srcem da onemu, ki Je tega vreden. In njeno najoetrejie orožje, ki seka skeleče rane, Je ta njen dar, pa naj Je darovan tako ali tako. če te Je puugaral, al sam kriv, ker si pozabil, da Js ljubezen prav za prav samo kratkj» premirje v srditem boju rted nasilnim samcem ln zvito samico . . . Najboljša žena pa moša vsaj sedemkrat na dan goljufa^-." "In vendar—I VaaJ razodela naj bi mi bila, da ne bi bil iskal in blodil v zmoti!" "O. pesnik v nsdsemskih višavah, kaj se še ne vrneš na trdna semeljska tla?—Torej odpela ln alekla naj bi ae bila pred tvojo samo-ljubno sebičnostjo in si skssano potreela pepela na svojo gifšno glavo? Katera ženska bi storila to In priznala brss nujne potrebe svoje skeleče in nezaceljlve rane iz preetanega boja s neobzlmim in divjim moškim?" S takimi trpkimi mislimi je obupno ubijal še zsdnje medle iekriee spomina ns lepo Marijo, ker JI nI mogel odpustiti, ds ga je prevarala v njegovi lepi veri. 7. Marija ae Je v evoji zapuAčenostl bolestno spominjsls mehke nežnosti in šegave pored-nostl Emilov«. Čimbolj jo je skelelo Frsnce-tovo umikanje, tem silnejfta je poetajsla koprneča misel na ono skrito Eftiltaup gnezdeče, Is ka^rega Je ušla, da bi ujeUUefcjSrtčo, večjo blaženoat • Njeno hrepenenje je zaplalo včasih tako nepremagljivo in hlepeče, da bi bila morda kljub notranjemu odporu in ženakl oholosti pozabila vse ozire In stekle nazaj v toplo in skrito gnezdeče, kjer bi se v ljubčkovem naročju skesano in sladko razjokala ter naplla mira* tolažbe, po kateri Je vpila njena slabotna dula,—če bi JI ne bito domače razmere ustavile lahkomiselnega koraka. Oče Je začel eumljlvo hirati. Staroat je kar vidno počepala nanj. Zdelo ae je, da mu vsak dih v tem zatohlem ozračju vsaja novih strupenih klic v staro in onemoglo telo. Bil je vel in medel, kakor, Ispodrezana bilka in ni * mogel pregnati otožne misli, ds Js sanj sdrsv-ja samo le Um sredi lepih, zelenih in tihih dolin med nizkimi grički In Umnimi hostamt. Z vsakim živcem je hrepenel v one daljne lepe kraje, kjer koledujejo In vriskajo domače pee-mi. valovijo cvetoča polja, in vejejo edravs ln mehke sspe preko vinorodnega, z belimi hrami posejanega Primakovega in one jaane cerkvi-ce. ob katero se naslanja starodavna črešnja s vso svojo daleč vidno košatostjo ... O Isda-na lepou. ti »ladka in daljna priča vee moje bridke in vendar Uko neskončno lepe In sdrave mladosti, kako u nikoli ne morem In nočem pozabiti! Vsvojl nadložnosti Je veliko preaameval. Zena je opravljala domača dela in vraUrake posle ter se Je komaj savedala moževega bed-nega sUnja. Preveč se Je bila še vživela v razkošno sijainoet, e katero ae je hrupno bahato veliko mesto, in katero je pUa s željnimi očmi In se je nLmegta nagledatl,—preveč ee je ugledala v nedoeešmmt» da bi bila mogla ffcUu bližnje bridkosti, is vsake ulice Je je pnšrs ljal mladostni spomin, vsak okras Je Js opominjal zorne mladoeti. Tako vsaj ee JI Je sdsta. —Kako more človek Mati, še poleti la posiml sije toplo sofecel .... .. "Na solnce pojdi in ob morju hodi, pa bo vse dobro!" je silila bolehnega moža. 'To solnce je polno prahu in me peče, ne greje," se je brsnll. ¡Ponoči ni mogel spati. Vaak večer sproti ga je pekla skrb sa razvajeno hčer, Id se je bila navadila, da sa je kasno vračala t dolgih izprehodov. "Prizanašaj mi, nesrečni otrok, vsaj še teb par ur, dokler živim!", jo je proseče kregal. Mariji ss je oče smilil bolj kakor ženi. Ko je bil neki večer poaebno slab, ss je hudo ustrašila in js začela ostajati doma. Posedala je ob njegovi postelji ln se je trudila, da bi mu olajšala bolečine. - \ "Ne, ne—s menoj je pri kraju, to vidim," je ječal starec. "Samo Um, doma bi še okreval." "Pa pojdimo tja, oče, Ukoj pojdimo!" se je vdala. "O, kaj neki čenčaU!" ss je jezila Vrtač-nica. "Kaj bi Um? Tu je lepo, bolezen mine najprej tu!" ^Ce pa oče telijo tja—?" je ugovarjala hči. "In kaj bi bilo s tvojo službo, a? Ali to B "Službe so tudi ts^^5|kmetnejše!" je učil moš. Vrtačnlca Je krčevito zajokala. Njena IhU je pokopala možev in hčerin lepi in pametni načrt» ------- Mariji odslej ni dala miru in pokoja ljubeča skrb, kako bi pomagala oslabelemu očetu. Predobri in bolehni moš je, kakor je videla, na ljubo ženi opustil vsako misel o preselitvi v one lepe in zdrave domače kraje. O, če bi siromak, imel vsaj vsega zadosti,, kar mu je potrebno v onemogli betežnoeti, da bi mu Uko vidno ne umirale hirajoče moči! A kje vzeti denar? Njegova revna pokojnina in njena neznatna plačica, kolikor je nI mati potrošila sa njene prešoplrae obleke, sU komaj zadostovali sa nujne vsakdanje potrebe. In kje so zdrsvt-la in priboljškl sa bolnika? i V tistih dneh šele je začela spoznavati vaa-kdanjo skrb in resnost življenja Ur neisogibno potrebnost In vrednost denarja. Niti s eno samo kratko mislijo se ni usUv-ljala ob prereenem In sanjavem Francetu. Vsi nemirni utripi njenega Iskajočega %rca so drh-UU ln uhajali k veselemu Emilu, ki je bil zmerom živahen in tohkomtseln kakor ona sama. Takrat jo Je bilo peklo in boleče šalilo, a zdaj ss je v skesani hvaležnosti gorko spominjala, kako rahločutno in bratovsko ji je vsiljeval večje in manjše Veotice, da bi Imela kaj v roke vsoti, kadar bi al hoUla nabaviti košček veee-Ija, kakor Je trdil a svojimi smejočiml ae očmi. "Zakaj ee ne bl vzela. Če ae loteva rada?" JrciHi. "Prav lepa hvala! Samo a tem ponižanjem ml prlisnašajr "Ce bl ml videla v srce, «e bl mogla odklanjati r. "In ti meni ne ponujati, če bi .vedel, kako me to boli." "A jas sem, »Islil. da bi imela kaj skupnega: Kar Je žena, to Je moš. pravi sveti Ambrož P ss je emejal. "Sveti Blaž pe pravi, ds je to laš!" ee je hlhotala še ona. "Samo ljubezen bodi najina ekupna laett** < O. pa Je aleo oblegali aamo taki epominl, —tudi vsi drugi dokazi njegove tople naklo-njjBOSti eo ee Ji obnavljali v skrbi In otošnoetl Tako mshko ln otožno Je bilo torej Marijino duševno raapotoenje, ko Je naenkrat spet srečala Emila. Is trepetajočega srca JI Je planila vsa kri v glavo; pred očmi ao Ji sa trenu-Uk zaplesali mavrRasU koioherji, in prsi so m Ji napenjale ta ee padale v satekljivem nemiru teaMga zadihovaaja. A ko m Ji Je že čieto Približal eo Ji otrpnil« aoge ta roke. ae bledi . likali® prthišaJM) ae veeta. Angelski cvet sta, pripravljen aa rajekl sad. O, o redek primer v teh rasus-danih časih! Bela vrana, sares bela vrana Je tak primer . . . In adaj? *» Nič drugega ni, ljubi moj, poučit Ju bo treba, bolj natanko poučiti. T* bom As jas opravil. Saj Je Uko rekoč moja sveU dolžnost, da Ju poučim. Se preje tU Ju bil moral pri IspraAevanJ* ampak ^■Mfrt^f Je še vse poučeno, še v šolskih klopeh, lji*i »oj, in bolj, nego Je vobče treba. O Lojzki sem bil uverjen, da bo res nevedna, toda, da bi bil kak moški v teh časih Uko nedolžen kakor vaš Nace, nak, Uga bi si pa ne bil mislil... A to ni sramota, o ne! — Zdaj Ju pa kar v hišo pokličite, da jima ne bo treba hoditi v šupnišče." Ko je Žuga vstal, je videl, da je {upnik potegnil is žepa tenko, rdečo knjižico in jo je položil na mftzo t. . Nace ae Je tisti večer preselil v hišo. Štiri mesece ga je čakala bela postelja poleg nevesU in morda bi ga še, da ni bito tisti dan fepnika na Bakoljek. Starima se Je odvalil težak kamen od srca. V svoji kamri, ki je MU poleg spalnice mladih za-konoev, eU še pozno v noč napenjata ušesa. Vaak glas on-eraj tenke stene ju je navdajal zadovojletvom. In proti jutru sU ju nalašč pustila, da sU poležala, če ae jima Je ljubilo. De-Itak ni bilo posebnega, ker Je bilo polje že pospravljeno in je ie ogrinjala Bakoljek prva snežna odeja. Živino pa sta stara dva lahko sama oskrbela. Nace se je bil ves izpremenil. Vse bolj «vahen Je postal in kaj rad se je pomudil z Lojzko pri topli peči v pritajenem, nežnem rasnljaaju, kadar Jima je le čas dopuščal. Po Svečnici si je sUri že zopet podjetno sa vihal brke, kadar je stopil v trško gostilno. Široko e sedel na^mlso in gledal po «gostih, kakor bi hotel reči: "Nu, zdaj se oglasite, zgftge zbadljivi da vam jih kaj našUjem! Toda nihče se ni več obregnil abenj. Saj je že d^ala vea fa-ra vedela, da se tMzugovih nekaj obeU f* da ima selški mizar dobro urejena meenica, stroj izdelovanje ledu in "truck." V ozadju mesnice Je stanovanje, omet znaša na teden povpreč-I okrog fl200.00.Cena smerna. Vprašaju na: 1760 W. 68rd St., Chicago, DL-(Adv.) RAD BI IZVSDEL, kje ee nahaja Jerry Stankovich, doma iz vaai Malo Brdce št 16, pošU Jelšane. Pred dvema letoma se Je nahajal pri meni Mtehiganu in potem Je pa v Cleveland, Ohio, zadnje pismo sem dobil od njega nekako pred božičem. Cenjene rojake lepo prosim, če je komu znano, kje je, naj mi sporoče, ako pa bode sam to čltal, naj se mi nemudoma jav£ Jaz moram izvedeti zanj. A. Kordish (po domače HosU s Poljan pri Ložu), Box 427 Munising, Mkh. (Adv.) PRIDITE IN^OGLEJTB SI f 0KT0J^1 t L O DRUŠTVENIH IN POSlUATE- NAZNANILI pnŠlJeU listu ProhVf «akoH naznanila i« j». hvale o smrti, tedaj vselej povej. U v pismu, ali želite imeti p£ čan oglas ali kot navadno vest, AkO Je priobčeno kot navadni veet, ae iipasti h nsznanila vse zahvale In imena pes«, ter ae tako naznanil» " M Kadar Krasna, zidane hiše .na 5227 —31 So. Kilpatrigk Ave., po bloka oi Archer ave. poulične železnice. Cena Je $6760. Te hiše je bila ravnokar dogotov-ljene, ima pet sob, notranjost izgotovljena v hrastovini, kurjava po vseh prostorih, klet za sadje in drugo, veliko podstrešje, najnovejša plumbarska napeljava, ter zaprti "porch." Zraven tega je peč za a«llf«nje odpadkov. Lot meri 80x126. Govorite s stavbenikom, ki bo na licu mesta v soboto in nedeljo. Joeeph Strnad, 1806 So. Ashland Ave. Telefon: Canal 1272, Chicago, ni.—(Adv.f kopalnico, in ena petsobna hiša z derno urejena. Te hiše aa nahajajo v industrijskem mestu, kjer je več tovarn in prilika za dobiti delo. Vzame se tudi praz-> > sUvbišče (loU) kot delno plačilo za hiše. Vaa vprašanja naslovite na: Stephen J. Rush-kin, Box 1674, Pittsburgh, Pa. (Adv.) POSEBNA UGODNOST ££ ^ ^ M «udi vsem potnikom pn p* to ogiaa, za kaUrega se mori NORTH GERMAN LLO YDt Potujte v staro domovino is nasaJ aa nainotejiih in sm»-darnlh parnikfli kot se Colosi- gart, Dresden, itd.f kateri so opremljeni s udobno«ti. Iivrat-na postrežba, 4igL, • j ¿i Znižan« cen» sa Udetns listke. Naravna in najbližja pot t vašo domovino s Nortb German Uojrd. - . ♦ Evrope^ Za nadaljaifejaanHa vprašajte pri lokalnem sastop-niku ali y f lavnem uradu pri NORTH 6BRHAN ISO N. La gelb it. CMeag», PL Za oslabljene ^n izčrpane V«l kot W lat J« Noae-ltoM uilnkorito kwmoI bolehata in n« adrarj« is«rpMita oofam in imn ter jim mM mol In krt-Obo numl motno bofato kri. ofrta ll*w in apUk m tetani «totem. r**knX |* 9* »ar dnevni platati, to velja za člane in za ne. ftp* Nadalje velja isto tudi u ----prireditve, veselice, «hode, Vselej Je trebe povedati, H komete Imeti plačan o^an ali navadno časnikarsko vest, tudi v takem slučaju »e n vest, naredi stvu bolj na kratko in se pove Ce pa naročite, da naj bo plačan oglas, N priobči vae, kar zahtevate. Isto tako velja za vsa druga nazat. nila, če ae koga liče, ženitven« prodaje, Itd. Za t* stvari se mara vedno pove. da naj bo to ofias, koliko- naj ee isti priobči in da bo-sanj plačali. To pojasni* dajem radi tega, ker je to sklep konvencije, da se potem ravna, mo val, društva, člani, narolrf. ki in upravnifttvo lista. Prosi«, da to upoštevate in ae po tem ravnate. — Filip Godina, upravitelj.___ Prihodne prireditve kluba it 1 mm j. a z. ■ , ,,, i i. i i itw ti, i^Mii T« P* tecn kor J« Ni^n-Tone «qdo- * Pevski WJOT AO ste ie aawffi gipit^i ÄgyglStTBCfŽ^t^ n^prmmä Ajri tirajte za Troaveto"! Božično pototanje ----a_____— _ . - — mm ---^ Pevski soor usva . Koncert ti. nov. v dvorani 8. N. K J. | Khjit. 1, J. S. Z. Dne SI. d« Silveatrova sabava v dvorani S. P. J. Kleb k. .1, J. 8. Z. Dramska pred-stava 89. jan. 1928, v dvorani C. 8. P. 8. — Drage priredbe kluba it. 1 --fijSi^^m^H — V JUGOSLAVIJO V SPREMSTVU IzkuSENIH SPREMLJEVALCEV. PRIDRUŽITE SE TUDI VI TEMU POTOVANJU, KER SE BODETE UGODNO POČUTILI V DRUŽBI ROJAKOV. _, "MAJESTIC"1 odpluje 2$. novembra v Cherbourg I "LEVIATHAN" odpluje 7. decembra v Cherbourg •t "HAMBURG" odpluje 10. decembra v Hamburg Savno o ave Lojzka povila čvrstega pobiča. Več ko pet kil je tehtal. Babica Je rekla, da takega junaka le ni ujela V svojft štiridesetih etih. Seveda ga niso krstili ne za Načeta, ne za Bla&eta, ampak sa Jskca, kar je le posebno razveselilo (upnika. Ne samo, ker je* dobil eogodovnjaka, ampak — in to js isdal samo staremu 2ugi — ker sa je ta kam-peljc rodil ¡prav za prav po nje-; ;ovem receptu . . . Tisti dan Je Nace vriskal kakor prešeren fant. Vsi griči okrog Rakoijka ao odmevali nje« govo radost. Starega je zopet dajal revmatlzem"; nu, kako tudi ne ... (KONEC.) 1 ■ 1 NAROČNIKI po-I H-i onoviie jo Biila' m -mr- - te, je ssogels vstavljen, ker al hO pla&ui. Aka Je val ttet plačan i* ga ae prejmete. Jo asa* goče vstavljsa valsd napabiej loplsnieo In aavedlte stari la trni Nafti ■esjapalM ae Št veni tajniki la dragi M Prt VITE SI PROSTOR IN ZAHTE BRODNEGA ODDELKA!' ^ • 7«1 POMAGALI VAM BODEMO DOBITI POTREBNE LISTINE, ZAGOTOj ----------------VAJTE POJASNLA OD NAŠEGA PARO- Juffoslavljo po sat-agodnejii eeni 1900 BILUE ISLAND AVB. * ? • &rtO KABPAK, NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PAROBRODNA AGENCIJA V CHICAGOS •1.70. UnUTNflTVO "PROSVETA MT&UnMiim SPREJEMA iVSA V SE TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vmtnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO a N. P. J„ DA TISKOVINE . NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, unijdco delo prve mte. Vm pojanOa daje vtxbtvo tiAame S. N. P. J. PRINTERY 2657 59 So. UwwUU Avmian [CHICAGO, ILL. •________^ jm y TAM SB DOBE NA TEUfi TUDI VSA USTMENA POJASNILA