TRGOVSKI LIST Časopis sso. trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vz leta 90 Din, za M leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu Gregorčičevi ulici, v Ljubljani 11.953. LETO X. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 18. avfeusta 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 92. Vprašanje železniške zveze Slovenije z morjem. Ob priliki konference o bodoči železniški mreži, 'ki se je vršila preteklo zimo v Beogradu, je bilo ostalo vPrašanje definitivne trase železniške zveze odprto in je konferenca sklenila, da se ima sprejeti v program del in načrt bodoče železniške mreže zveza Kočevje in Črnomelj na suša-ško progo v odseku med Brod-Mora-vice in Vrbovškem po oni črti, ki bi bila najbolj prikladna in najbolj ekonomična. Da se reši vendar enkrat ze pozitivno to pereče vprašanje, je minister saobračaja koncem meseca junija odredil posebno komisijo tehnikov in geologov, da v terenu še enkrat proučijo vse obstoječe načrte in mu nato sporočijo definitivno svoje zaključke. Kaikor doznavamo, se je ta komisija početkom julija podala v teren in je pregledala geološko sestavino predelov vseh treh tras, ki so danes znane pod imeni Mussilove, Klodičeve in Župnekove linije, vendar komisija na koncu svojih študij, kakor se nam poroča, ni prišla do nikakega konkretnega zaključka. Ni sprejela niti ene od imenovanih tras brezpogojno, marveč je glede vsake stavila gotove zahteve za izpremembe odnosno izrazila pomisleke glede smeri tras, bodisi iz geološkega odnosno iz tehničnega ali celo strategičnega stališča, dasi to zadnje ni bila niti njena naloga. Kakor čujemo, je bil stavljen ministrstvu saobračaja v poročilu alternativni predlog bodisi: 1. da se izvršijo bistvene in znatne korekture na obstoječih varijantah odnosno, 2. ako se prvi predlog ne sprejme, da je treba iskati nove rešitve za skrajšanje poti iz Kočevja odnosno iz Slovenije proti severnemu Jadranu potom nove linije, ki naj bi se trasirala v trikotu med Črnomljem, Ogulinom in Vrbskem tam, kjer bi smer in teren najbolje odgovarjal. Tako smo obogateni za eno sicer lepo in zanimivo študijo, toda do tega, kar je za nas glavno in kar nas predvsem interesira, to je do pozitivne rešitve vprašanja zveze z morjem, nismo prišli. Ni sedaj čas, da se sprašujemo, kako in zakaj ter da otvorimo novo polemiko o tem prevažnem vprašanju, kjer se je v boju za posamezne vanijante že popisalo toliko papirja. Treba je, da gremo realno pot in da računamo z dejstvom, da sedaj po osmih letih bojev in študij tega vprašanja nimamo niti določene smeri trase za bodočo zvezo Slovenije z morjem ter da se iz najetega posojila gradi rogaška in šent-janška železnica, ki sta obe brez dvoma za naše gospodarstvo jako važni, ki pa niti z da-leka nimata onega pomena, ki ga ima naše direktno izhodišče k morju po lastnem ozemlju, katera zveza bi se morala v prvi vrsti graditi. Zato je edino, kar moremo in moramo v sedanji situaciji zahtevati od vlade, posebno pa od ministra saobračaja, da takoj odredi sekcijo, ki naj bi v zmislu mišljenja zadnje strokovnjaške komisije premerila teren v trikotu Črnomelj-Ogulin-Vrbovsko in izdelala načrte za tako novo zvezo. Obenem pa da prouči ta sekcija tudi korekture, ki jih je zahtevala komisija geologov in tehnikov na obstoječih načrtih, da pridemo tako končno do točnega računa, katera izvedba bi bila najracionalnejša in raz vidik splošnih gospodarskih interesov v Sloveniji najbolj priporočljiva. Naši gospodarski krogi z upravičenostjo pričakujejo od ministra saobračaja, da se rešitev tega vprašanja ne odlaša, marveč da se odredi takoj vse, da pridemo še v toku letošnje jeseni do končne rešitve. J. M. nastavljencih, zakone o davkih, o socialnem zavarovanju, o zaščiti, o obrokih itd. Na šole te vrste so trgovci na Dunaju z vso pravico ponosni, ker bodo z večernimi tečaji le pridobili na znanju in novih prijateljih. Strokovnim šolam, ki pripravljajo začetnikom pot k trgovini; se bodo pridružili večerni tečaji in predavanja, ki bodo vsestransko izpopolnjevala znanje trgovcev in trgovskih nameščencev ter jim ostrili orožje za današnji eksistenčni boj. Tako na Dunaju! V smislu Sklepa šolskega odbora gremija trgovcev v Ljubljani se bo na gremijalni šoli pričetkom šolskega leta 1927/28 pričelo poučevati blagoznanstvo. Šol9ki odbor je na delu, da pripravi ves potreben materijal, ki je za blagoznanstvo potreben. TSidi za trgovce, zlasti pa za one, ki otvarjajo trgovino z blagom, o katerem nimajo znanja, bo potrebno, da se otvori jo tudi pri nas večerni tečaji, na katerih naj bi predavali strokovnjaki in podajali praktična navodila o trgovanju z blagom. Marsikateremu se bo zdelo, da so večerni tečaji poniževalni in nepotrebni. Smatramo pa za potrebno že sedaj opozoriti na važnost teh predavanj, ki so zlasti v sedanjih časih za marsikaterega trgovca prepotrebni. Kaj pomaga n. pr. trgovskemu sotrudniku, ki se je izvežbal v manufakturni stroki, če otvori trgovino s špecerijskim blagom, o katerem nima niti najprimi-tivnejšega pojmovanja. Zato je potrebno, da je vsak trgovec v svoji stroki podkovan, ker le v tem primeru je dana možnost do trajnega obstanka. Pri nas smo glede izobrazbe trgovcev, kakor tudi trgovskih nastav-ljencev zaostali, dočim posvečajo druga velika mesta inozemstva temu vprašanju največjo pozornost. Njihove uspehe, s katerimi korakajo v bodočnost, vidimo. Ako nočemo zaostati, je skrajni čas, da prično tudi naši trgovci in trgovski sotrudniki razmišljati o nujni potrebi nadaljne trgovske izobrazbe. Možnost take nadaljne izobrazbe nudi našim trgovcem že od nekdaj trgovsko društvo Merkur v Ljubljani, ki prireja vsako leto poučne tečaje. Prošlo zimsko sezono je to društvo priredilo nižji in višji tečaj za nemščino, enake tečaje za italijanščino, nadalje tečaj za srbohrvaščino, za knjigovodstvo in slovensko ter nemško stenografijo. Ti tečaji se bodo v jeseni zopet otvorili, razmišlja pa se že sedaj o tečaju za izložbene aranžerje. Otvorili bi se pa še tudi drugi tečaji, ako bi se prijavilo zadostno število interesentov. Poleg tega je društvo na svoji zadnji seji sklenilo, da priredi tekom zimske sezone prijateljske večere, na katerih se bode med drugim predavalo o zakonodaji, kolikor prihaja za trgovstvo in trg. nastavljence praktično v poštev. Prilika je torej našemu trgovstvu za nadaljno izobrazbo dana. Žal, da se ravno oni, katerim so tečaji namenjeni, te prilike prav malo poslužujejo. Priglasi se jih še priliciio število, a večina izgubi energijo in ostane sredi Pota, dasi sama s svojo prijavo dokumentira, da ji je nadaljna izobrazba potrebna. Ko čujemo poročila, kako lepo in koristno se razvijajo podobni tečaji drugje, se z žalostjo spominjamo nezanimanja za nadaljno izobrazbo v naših krogih. 1 dunajski vzgled naj bo našim trgovcem in trgovskim nastavljencem za^ bodrilo, da se prihodnjih enakih tečajev udeleže v častnem številu in da vstrajajo do konca. L. Š. Poštna prostost Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani v volilnih zadevah. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani je ob objavi nove Uredbe o reorganizaciji in volilnem redu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani« izdala dne 4. avgusta 1927 D št. 59184/11 — 1927 v svojih okrožnicah (št. XX. — 1927) sledeči odlok, ki ni važen samo za zbornico, ampak tudi za volilce. Odlok se glasi sledeče: »Gospod minister za trgovino in industrijo je na osnovi pooblastila iz čl. 267 finačnega zakona za leto 1927-' 1928 izdal »Uredbo o reorganizaciji in volilnem redu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani« od 30. junija 1927 (Službene Novine štev. 156 od 14. julija 1927, dodatek XLV1I, oziroma Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti štev. 80., od 26. julija 1927, razpis 349). O poštninski prostosti govori člen 22 te uredbe, ki se glasi: »Vsak dopis in vse, kar odpravlja volilni odbor volilcem, državnim ob-lastvom in občinskim uradom, in pa pošiljke teh oblastev na volilni odbor v volilnih zadevah so oproščene poštnine in vsake druge poštne pristojbine. Prav tako so tudi pošiljke in vloge volilcev na volilni odbor oproščene poštnine in drugih poštnih pristojbin. V ta namen morajo biti poštne pošiljke označene s pripombo »V volilnih zadevah Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani«. Poštni uradi morajo nujno in brez odloga odpraviti in izročiti vsako pošiljko, ki jo pošlje volilni odbor volilcem ali ki jo pošljejo volilci volilnemu odboru.« Pošte naj torej pomnijo: 1. Trgovska zbornica kot taka ni oproščena poštnine, ampak samo njen volilni odbor. Ker pa ta volilni odbor ni premanenten, ampak se izvoli za vsake volitve posebej (po členu 4 zgoraj omenjene uredbe praviloipa vsakih 5 let), je jasno, da velja ta ugodnost samo za volilne zadeve. 2. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je oproščena poštnine v dopisovanju z volilci (torej s privatniki), z državnimi oblastvi in občinskimi uradi in obratno. Vsak volilec sme potemtakem v volilnih zadevah pisati volilnemu odboru Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani brez . plačila poštnine, potrebna je samo predpisana pripomba na ovitku. 3. Korespondenca volilnega odbora z volilci in obratno je oproščena vseh poštnih pristojbin, torej tudi pripo-ročnine in pristojbine za povratnico. Pisma s povratnico morajo seveda ustrezati predpisom čl. 36 Pravilnika za notranjo poštno službo I. del. 4. Ta pisma se morajo odpravljati in dostavljati z vso naglostjo in točnostjo. Pisma s povratnico se morajo izročiti naslovnikom v roke. Za vsako nepazljivost, zlorabo, pristranost ali celo kršitev pisemske tajnosti bo odgovarjal prizadeti uslužbenec po zakonu. 5. Z gori omenjeno zakonsko uredbo je prenehala veljati točka 11 člena II. zakona o prostosti poštnine, kolikor govori o trgovskih in obrtnih zbornicah. Izpopolnitev strokovne naobrazbe trgovcev in trgovskih nameščencev. . V zadnji seji preteklega šolskega leta je razpravljal šolski odbor trgovskega gremija na Dunaju, kako naj bi se omogočilo trgovcem, ki so ali samostojni podjetniki ali le trgovski na-stavljenci, izpolniti strokovno znanje izven delovnega časa. Pri sedanjih razmerah je namreč spričo učnega načrta popolnoma nemogoče, podati v nadaljevalni šoli v razmeroma kratkem času treh let vso ono učino snov, ki je spretnemu trgovcu neobhodno potrebna. Nadaljevalna šola se mora v obče omejiti na pregledno podava-nje učiva in načelno razumevanje trgovske vede. a rrho nadaljne in temeljite trgovske naobrazbe so potrebni večerni 'tečaji, k; se vrge n. pr. na Dunaju ze neKaj let na trgovskih akademijah gremija^ poleg teh pa prireja take tečaje tudi trgovska zbornica. V prvih se podaja zaključno znanje, na primer iz knjigovodstva, v zborničnih tečajih pa se obravnavajo specijalne panoge trgovske vede. Ker pa so morali k vzdrževanju stroškov 'prispevati tudi udeležniki tečajev, je šolski odbor določil večji ikredit. S tem se bo znižal prispevek tako, da se bodo tečajev lahko udeleževali vsi pripadniki trgovskega stanu, šef in vajenec ter vsakdo, kdor čuti potrebo izpopolniti in razširiti svoje strokovno trgovsko znanje. Prvi prihodnji tečaji so namenjeni trgovcem z živili. V teh tečajih bodo razpravljali veščaki in praktiki o izdelovanju, prometu in ponarejanju živil ter o preizkusnih metodah. Sodeloval bo tudi poseben tržni uradnik, ki si je pridobil mnogo izkustva na trgu za živila. Pouk bodo pojasnjevali poizkusi, slike in filmi. Tem tečajem bodo sledili tečaji za prodajalce. V teh se bo razpravljal način, kako je postopati z neodločnimi, nezaupljivimi, pohlevnimi, prešernimi in drugimi odjemalci. Tudi v e tečajih se bodo poleg psihologič-nega^ momenta upoštevale predvsem izkušnje praktika. V doglednem času se bodo ozivotvorili tečaji tudi za aranžerje izložb. Velike uspehe je imel lanski strokovni tečaj za materijelno blago. Enaki tečaji se bodo otvorili tudi za druge stroke, tako da se bode lahko vsak trgovec temeljito seznanil z blagom, s katerim trguje. Vsled razvoja zakonodaje je postal kontor današnjega trgovca pravcata pisarna pravnega zastopnika. Potrebno je torej, da se otvori tudi serija večernih predavanj, pri katerih bodo najboljši strokovnjaki — praktiki — obravnavali razne zakonite določbe, ki se tičejo trgovstva in trgovskih nameščencev. Tako bode n. pr. uradnik večjega podjetja pojasnjeval zakon o ZNIŽANJE OBRESTNE MERE V NEW-YORKU. Federal Reserve Bank of St. Louis je znižala obrestno mero od 4 na 3Vj%, pred 14 dnevi je napravila isto Fed. Res. B. of Kansas City. Kot utemeljitev so navedli v obeh slučajih posebni položaj v pretežno poljedelskih okrajih območja teh dveh bank, kjer je zgodnji zaključek žetve ugodno vplival. Vendar je mnenje splošno, da gre pomen tega obrestnega znižanja čez okvir lokalnega ameriškega pojava in pričakujejo v dobro poučenih krogih v kratkem obrestnega znižanja newyorške Federal Re-serve Bank-e. To bi imelo seveda zelo velik svetovnogospodarski pomen, ker bi taka odredba bistveno podprla angleški funt. Angleška banka bi bila morala najkasneje v jeseni svojo obrestno mero zvišati, kar bi ji pa v slučaju znižanja obrestne mere v Ameriki ne bilo treba napraviti; ameriški denar bi se stekal vanjo in bi njeno stališče zelo okrepil. To bi vplivalo potem seveda tudi na druge denarne trge. — Ko smo te vrstice že zaključili, smo brali da je Federal Reserve Bank v New Yorku obrestno mero res znižala od 4 na 3'A%. SLADKOR. Evropski interesenti sladkorja so sedaj v prvi vrsti pod vplivom ugodnega položaja sladkorne pese in se za poročila z newyorškega trga ne zanimajo posebno. V zadnjem času nastopa Rusija kot nakupovalka promptnega sladkorja. Splošno gredo cene nazaj. Poročila o restrinkciji pridelka na Kubi se potrjujejo. Na Češkoslovaškem je na vprašanje, kako kaže sladkorna pesa, odgovorilo 15% tovarn, da kaže prav dobro, 65% dobro, 20% zadovoljivo in nobena slabo. Tudi kvaliteta je boljša kot lani. Na Nemškem pa ni tako ugodno, ne glede teže pese in tudi ne glede sladkorne vsebine. Konsum v Evropi je letos nazadoval in so zato vidne zaloge sladkorja večje kot so pričakovali. Tu podajamo seznam vidnih zalog v kontroliranih deželah s 1. julijem dotičnega leta, v tonah: 1925 . 1926 1927 Nemčija 269.000 515.000 528.000 Češkoslovaška 232.000 341.000 176.000 Poljska 95.500 111.000 100.500 Francija -162.000 200.000 270.000 Holandska 83.000 61.000 71.000 Belgija 66.000 134.000 58.000 Anglija 370.000 508.000 422.000 Kako vse koleba! Dalje podamo seznam porabe sladkorja v istih državah za dobo september— junij, spet v tonah: 1924/25 1925/26 1926/27 Nemčija 1,126.000 1,156.000 1,213.000 Čehoslovaška 303.000 319.000 305.000 Poljska 225.000 241.000 278.000 Francija 801.000 823.000 672.000 Holandska 183.000 189.000 191.000 Belgija 144.000 150.000 141.000 Anglija 1,498.000 1,550.000 .1,463.000 EVROPSKI ŽELEZNI KARTEL. Pogajanj o teritorialnem zaščitnem dogovoru med nemško, avstrijsko, poljsko, ogrsko in češkoslovaško železno industrijo v zadnjem času niso nadaljevali, ker so Poljaki izjavili, da jim ni mič na tem in da se dogovora ne bodo udeležili. To je v toliko važno, ker poteče že obstoječi dogovor med Avstrijo, Poljsko, Češkoslovaško in Ogrsko s 1. oktobrom. Predpogoj za evropski sporazum je tudi ta, da se nemška industrija fine pločevine združi v zvezo, na kar pa zaenkrat ni misliti. — Prvo bodoče zborovanje Mednarodnega jeklenega kartela se bo vršilo šele v drugi polovici septembra. Do tedaj bo nadaljevala svoja posvetovanja samo komisija, ki jo je izvolil kartel v junijski seji v svrho ustanovitve skupnih prodajnih zvez za pol-fabrikate in nekaj drugih vrst železa. Zadnje poročilo glede skupnega evropskega kartela je bolj optimistično kot so bila prejšnja. Doba uvozov zlata je minula. V tem smislu se je izrazil Carles E. Mitchell, predsednik National City Banke of Nevv York, eden najbolj znanih ameriških bankirjev. Njegova izvajanja zaslužijo spričo končanih pogajanj ravnateljev velebank tem večje upoštevanje. »V položaju bankarstva ne vidim nobenega povoda za vznemirjenje. Leto 1926 je bilo, kakor znano, za bankarstvo leto relativne stabilnosti. Skoz več kot deset let je kolebal finančni svet v morju menjajoče se deflacije in inflacije, kar je imelo svoj vzrok v vojski in v velikem premikanju zlata, kakršno se doslej še ni vršilo. Polagoma izginjajo posledice vojske in položaj bankarstva za-dobiva v vsem svetu spet skoraj normalno obliko. Najznačilnejši znak sedanjega položaja pri nas v Ameriki je bila zmožnost trgovskih podjetij, da so se financirala z razmeroma majhno pomočjo bančnega kredita. Znesek bančnega kredita je sedaj le malo večji kot je bil v začetku leta 1926. Marsikateri so izrazili skrb glede velikega števila obligacij in podobnih zadolžnic, ki Jih imajo banke. Pomnožena posest teh listin v zadnjih letih je nastala zato, ker se je vsled importa zlata razpoložljivi denar hitreje pomnožil, ko so ga pa mogli navadni komercijaini odtoki -vsrkati. Banke niso našle druge poti, kot da so razpoložljivi denar naložile v vrednostnih papirjih. Opozoriti je treba, da se je povpraševanje po kapitalu v' zadnjih petih letih zelo pomnožilo in da smo ga mogli zadovoljiti v prvi vrsti vsled napolnitve naših bančnih rezerv z zlatimi importi. Sedaj je nastopila verjetnost, da je doba velikih zlatih importov minula.« Znaki, da je ta doba res pričela izginjati, se pojavljajo že precej pogosto. K reformi zakona o kaldrmini. S členom 107. finančnega zakona 1927/28 je dobil minister za finance pooblastilo, da sme sporazumno z mi-fiistrom za zgradbe in soglasno s finančnim odborom Narodne skupščine izpremeniti in dopolniti odredbe o kaldrmini z dne 31. decembra 1911 ter jih prilagoditi sedanjim razmeram in potrebam. Z ozirom na to pooblastilo je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani stavila za reformo zakona o kaldrmini sledeče predloge načelnega značaja: . 1. Zakon o kaldrmini uveljavlja načelo, da kdor posebno izdatno, ne samo za potrebe svojega gospodarstva, uporablja prometne naprave, tudi posebej za nje prispeva. To načelo je v naši državi vzakonjeno tudi v členu 210. finančnega zakona. Kdor na primer posebno uporablja in obrablja in s tem kvari državne ali samoupravne ceste, mora plačati kot odškodnino za vzdrževanje dotičnih cest poseben prispevek v znesku, koji se vje-ma s storjeno škodo. Ako se torej posebno uporablja in obrablja cesta s prevažanjem uvoznega in izvoznega blaga, je lastnik takega blaga dolžan plačati za vzdrževanje cest, ki vodijo na carinarnico, dvojen prispevek: kaldrmino in prispevek po členu 210. finančnega zakona za leto 1927/1928. Da se odpravi tako dvojno prispevanje, bi bilo z ozirom na določilo 210. finančnega zakona 1927/1928 pravično, da se spravijo v sklad zadevna določila finančnega zakona in kaldr-minakega zakona. V ta namen je potrebno, da se določila kaldrminskega zakona novelirajo v tem smislu, da na donosu kaldrmine ne participirajo samo občine, katerih ime nosi carinarnica, ampak vse cestne uprave, po katerih se dokazno prevaža uvozno ali izvozno blago, da se tako odvzame tem upravam naslov radi posebne porabe ceste pobirati še posebne prispevke, ocfnosno dajatve. 2. Po zakonu o kaldrmini je kaldr-mina občinska taksa. Ker je ena glavnih zakonih nalog občin samouprava lastnega premoženja in lastnih dohodkov, ne sme ostati pri tem, da razpolagata z donosom in porabo ministrstva, dalje da se donos mora nalagati izključno v državni hipotekarni banki. Občine, katerim je sedaj po zakonu o kaldrmini odkazana uloga prosilk, bi po načelu samouprave, izraženem v ustavi in v občinskih zakonih, morale same razpolagati z donosom občinske takse. Da se kontrolira resnična uporaba kaldrmine za zakonit namen, zadostuje, če se predpiše občinam, da polagajo račune o vsa- koletni vporabi kaldrminskega donosa. Pojmu občinske takse nasprotuje delna poraba za državne namene, namreč za carinarnične objekte, katere bi morala država iz svojega graditi in vzdrževati. Če se država ne more odpovedati participiranju, ki ji je zagotovljen po sedanjem zakonu, naj se donos kaldrmine vsaj procen-tualno deli in občini izroča njen delež, da sama gospodari z njim, seveda za zakonito določene namene. 3. Revidirati bi bilo tudi določilo člena 15. zakona o kaldrmini glede občega kaldrminskega fonda in odka-za njegovega presežka beograjski občini. Ta člen je v zakonu uvrščen med prehodna določila in je imel pred očmi stanje dne 1. januarja 1912. Že iz tega razloga in pa vsled izpreme-njenih razmer po ustanovitvi širše države je treba, da se ta člen zakona ukine. ■ Ukiniti bi bilo v zakonu tudi vsa določila, ki omejujejo samoupravo občin po direktnem vmešavanju ministrstev. Nadzorstvo države naj bi bilo glede upravljanja in porabljanja te takse v istih mejah, kakor glede upravljanja in porabljanja drugih občinskih dohodkov. 4. Koliko donaša letno kaldrmina, se ne objavlja, gre pa brez dvoma za lepe milijone. Vsled tega imajo naše občine, na katerih ozemlju so carinarnice, velik interes na tem vprašanju. Upravičene so zahtevati, da dobe vpogled v upravljanje kaldrmin-skih fondov. To bi se dalo doseči tako, da bi uprava fondov (državna hipotekarna banka) pošiljala trome-sečne izkaze o stanju kaldrminskih fondov ne samo ministru financ, ampak tudi prizadetim občinam. 5. Carinarnice pobirajo kaldrmino v korist občin, kojim pripadajo po nazivu tudi tedaj, če se uvozna ali izvozna ekspedicija izvrši v rajonu dotične carinarnice izven ozemlja te občine. Občine, v katerih poslujejo carinarnice, koje nimajo istega imena kakor občina, nimajo pravice na kaldrmino. Tako na 'primer ne dobi občina Celje nikakega prispevka iz kaldrminskega fonda, ker je carinarnica v Celju samo oddelek carinarnice v Mariboru. Da se ta nedoslednost odpravi, naj bi carinarnice pobirale kaldrmino vedno v korist občine, odnosno cestne uprave okoliša, v katerem se kaldrmina pobere brez ozira na naziv dotične carinarnice. 6. Ker je kaldrmina odškodnina za porabo cest, se bi ne smela pobirati od blaga, ki se dovaža ali odvaža na carinarnico po industrijskih tirih, ker se v tem primeru cesta sploh ne porablja in je torej neupravičeno, da se za njo pobira kaka odškodnina v katerikoli obliki. * LISTEK. Dr. R. Andrejka: Oris sedanjega stanja našega društvenega prava. JNafoljevaatje.) II. Razvojna načela našega društvenega prava. Ravnokar ustanovljeni pojem društva, ki -velja v splošnem, omejujejo naši pozitivni zakoni, predvsem zakon z dne 15. novembra 1867, d. z. št. 137, s tem, da izločijo gotove združitve od veljavnosti tega zakona. Preden pa preidemo na naštevanje teh združitev, se nam je baviti z društvi, ki sicer ne spadajo pod društveni zakon z leta 1867, katerim pa ni moč odrekati značaja društva, to so tako-zvana pridobitna društva po cesarskem patentu z dne 26. novembra 1852, d. z. št. 253. Da razumemo ta zakon in njega ustroj, moramo poseči malo nazaj v zgodovino društvenega prava. V predmarčni dobi in po kratkem presledku leta 1848 je veljal v Avstriji do ustavne dobe leta 1867 glede delovanja društev tako zvani koncesijski sistem. Društvo se je moralo dovoliti od vlade. Tako dovoljenje je bilo potrebno za vsa društva, če so se ustanovila: 1. Po predhodno določenih statutih, na ta način, da je bil vstop v društvo vsakomur, kdor se je temu statutu podvrgel, prost, najsi je bilo število društvenikov določeno ali pa ne. 2. Pri vseh akcijskih društvih, to je pri takih društvih, pri katerih se je društveni kapital nabral z delnicami. 3. Če je društvo po svoji naravi spadalo pod posebne predpise, ki so zahtevali začasno dovoljenje državne uprave. Osobito je bilo dovoljenje za ustanovitev društva potrebno tudi tedaj, če so se društva bavila s pospeševanjem ved in umetnosti, poljedelstva, rudarstva, gozdarstva, obrtništva, trgovine ali pa drugih panog produkcije, potem za vzdrževanje rednega prometa med dvema ali več kraji, po vodi ali na suhi zemlji, osobito za paroplovna podjetja, podjetja za zgradbo ali vzdrževanje železnic in mostov, za rudarska podjetja, za vse kreditne zavode, za zavarovalne zavode, za splošne preskrbhinske in rentne zavode, za hranilnice in zastavljalnice. Dovoljenje za kreditne zavarovalne in rentne zavode, nadalje z^ društva za pospeševanje umetnosti, ved in poljedelstva je bilo pridržano cesarju, za prevozna podjetja, zavarovalne družbe, za hranilnice in zastavljalnice, podjetja za zgradbo mostov in cest ter za rudarska podjetja in slednjič za akcijska društva je izdajalo dovoljenje ministrstvo notranjih stvari. Ta koncesijski sistem je obstojal v tem, da se je zahtevala vložitev prošnje potom političnega deželnega oblastva one dežele, v kateri je bilo vrhoyno vodstvo društva. Zahteval se je načrt društvenega delovanja ali podjetja in določilo se je že natanko, kaj morajo vsebovati pravila. Nadalje se je vlada zanimala tudi za osebne razmere društvenikov in za njih imovinske odnošaje, ker je po teh sklepala, ali je to podjetje, odnosno društveni namen, sploh izvedljiv in ali ni pomislekov, da se bodo skušali uveljaviti nedovoljeni postranski nameni. Načrt pravil se je. P?e" sojal predvsem iz stališča javnih interesov, pri čemur je odločalo obla-stvo po prostem preudarku. Če je torej prepovedalo, odnosno ni dovolilo ustanovitve društva iz stališča javnih ozirov mu ni bilo treba to natančnejše obrazložiti. Pri podelitvi dovolila je bilo upravno oblastvo opravičeno določati gotove pogoje, pod katerimi se to dovoljenje izda. Zato je bilo to dovolilo le začasno. A tudi stalno dovolilo v smislu tega patenta ni dalo društvu še popolne gotovosti, da ne bi morda vlada pozneje sma- trala sredstva v dosego društvenega namena za neprimerna. Vsa ta društva so bila vrhu tega podvržena stalnemu nadzorstvu državne uprave, ki je imela pravico vpogleda v poslovanje društva ter nadzorstva nad tem, da se njeni predpisi in pogoji v resnici izvajajo. Če je smatralo upravno oblastvo za primerno, se je postavil društvu poseben cesarski (vladni) komisar. Dolžnost tega komisarja je bila, pazi« na to, da društvo ne prekorači mej izdanega dovoljenja niti določb odobrenih društvenih pravil. Vlada (deželno politično oblastvo) je imela pravico v gotovih primerih svoje dovoljenje preklicati, odnosno društvo razpustiti. Priziv zoper razpust ni imel odložilne moči, kar se tiče ustavitve društvenega delovanja. Iz teh določil je razvidno, kako mogočen je bil Vpliv državne uprave na društveno življenje, in kako negotovo in nesvobodno je bilo vsled tega vse društveno delovanje. Ustavna doba iz leta 1867 je s tem koncesijskim sistemom pomedla. Člen 12. avstr. drž. osnovnega zakona, o splošnih pravicah državljanov je določal: Avstrijsk' državljani imajo pravico zborovati ustanavljati društva. Izvrševanje teh pravic se uredi po posebnem zakonu. (Dalje prihodnjič.) Štev. 92. Trgovina. Uredba o odpiranju in zapiranju trgovin. Ministrstvo trgovine in industrije bo ponovno poslalo vsem zbornicam in gospodarskim organizacijam v izjavo novo uredbo o odpiranju in zapiranju trgovin. Trgovina z loterijskimi obveznicami tujih državnih posojil. Ministrstvo financ je z odlokom D br. 15380 od 2. avgusta 1926 prepovedalo.proda jo in nakup vse vrst loterijskih obveznic tujih državnih posojil brez posebne odobritve Generalne direkcije državnih dolgov Češkoslovaški minister financ se s to odredbo popolnoma strinja in je z ozirom na to, da v gotovem pravcu zavaruje boniteto češkoslovaških vrednostnih papirjev, z odlokom z dne 5. maja 1927 pod štev. 105.298/26 tudi od svoje strani odredil, da češkoslovaške firme ne smejo prodajati v naši državi premijskih in loterijskih obveznic (srečk) brez predhodnega posebnega dovoljenja našega ministrstva financ. Hkratu pa si morajo izposlovati tudi posebno dovoljenje od poslaništva češkoslovaške republike v Beogradu. Avstrijsko trgovstvo zahteva zakon o jamstvu za škode po demonstracija . Zveza avstrijskih trgovcev zahteva z ozirom na zadnje dogodke na Dunaju, da se po vzgledu drugih držav, posebno posameznih držav v Nemčiji, čimpreje uveljavi zakon, s katerim se naloži občinam jamstvo za škode povodom demonstracij in izgredov. Veleseinenj na Lipskem. Jesenska prireditev lipskega velesejma se vrši od 28. avgusta do 3. novembra 1927. Pojasnila daje tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Industrija. Industrijska kriza v Italiji. V Italiji so skoraj vsa večja podjetja odpustila večje število delavcev, skrajšala ‘delovni 5as in znižala mezde. Fiat-tovarne so znižale Število zaposlenih delavcev od 21.000 na 10.000. Tudi ostala večja podjetja so kljub temu, da so dobro založena z naročili za vojaštvo in mornarico, bila primorana, da odpuste 20—30% delavcev. Od črkostavcev jih je 30% brez službe. Tekstilna industrija dela samo tri dni v tednu. Vsled tega so industrijski papirji na borzah jako padli. Tudi dividende so jako nizke. Redukcije delniške glavnice so na dnevnem redu. Znana avtomobilska tovarna Alfa Romeo je svojo delniško glavnico znižala od 60 na 10 milijonov lir. Podražitev usnja na Ogrskem. Usnjarski kartel je povišal za 10—12% ceno za usnje. V trgovskih krogih in v krogih industrije, ki porablja usnje, se pojavlja proti podražitvi oster odpor. Posebno čevljarska industrija je s poviškom občutno prizadeta, ker mora povišati cene tudi za svoje produkte, vsled česar izgubi na konkurenčnosti s > češkoslovaško čevljarsko industrijo. To dejstvo po-menja za čevljarsko industrijo hud udarec ravno sedaj ob uveljavljenju trgovske pogodbe s Češkoslovaško. Kodak—Pathč. Te dni se vrši v Parizu odločilna seja družbe Pathč, v kateri naj se končno potrdi dogovor z družbo Kodak. Ustanovila se bo nova družba z imenom Kodak - Pathš. Pathe bo odstopil družbi vse svoje naprave in vso svojo produkcijo surovih filmov ter bo kot samostojno tovarniško panogo obdržal samo fotografske aparate Pathč - Baby in Pathč - Baby - Rural. Hkrati bo zvišal Pathš glavnico na 100 milijonov frankov. Carina. ^e5ko-avstrijska carinska unija? Kakor poroča beograjska »Politika« objavlja rimska poročevalska agencija službeni komunike, v katerem se potrjuje vest o korakih, katere je podvzela Češkoslovaška za osnovanje carinske unije med Avstrijo in Češkoslovaško. Agencija trdi, da se v dunajskih političnih krogih naglasa, da je dobila avstrijska vlada predmetni predlog potom posrednikov, pozneje pa v uradni obliki. Češkoslovaška je v jeseni lanskega leta stavila avstrijski vladi uradno ponudbo, a pred nekaj meseci je ponovno napravila uradne korake na Dunaju z zahtevo, da se Avstrija izjavi o predlogu o osnovanju carinske unije s Češkoslovaško. Ob tej priliki so avstrijski trgovski krogi izjavili češkoslovaški vladi, da bi bili priprav Ijeni sprejeti sličen predlog, a samo v primeru, ako bi se sprejelo v kombinacijo tudi Nemčijo. Domneva se, da bo avstrijski zvezni kancler Seipel, ki odpotuje v kratkem v Karlove vari, porabil to priliko za sestanek s češkoslovaškim ministrom za zunanja dela Bene-šom, da se dogovori z njim o tem vprašanju in po možnosti da tej kombinaciji konkretno obliko. Denarstvo. Koliko denarja se sme poslati v vrednostnih pismih iz naše države? Ministrstvo pošte in telegrafa je z odlokom št. 31636 od 21. julija t. 1. sporočilo direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani, da se smejo odslej v vrednostnih pismih pošiljati v inozemstvo dinarski bankovci ali pa bankovci tujih držav v skupni vrednosti do največ 3.000 Din. - Zavarovalnina ostane ista kakor doslej, t. j. •> 'n za vsakih 300 frankov (3600 Din). - V obrazcu »Jamstvo pošiljatelja« je treba znesek 1000 Din popraviti na 3000 Din. Označena vrednost se tudi še nadalje preračunava po razmerju med frankom in dinarjem (1 frank = 12 Din). Staroavstrijski dolgovi v srebru. Re-paracijska komisija je v nekem konkretnem primeru odločila v smislu dosedanjih odločb, da je en srebrni goldinar vreden dve papirnati kroni. Interesenti oporekajo tej odločbi, češ, da' re-paracijska komisija za tako odločbo sploh ni kompetentna. Slab uspeh francoskega konsolidacij-skega posojila. Francoskega konsolida cijskega posojila se je do sedaj podpisa lo samo 4.6 milijarde frankov, dasi se je pričakovalo, da se ga bo podpisalo 8 do 10 milijard. Od podpisane vsote odpade na nacionalne bone 1.3 milijarde, tako da znaša dejanski podpis samo 3.3 milijarde, od katerih odpade 1.8 milijarde na banke in samo 1.5 milijarde na privatne osebe. Qbtok bankovcev češkoslovaške Na rodne banke. Češkoslovaška Narodna banka je imela dne 7. avgusta t. 1. v obtoku za 6772 milijonov Kč bankovcev. Obtok se je tekom prvih dni meseca avgusta zmanjšal za 273 milijonov. Dolgovi evropskih držav v Severni Ameriki. Skupni dolg evropskih držav v Severni Ameriki znaša 122.143 milijo- x nov dolarjev, skupno z obrestmi, katere bodo morale dolžnice odplačati v dobi od 1. 1923 do 1. 1987. Ta dolg se na po- samezne države razdeli sledeče (v milijonih) : Odplačilo Obresti Skupaj Anglija 4.600 6.506 11.106 Francija 4.025 2.822.7 6.847.7 Belgija 417.7 310.1 727.8 Italija 2.042 365.7 2.407.7 Jugoslavija 62.8 32.3 95.1 Rumunija 66.5 56 122.5 Poljska 178.5 257 485.5* Cehoslovaška 185.1 127.7 312.8 Estonska 13.8 19.5 33.3 Finska 9 12.7 21.7 Latvija 5.7 8.1 13.8 Litva 6 8.5 14.o Ogrska 1.9 2.7 4.6 skupaj 11.614 10.529 22.143 Med temi dolžniki pa niso všteti'Nemčija, katere dolgovi se odplačujejo po Davesovem načrtu, dalje Grčija (18 milijonov), Avstrija (kapital 31 milijonov, obresti 7.2 milj.) in Rusija (kapital 260 milijonov, obresti 68.4 milijonov). Promet. Gremij trgovcev za ljubljansko okolico se je obrnil s posebno prošnjo na Direkcijo državnih železnic, da pri mešanem vlaku, ki odhaja iz Ljubljane po 18. uri proti Dolenjski, priklopi še tri osebne vozove, ker je sedanji mešani vlak tako natrpan, da morajo potniki, delavci stati na hodnikih in stopnicah. Nadejamo se, da bo direkcija državnih železnic uvidela nujno potrebo priklo-pitve treh vagonov, zlasti se bo pa to potrebovalo v času pričetka šole, ker se s tem vlakom vračajo učenci, stanujoči na dolenjski progi, domov in ki morajo obiskovati šolo v Ljubljani. Ovire poštnega prometa s podvzetjem med našo državo in Ogrsko. Kakor nam sporoča zagrebška zbornica, ji je ministrstvo pošte in telegrafa preko zagrebške poštne direkcije priobčilo, da se uvede skupni poštni promet z inozemstvom takoj, ko se uvede tudi nakazniški promet. Za uvedbo nakazniškega prometa ministrstvo še zbira materijal, vsled česar še ni moglo dovršiti vseh preddel. S telefonskimi pozivnicami se lahko prijavljajo tudi pogovori za naslednje dni. Z odlokom štev. 29781 od 8. julija t. l. je ministrstvo odredilo, da se smejo s telefonskimi pozivnicami prijavljati tudi pogovori za naslednje dni. Vendar pa se smejo ti pogovori vršiti samo ob uradnih urah klicane telefonske centrale. Uvoz, Izvoz. prepisi uverenj o zavarovanju valute so prosti takse. Na vprašanje, je-li so overjeni prepisi uverenj o zavarovanju valute, katere oskrbijo deklaranti in jih prilagajo izvoznim deklaracijam za dokaz o zavarovanju valute in se kot taki prilagajo unikatom deklaracij za službeno porabo, zavezani kaki in kateri taksi, ie Generalna direkcija davkov z razpisom štev. 27118 od 10. marca 1927 pojasnila, da navedeni predpisi niso zave zani nikaki taksi, torej tudi ne taksi po tarifni postavki 2. taksne tarife kot pri loge. Ureditev češkoslovaškega izvoza jajc Poleg izvoza vležanih jajc se dovoljuje izvoz svežih jajc samo onim prosilcem, ki dokažejo, da na drugi strani uvažajo gotovo množino jajc in da torej preskrba domačih tržišč ni ogrožena. Ker je domača produkcija v zadnjem času tako narastla, da presega domačo potrebo, se dovoljuje sedaj za gotove množine jajc izvoz tudi brez omenjene kompenzacije. Jajca se izvažajo predvsem v Avstrijo in v Nemčijo. Pretovarjanje vina v Trstu. V letu 1926 se je v Trstu tranzitno uvozilo 57 tisoč, izvozilo pa 34.000 ton vina. Davki In takse. Ogrska pobira na vino luksuzni davek. V novem načrtu vlade o luksuznem davku, s katerim se namerava ukiniti enotno obdačevanje s tem davkom, znaša luksuzni davek na vino 10%, za šampanjec, konjak in rum pa 20%. RAZNO. Strokovno šolstvo. Pravilnik za dvorazredne trgovske sole. Ministrstvo trgovine in industrije je pred kratkim izdalo .pravilnik za dvorazredne trgovske šole. Pravilnik odobri ministrstvo trgovine in industrije baije že te dni. Vinocel Tovarna vinskega kisa, «1. z o. z., Ljubljana, nudi nalfinelši in najokusnejši NAMIZNI KIS o*' iz pristnega wina. Zahtevajte ponudbo T TehnKno in hlfliienižno najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji 1—mu MrtMana, DoMlria cesta la, » Mtfett* Stanje letošnje žetve. Vsled nekega referata, podanega na zadnji seji Trgovske zbornice v Beogradu, v katerem se je naglašalo, da bo letošnja žetev v Srbiji jako slaba, se širijo v državi, pa tudi v inozemstvu alarmne vesti o katastrofalnem stanju naše žetve v obče. Da bi ugotovila pravo stanje žetve na Hr-vatskem, je razpisala Trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu anketo in bo rezultate v kratkem objavila. — Kakor čujemo je ljubljanska zbornica enako anketo uvedla že začetkom meseca avgusta t. 1. v namenu, da zbere podatke o bodoči izvozni sezoni. Pričakovati je, da bo objavila te podatke še tekom meseca avgusta t. 1. Naša letošnja vinska letina. Dozorevanje je letos spričo ugodnega vremena za približno tri tedne bolj napredovalo nego v normalnih letih. Računi se sedaj, da se bo cena za mošt gibala okoli 3 dinarje. Na Hrvatskem in v Sloveniji se pričakuje kvantitativno manjšo trgatev, ki bo pa kvalitativno tem ugodnejša. V Dalmaciji bo imel mošt predvidoma 20 do 24% sladkorja. Stare zaloge so po večini razprodane, kar jih je pa še, se prodajajo v severni Dalmaciji po 6 do 8 Din liter. V Vršacu so cene nekoliko padle. Živahne pa so še vedno kupčije z vinom lanskega pridelka v Srbiji, kjer so se cene tekom zadnjega meseca dvignile pri litru za 1 Din. Rok za vlaganje prošenj za odobritev valorizacije investicij podjetij, ki javno polagajo račune, poteče dne 11. septembra t. 1., to je po preteku enega leta, odkar je stopil predmetni zakon v veljavo. Dr. Reinhold o Dawesovem načrtu. V' razgovoru z zastopnikom »Associated Press-e« je izvajal dr. Reinhold, da za dajatve iz Davvesovega načrta ni sedaj nobenih težkoč, tudi se bo vsaka nemška vlada na vso moč potrudila, da bo svoje obveznosti izpolnila; upoštevati je pa treba, da mora Nemčija po Daweso-vem načrtu za polovico več plačati, kar naj plačajo Ameriki vse druge dolžne države. Plačila se ne morejo vršiti iz glavniške posesti, temveč iz narodovih dohodkov. Vprašanje se torej ne sme to-|/ liko glasiti, kaj more Nemčija producirati, temveč, kaj more zaslužiti. Dr. Reinhold je izjavil prepričanje, da bodo v Ameriki znali ceniti vestnost, s katero izpolnjuje Nemčija določbe Davvesovega načrta. Phonix. Na 44. občnem zboru zavarovalnice za življenje >Phonix« so povedali, da je bilo lani sklenjenih zavarovanj za skoro 437 milijonov šilingov in je zavarovalna vsota na koncu leta 19(26 presegla 1 milijardo šilingov (1 bilijon 79,703.694). Do 30. junija je narasla na ca 1.300,000.000 šilingov. Družba je prevzela zavarovalne zneske več avstrijskih zavarovalnic v novih italijanskih okrajih in v češkoslovaški republiki. V zadnjih mesecih 1926 in v prvi polovici 1927 je bila družba pripuščena v Nemčijo, Italijo in Španijo in je razširila svoje urade v Aleksandriji, v Atenah in v Carigradu. Dohodki premij v letu 1026 so znašali 49,481.726 šilingov, dohodki naložene glavnice so dali 4,335.814 šilingov. Zavarovalnine je bilo izplačane za 7.468.000 šilingov. Dividendni sklad za zavarovanja z jamčenim deležem na dobičku znaša 5,303.000 šilingov. Tehniške rezerve so se tekom leta 1926 zvišale na 126.607.000 šilingov. Skoraj na dvojni lanski znesek. Vsa garancijska sredstva družbe znašajo 149.308.000 šilingov. Dividenda je 6 Ml odstotna, 2.6 šilingov za delnico v nominalu 40 šilingov. Nazadovanje brezposelnosti na Nemškem. V začetku julija je iskalo na Nemškem dela ca 1 milijon ljudi, za 12.7% manj kot v juniju in za 53.8% manj kot v lanskem juliju. Od ca 21 milijonov ljudi, ki so bili v položaju odvisnosti, jih je bilo torej ca 5% forez dela. V splošnem je brezposelnost sedaj približno dvakrat do trikrat tako velika kot v predvojni dobi, ko so tudi pri dobri konjunkturi računili z brezposelnostjo 2 do 3% kot posledico normalnega kolebanja na delovnem trgu. Če tako raču-nimo, vidmo, da je treba računiti 500.000 do 600.000 brezposelnih na neogibno in naravno fluktuacijo, drugo polovico pa na resnično nadnormalno obteženje de-, lovnega trga. LJUBLJANA GREGORČIČEVA 23 NA GASTRONOMSKI RAZSTAVI V MESECU MAJU 1927 V PARIZU »KUZMI CA) ( JE ODLIKOVAN Z ZLATO KOIAJNO. tev rži izpadla za približno 15% boljše nego prejšnje leto. Švedsko želeaso pri Gellivara in Kiru-navara gori na severu spada med najboljše vrste na svetu in je njegov eks-port ena prvih postavk v švedski trgovski bilanci. Tekom prvega letošnjega polletja je dosegel eksport železa rekordne številke; izvozili so ga 4,524.000 ton, dočim je znašal lanski polletni izvoz 2,938.000 ton, izvoz leta 1913 pa 2,288.000 ton. Ruda je deloma tako čista in brez primesi, da je že kar hkrati kovina. Državni uradniki na borzi. V Italiji seveda. Zakonski načrt za ustanovitev in delovanje amortizacijske blagajne za javna posojila vsebuje med drugimi tudi temeljno novost, naj se v bodoče pripustijo k trgovini na borzi tudi uradniki te amortizacijske blagajne. S tem je dana državi možnost, da v obrambo svojih koristi samostojno poseže v iborzno oblikovanje cen za posojilne listine. TRŽNA POROČILA. Naraščajoče cene za žito na berlinski borzi. Na berlinski produktivni borzi so se cene te dni povišale za rž in pšenico od 4 do 4 'A marke, za takojšnje kupčije pa še v izdatnejši meri. Povod za ta povišek so deloma dala neugodna žetvena poročila iz Kanade in dejstvo, da tudi domači pridelek ni zadovoljiv. Ugodna poročila za glavne žitne vrste pa ima borza i/. Poljske, kjer je, na primer ,že- Sejmska poročila z Dunaja. Na živinski sejm dne 8. avgusta t. 1. se je prignalo 4007 glav živine in sicer 2641 volov, 527 krav in 839 bikov. Iz naše države se je prignalo 1096 volov, 274 krav in 454 bikov. Kupčije so bile slabe. Za najboljše vole se je plačevalo za 1 kg žive teže 1.75 do 1.90 šil., za krave 1.10 do 1.35 šil., za bike 1.10 do 1.55 šil., za suho živino 0.60 do 0.90 šil. — Naslednji dan, t. j. 9. avgusta t. 1., se je na prašičji sejm prignalo 16.364 prašičev in sicer 7307 pitanih in 9156 mesnatih. Iz naše države se je prignalo 3598 pitanih in 950 mesnatih. — Tudi ta dan so bile kupčije slabe. Pitani prašiči (prvovrstni) so se plačevali za 1 kg žive teže od 2.15 do 2.20 šil., najboljši mesnati prašiči pa od 2.50 do 2.65 šil. DUNAJSKI VELESEJEM (Wiener Messe) 4.— 11. SEPTEMBRA 1927. Posebne prireditve: Belgijska razstava. — Italijanska raz-stava. — Japonska razstava. Tehniške novosti in iznajdbe! — Semenj hotelskih potrebščin. — Reklamna razstava. — Semenj za radio. — Dunajski salon kožuhovinaste mode. Broz vizuma! S sojmsko izkaznico in potnim listom prost prestop meje v Avstrijo! Madžarski prehodni vizum se dobi proti vpogledu sejmskih izkazov na meji. Precejšnje vozarinske ugodnosti na jugoslovanskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranu in v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst ter sejmski izkazi (po 40 Din) pri Wiener Messe, Akt. Ges., Wien VII., Messplatz 1, ter za časa Lipskega jesenskega velesejma pri poslovalnici v Leipzigu, Osterr. Messhaus, Hainstrasse 16—18 in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4; Zvezi za tujski promet v Sloveniji, Aleksandrova cesta 8; Josipu Zidarju, Dunajska cesta št. 31. Izdelovanje oljnatih barv, firneža, lakov in steklarskega kleja. — Zaloga kemičnih In rudninskih barv. — Potrebščine za slikarje, pleskarje, ličarje ln druge, vse v te stroke spadajoče. Se priporoiam j i IVAN JANČAR £ Trgovina MikloSlteva cesta 4 S Skladišče Vidovdanska c. 14. \ Veletrgovina | RAZPIS. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje oddajo zidarikih in težaških del za novo stanovanjsko hišo na Bleiweisovi cesti. Vsi potrebni pripomočki kot računi, proračuni, kakor tudi gradbeni pogoji, se dobijo med uradnimi urami v zborničnem uradu (Beethovnova ulica 10/1.) za Din 50* . Pravilno kolekovane ponudbe je predložiti v zapečateni^ kuvertah zbornici do 16. avgusta t. 1. ob 12. uri opoldne. Zbornica si pridržuje pravico oddati dela ne glede na najnižjo ponudbo. i i ^ V Ljubljani, dne 8. avgusta 1927. r Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani - ^ Predsednik: • & • ■ Tajnik. v Ljubljani Špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deielne pri* delke. • Raznovrstno rudninsko vodo. Lastna pralarna za kavo In mlin sa dlSave s elektrUnim obratom. Ceniki na razpolago! Kompletne potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in tapetnike, kakor tudi sukance, svilo za šivanje v vseh barcah, vezenino, čipke in razne porte kupite na|cenejše pri Josip Petelinc-ii Uubljana, Ob vodi blizu Prešernovega spomenik*- Na veliko! >KUVERTA< j :: IIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIUIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII f DRUŽBA Z O. Z. ' •; tvornica kuvert in kon- t fekcija papirja LJUBLJANA 1 ji Vožarski pot štev. i | '• Karlovška cesta štev. 2. | < ► T < ► ^ Galanterija, drobnarija, parfumerija, čevljarske potrebščine, vrvarske izdelke (Šinkovec) na debelo in na drobno. DRAGO ROSINA MARIBOR Vetrinjska ulica štev. 26. Vsa vrste trgovske knjige kot: amerlkan--fct joumaU, «laviM hn)>oe, blaoalniSke li n)»IM T*akovrsMBRKUR» *« tod*..* ta