V8., St, 187. PešfnlsnB pfis7- W l]ub9Iani» v $o8@vln). i.L avgusta 19212« Pešam. št, 75 p. ,. -r.' ~ HflPREJ Glasile Socialistične stranke JugosiaviSe. 12.000 rudarjev stavka« n Shod, ki so ga sklicale vse rudarske t>r»x?liZac*ie 20. t. m., da bi skušale pre-terv ^avko .z ozirom na obljubljeno in-jjil ncijo ministra za socialno politiko, je po^^okrajnem glavarstvu v Celju pre- vlad?'6!6^0118^3 intervsncija pri deželni tom Vi hočejo delavski zastopniki po-snoda preprečiti spontano stavko, ni Rudarskemu delavstvu, vsemu proletariatu in javnosti Slovenije! rO^Pni življenski položaj trboveljskih nje Jlev in njegovo brezmejno izkorišča-šla Že Stran* Trboveljske družbe, sta pri-v pregovor ne samo v Sloveniji, pomagala. Oglasi, katere je Zveza rudniških delavcev plakatirala, da se shod ne vrši, niso pomagali. Zbrana 6000-glava masa ie stavko spontano proklamirala z jokom žen in otrok in preklinjanjem mož. Od 20. t. m. popoldne je večina rudniških obratov popolnoma ustavljena. ze široko po svetu, I * <5 » vvu« zenjl^učem rudarji kopljejo globoko pod Dromei diamant. ki hrani celokupni ?°spod ,n industrijo in z njim celokupno stra4ajar?ko .življenje, ti izsesani trpini Vein, 1° ln živijo po svojih brlogih člo-sila ^ **esDodobno življenje. Ko Da prihiti Do riJ,. Vrhunca, ko zapreti splošna lakota duj0x-|arskih revirjih in so zastopniki gla-yarjaAPrisiljeni zahtevati draginji odgo-Vednl*?1. Povišek, tedaj zamrmrajo ne-TJŽi m zlohotneži: c^jgg.^^eljski rudarji so se že zopet Ka’ na hočejo ti neprestani rušilci JLrada? Država je v nevarnosti! Da. da. Država je v nevarnosti, če preti pogin 40.000 rudarjem in njihovim družinam. In tak čas je zopet tu. 20 mesecev je minilo od tritedenske stavke v trbov epskih revirjih, kar je naš ultimatum do-degel en del zahtevanih mezd. Medtem ie šla draginja z divjo naglico navzgor, a plača se ni povišala niti za desetino od tega. Rudar je padel v tako obupno stanje, v kakršnem se še ni nikoli nahajal. Delavski zastopniki so ukrenili vse, da bi rešili mezdni spor normalnim potom. Dne 20. aprila so poslali na družbo, vlado in vse kompetentne oblasti spomenico z zahtevo, da se mezde za 100% povišajo. Takoi do tej spomenici so intervenirali v Belgradu pri ministrskih za- LISTEK. ^tfžev pot italijanskega proletariata. (Daiie.) K. n. to Se ,^oracija — antikolaboracija: za 2VeZah v k°J v stranki in v strokovnih za t0 re.snici pa ne gre seveda samo Centar na* DCxIpira socialistična parla-Dosredn frakcija v sedanjem položaju meščan 9 neposredno kako poljubno io rta fr, ' orotifašistovsko vlado, ali pa nasn,.At-e Do^£)iira- temveč gre za temeljna desnim !4 maksimalisti Serratija in nasprot 0rn D0C* vodstvom Turattija. Ta htevn?^3. s.° Postala precej ostra in za- evain . u v^° nu]n0 rešitev. ase so utrujene. Strax':^« so utrujene, onemogle vsled sra na ^rtev. Potisnjeni vsled besneče-itnair. Vala fašizma v defenzivo, v kateri sedai j dne do dne težje stališče, vidijo se stvu ne povedali, da mu kolaboracija ne more prinašati one rešitve, katere sc nadeja; toda izključno negativna taktika ki io socialistična frakcija v parlamentu zasleduje. nijnogla zadovoljiti mas v sedanjem položaju. Neglede na to, da ie nasprotje — na eni strani socializem, na drugi strani pa nekai reakcionarcev trenutno popolnoana napačno. (Dalje prih.) ta so ostala trdno zaprta. Slišal se je le kruti nasmeh blaznih in debelih izkoriščevalcev. katerim je denar ljubši kot življenje 40.000 rudarskih delavcev, žen in nedolžnih otrok. Ali je Slovenija videla že večjo blaznost in krutost debelih mogotcev? Odgovor trboveljskih mogotcev na morje lepili besedij in prigovarjanj je bilo povišanje^ plače na šiht za 20 K, po tem, ko je družba dobila od vlade plačane težke milijone. Pomislite, kako strašen in grd je ta cinizem! Takoi na to je družba povišala cene življenskih potrebščin v svojih ktfnsumih, na katere so rudarji navezani, za 49%. Kost, ki io je nam vrgla z eno roko. je pograbila z obema rokama nazaj in z njo še lep del starih mezd. Ta vnebovpijoči čin, ta blazen hudoben nasmeh debelega kapitalista je spravil delavstvo v obup. Ali vendar se je po-novno^ oglasilo delavsko zastopstvo proti volji širokih mas. da posreduje pri vladi v smislu ustave. Dne 14. t. m. so se delavski zastopni-ki oglasili do svori deputaciji Dri ministru dr. Žerjavu, ki je izjavil previdno, da ni kompetenten v tej zadevi, vendar bo skušal potom rudarskega glavarstva uplivati na družbo, da se obvezno pogaja. Na koncu je dejal. da preostaja samo še klasna borba, če so izčrpana vsa druga sred-.stva. Isti dan so delavski zastopniki na podlagi te intervencije poslali na rudarsko glavarstvo v Ljubljani poziv, naj stopi družba v obvezna pogajanja in naj se izjavi do 19. t. jn. Razen navedenih spomenic, vlog, prošenj, intervencij, resolucij, so se pod- vzeli še drugi nešteti koraki, tako ofici-alno kakor tudi privatno. Ali je rudarsko delavstvo upravičeno v svojih minimalnih zahtevah? Ali so niegovi zastopniki ukreniti vse korake, ki so v interesu reda in dela v državi in mirne rešitve mezdnega vprašanja?! Odgovor na ta vprašanja je samo eden: Da, da. da! Ali je družba pokazala vsaj malo dobre volje za red in rad in mir?! Nič, nič. nič! Kdo je kriv torei. da je rudarsko delavstvo prijelo do zadnjem sredstvu samoobrambe pred Doginom od lakote? Kdo je zakrivil stavko?! To je zakrivila blazna oožrešnost trboveljskih kapitalistov in njen brezmejni cinizem! Rudarji in njihovi zastopniki si umivajo roke nad zločinom, ki ga uganja kapitalist z gladnim trpinom. Javnost nai na podlagi teh dejstev sama presodi, kje je pravica in kie je ni. Ali naj bo to večje važnosti za sožitje v državi 50 nemških in z njimi v bratskih obiemih slovenskih judov ali življenje 40.000 mož, žen in nedolžnih otrok. Ali bo celokupna poštena javnost, ki ima le trohico ljubezni do sočloveka, dovoljevala. da liudfe ubijaj p na tisoče nedolžnih z najstrašnejšim sredstvom — smrtjo od lakote?! Ali bodo ljudje, ki ljubijo to državo, dopustili, da 50 iudov uničuie v svoji blazni požrešnosti red, rad in mir?! Gladujoče žene in nedolžni otroci prosimo, da nas iavnost v našem obup- i nem položaiu moralno kakor tudi materialno podpira! PolItKne vesti. + Rezervni premog za železnice. Minister ca promet je naročil vsem železniškim ravnateljstvom naj si nabavijo najpozneje do 1. septembra t 1. rezervni premog za 6 tednov, da Bo premet zavarovan. Minister je najbrž vohal trboveljsko stavko rudarjev. + V Belgradu so razpravljali 21. t. m. o novi redukciji uradništva. + V Somboru so odstavili policijskega načelnika Zultanoviča, ker je manipuliral z državnim denarjem. .+ Grška vlada je mobilizirala letnik 1923. + Zavezniki so protestirali proti samostojnosti ionskega otoka, češ, da pomeni upeljavo novega režima v Mali Aziji. Izjavili so, da bodo oni sami rešili maloazijsko vprašanje na posebni konferenci. ’+ Zveza narodov bo pričela zborovati 4. septembra. Ob tej priliki bodo obravnavali jugoslovansko-avstrijsko in ju-Koslovansko-ogrsko obmejno vprašanje. Referent bo Belgijec Hvmans. + V Budimpešti je pričelo stavkati nad 30.000 kovinarjev. + Položaj v Italiji. Iz tržaške »Edinosti« Posnemamo: »V socialistiških in komunlstiškili krogih vlada veliko razburjenje vsled vesti, da do vlada strogo kaznovala državne uslužbence, *•' se udeležili zadnje stavke. Najbolj prizadeti i w •i*°i2.a^evnega vladnega ukrepa bi bili želez-lucanl ki so se udeležili stavke — kakor se se- , j l ~ v ogromnem številu. Načelniki uranov državnih železnic, ki so se sestali v pone-oejieK v Rimu, so sestavili seznam »kaznjivih« železničarjev, katerih število presega 50.000. Železniški upravni svet, katere mu je bil pred-je baje sklenil, da bo odpustil vse voditelje stavke, druge pa drugače, večinoma gmotno kaznoval, podaljšavši jim rok rednega zvišanja plače. Za pomočnike, ki so se udeležili stavke, je bilo določeno, da se sploh ali pa na daljši čas odpuste iz službe. Podobni ukrepi bi se ukrenili tudi proti poštnim uradnikom, ki so se udeležili stavke. Železniški upravni svet je predložil svoje sklepe v odobritev ministru javnih del Ricciu. kateremu gre zadnja beseda + Osrednji izvrševalni odbor italijanskih železničarjev ie objavil v časopisih proelas v katerem pravi, da je izstopil iz »Delavske zveze« ter da ie poslal D’Annunziiu brzojavno voščilo za čimprejšnje ozdravljenje. Ta korak bo imel dalekosežne posledice za vse delavsko gibanje v Italiii. Gotovo je, da je zavest italijanskih sodrugov zelo maihna. + V Italiji se vedno bolj množe glasovi za fašistovsko diktaturo z vojaškim režimom. O fašizmu uoaio vsi meščanski krogi, da bo rešil državo stalnega propadanja. Celo med nezavednim delavstvom se širijo podobna naziranja. + Dunajski komunisti so sklicali pretekle dni veliko zborovanje, ki pa se ga ie udeležilo samo 3000 komunistov. Komunisti na Dunaiu so zgubili ves kredit. + Pred bernskim sodiščem bodo obravnavali afero Igorja Filmskega, ki je prišel 1911 1. v Švico, pa tam dokazoval, da mu je dolžna japonska vlada zaradi izdaje ruske trdnjave Port Artur 348 milijonov. Kapitalisti so mu na ta račun plačali okoli 20 milijonov. Sedaj so uvedli diplomatično preiskavo z japonske strani, ki pa je baje^ dokazala, da je Filinsky čisto navaden goljuf. Zadevo bo razčistilo sodišče. + V Nemčiji so aretirali atentatorja na iugoslov. kralja Aleksandra, Jožefa JuhaBa. Pri njemu so našli ogromne vsote denarja in mnogo potnih listin. “i- V Sevastopolu je isbruhnil upor med delavstvom V akcijo je stopilo rusko brodovje. ki je postreljalo okoli 1000 ljudi. + V Moskvi obravnavajo proces diplomatskih kurirjev estonskega poslanstva, ki so obtoženi nedovoljene trgovine s cerkvenim dragocenostmi. Obtoženci so estonski podaniki. i H- Državni založbeni zavod v Moskvi je izdelal načrt avtorskega prava. Temelj tega j načrta je, da ima avtor vse pravice do svojega dela do svoje smrti, po smrti naj vse pravice imajo njegovi nasledniki in sicer samo 15 let, nato pa preide delo v državno last T Komunisti zasledujejo 'tudi mladoletne. Tajništvo Mednarodne delavsKe zveze socialističnih mladinskih organizacij je dobilo sledečo, na predsedms y vseruskega izvrševalnega odbora sovie-tov naslovljeno izjavo, ki so jo podpisa zaprti člani socialistične organizacije r ske delavske mladine. »Pred tremi me ^ ci nas je zaprla »Glavna politična UP* va«. Dne 24. aprila so nam povedan, nas bodo izgnali v najbolj oddaljene P krajine gubernije Vladimir in Rjason. -bo utemeljujejo s tem. da smo »de.• vLl0 proti revoluciji«. Izjavljamo, da niS“* bili obtoženi v teh mesecih, odkar sm zaprti, sličnega dejanja, niti nam niso o tali dejstev ki bi dokazala tako obaoiz-tev. Delovali smo popolnoma javno očmi moskovske delavne mladine. rrip damo ruski socialisični stranki, ki jo s tra vrhovni izvrševalni odbor za st1""1 .j dovoljeno po zakonu. Zato so vzroKi. se navajajo za naš izgon, napačni in rekljivi. Niso nas izročili nobenemu dišču, dasi smo to zahtevalh *avna: vinU kratko, s policijskimi sredstvi, po n stare caristične policije. Strah .uh i ročiti našo pravdo kakemu sodišču, daioča stranka se boji, da bi nas ^ vala ne samo pri delavskih organiz ^ temveč tudi pri sediščih. Ce bi unj. izročili kakemu sodišču, četudi K {j, stičnemu, bi morali brezdvomno 0ju-da smo delovali samo za zaščito. jz, cije in socializma. Torej nas ne gnali v interesu delavskega razr,ee c iz-več v interesu vladajoče strani' •^ine. (rublja zaupanie delavstva, z}a -.n dikta-Kljub temu pa hoče obdržati sVyja(iajoča turo nad delavskim razredom. . fron-stranka se sklicuje na geslo o jstičnii ti delavstva vsega sveta. K0 ^ornU^si stranka hoče dokazati, da n's°nejra uspe’* krivi, če nima to gibanie 110 -trajali za-ha. Toda v času, ko so sc p "gimi so* stopniki ruskih komunistov z .stem ča-drugi in voditelji v Berlinu * pr05 od su so sklenili, pregnati nas da* s0dill* Moskve, ne da bi nas bili P redni na' To hinavsko dejanje ima nePjnarodne7a men. imičiti enotno fronto n"1^ j^eva!0.’ delavskega gibanja. Komunis gvroP1 nai branijo socialistične stran -srl0 pa interese ruske revolucije, * ^ poine' uporabljajo proti nam politiK prote- nja udarec za revolucijo. . -]n jzjaV" stiramo proti taki podli p., ,,nmunistorn' liamo, da se ne bo posrečilo_ ^listič110 da bi uničili s takimi sredstvi “ y0 zna" stranko. To ravnanje ie sanj. tranici-. menie bankerota v v^a]0ttrtžbe in zaničevaniem zavračamo 0 najbolise javljamo, da bo naša obsodba^ m opravičilo za naše delo^nie. chieid, u vič. N. Singamvič. A. Kro pan<. !>• Lande, J. Rapiport, B. LaP11-Jacubsohn + Na Irskem divja n+a^^n kato1*' lianska voina med protestan. ^ Ra- čani v okolici Dunkera in ” pitalisti se seveda smejejo. v . da + Reuterjev urad je P?r*£ rud**' stavka ameriških železničar.^* xaj0 loU' iev že končana. Sedai pa p ,.rardin^ lK donski listi, da je oredsedntov0ljceV. htevai denar za 500.000 pi ameri^Cr,‘ katerimi bi zadušil stavKo delavstva. “Dnevne vestjo Kako rešuJe.k) invaUd|k<> [ri leta g Prejeli smo sledeči dopis. Zf ne/"*? rešuieio. na še do danes m ^ rešeno- o kaki rešitvi Ali bo sploh kcia. -njim si ,belijo, glave razni strokovnjaki, i sestavljajo odredbe in zakone, toda vse zaman! Oreh je trd, menijo gospodje. a -So s!. izmislili nekaj drugega. Postavili invalidski dom v Celju, kamor so spr-, ? invalide-učence in nekaj takih, čakajo že po štiri in še več let na pri-eksistenco. Toda neverjetno je, kai un-v+-°Iive^- Sistematično nas hočejo nit * ?adn’l pošiljajo namreč iz Gol- fom r^° -^e^ene bolnike v invalidski vam le’ vPrašamo vas gospodje: ali žrtv v6AZpan0, da t>° to zahtevalo nove ni • Ali naj še mi postanemo jetični, ali zadostno, da smo brez nog in rok? Kaj km IlaTnerava'te z Golnikom, bo li tudi m alu naprodaj? Vaše delo je res siste-tak *cn°’ gospodje! Poznamo vaš načrt, Šanif»iSe ine reševalo invalidsko vpra-smk .spremenite svojo taktiko, sicer 41 r> ^risitieni izvajati posledice! — Sledi Podpisov. se ie*vri*1iU"-ne zaDnik; ;a ^asb°- V tem odboru so za-r|ke. Km z..Anglije, Češkoslovaške. Ame-e FinJpC1J?’ Francije. Španske, Dan-st%. e’ Italije, Madžarske in iz Av- Na • v Jaških 0tU2r;!ni Tirolskem so našli 70 vo-°esarskih h^Ja^ov’ 0^^ečenih v uniformo If. -Alians jem razsi drm -aiku^i80,8^6 Pijave k‘udeležbi'dopo- ?eb«lali načrt ni !li9' ,1”'«? J922- s®° _žc & ysej??“*k5 Ire1,,kl semenj od 2.-11 sept. Slan ’ kateri a m na naši letošnji pri- naii, 1 so svc!~ —’ ‘ ----- - ohi*t Prosnik' ?a l™ Prostora na velesejmu m hiM ei° na v’i . i'h njihovi trgovski prijatelji ko; lePih i„i bSc^11’ 'cier hodo razstavljeni iz-jira °ddaio kov najlepSi in najboljši. Ker se S!iioZt,e’ bho.„, v,s.?m razstavljalcem popolnoma kok 2 dei-nr^0.. ? naj isti stopiti nemudoma v naikasn Pl imi tvrdkami, da so ja vse I opremljene, ker velesetnenj se otvori 2. septembra ob 10. dopoldne. Pripominjamo, da smo morali letos vsem razstavljalcem po potrebi črtati mali del prijavljenega prostora, ker nam jc vsled preobilice prijav zmanjkalo prostora in ]e bolje, da potrpi vsak razstavljalec malo kot pa da se more približno ena petina prijavljenim tvrdkam odpovedati prostor. V informacijo na) jim služi, da se je za letošnjo prireditev prijavilo skoraj še enkrat več razstavljalcev kot pretečeno leto. — Vsi razstavljale!, kateri so se prijavili po zaključnem roku in se jim še ni zamo-gel dodeliti prostor ker ga sejmski urad nima več na razpolago sporočamo, da so vse njihove prijave v evidenci in jim bomo dodelili prostor čim ga kaka tvrdka odpove vsled najnujnejših razlogov. Prijavnice, katere do danes še niso bile upoštevane so uvrščene po zaporednem redu njihovega dohoda in jih bomo tudi tako reševali. — Razstavljalci pripravljajte se že za našo II. velesejmsko prireditev, da vsak pripomore z ; vsemi svojimi močmi najboljšemu uspehu in za-meremo vsem pokazati delo naših rok enega leta. — V slučaju, da želi kaka tvrdka, banka ali privatnik izven Ljubljane razprodajati sejm-ske permanentne legitimacije po Din 40 proti proviziji ga vljudno naprošamo, da se nemudoma obrne na sejmski urad, oddelek ekonomat z navedbo koliko jih potrebuje, kje jih bo razprodajal in kakšnega reklamnega materijala si zato poleg običajnega še želi. Delavski coset obrtne razstave po znižani ceni se vrši od nedelje, 20. t. m. do zatvoritve, t, j. v torek, dne 22. t. m. Te vstopnice se dobijo pri Delavskem tainištvu v Vodnikovi ulici in pri dnevni ( blagajni v razstavi proti predložitvi članske knjige strokovne organizacije. Cena vstopnice znaša 2 Din. Delavci ne zamudite te prilike! Zletni odbor Doživlja vse one. kateri i še niso odračunali za izkaznice, da to čim-| prei store, ker se sicer zavlačuieio za-i ključni računi zleta. Enako poživlja, da i naročijo vsi sodrugi čimprei razglednice, I katere so izborno izpadle, posebno tiste, ! ki predstavljajo telovadce, sprevod in j shod. Cena ie posamezni 3 Din. Brezalkoholno gostilno namerava osnovati »Kolo jugoslovanskih sester«. V tej gostilni bo tudi dobra kuhinja. Pozdravljamo to idejo. sehč ‘aii načA T , f Jl,l«a smo zc •da^etn omot!? docie!|eneg.'i jim prostora. V po-Vc/^ga rmto-8lV0 d°POslali tudi več re-boifveranja <, ~aia. za, obisk II. Ljubljanskega Sv?.1 Vednncr n),°’ da sa »Porabijo po naj-raJ* koresn^? P°sebno pa kot pisemsko prilogo tla^avljalce acienci- Tem potom naprošamo vse , sk: n'rnaterip?°novno’ da ia P°rabijo ves re- V C,kQresnnnHQPO?ebno pa naiKa Predlagajo trgov- \ hsi u'-‘a.iu di uCl z južnimi kraji naše države. Ura iSe blacn ,?^ereniu reklamni material poide, dr. ’ rekl-m-3 ,nemudoma obrniti na sejmski st-, a hoveca da mu isti pošlje neniu- riai^kem .ud' smo priporočali vsem raz-Vertk katere’tra s-‘ nabavu° sam* reklamni date-Pa dodelit. na’ prilaEajo korespondenci z nr oh,>? Proš„^ncP i™ Prostora na velesejmu i na- i in 1 Histerična razstava. (Na državni obrtni šoli v Ljubljani, m življenjem, lih in Mdiitih1 Pr-fi®' Predrznost oho-btti 12? kapitalistov, ki so si prido- L)iod?h! /nu m«li]one na naš račun! htevam f£ ' * !!ašiP °Pravičenim za-iskaln čtrnl ne’ SJ -bo delav.stvo samo po-Scherhanm ■ PrpVlce’ Majdič v Kranju, mlin v rS- m* Fr*?z Mariboru. Mestni čaš ie £ h1 /Sr M •jdJČ v Ce,J'u’ skralni k? J L « e sv?Jfmu delavstvu plača, SVOjim delon! zasluži! »Zveza 7i HeUoJ J* ?a>- n'ma razumevanja delavsko eksistenčno pravilo, naj za- pre svojo budo v korist industrijcem in delavstvu samemu. Dovolj dolgo smo čakali, potrpljenja je konec! — Mlinski delavec. — Nemčija »šče posojilo. Njene marke. v katere so pred letom dni tudi poprei in poznej. investirali velike vsote ameriški inozemski delavci, padajo. Francija gazi po svoji žrtvi naprej. Monarhisti vidijo edino rešitev Nemčije v obnovitvi monarhije in v ta namen vodijo propagando, iz katere bi se celo delavci lahko precej naučili. In res so prišle v svet vesti, da se vrše pregovori med nemškimi socialističnimi strankami za skupni nastop in za vstop v vlado, ki bi bila v slučaju zedinjenja vlada nemške socialistične večine. toda ne vlada socialistične Nemčije, ker ta še ne pride tako kmalo. Tedaj pa se je iz denarnih središč zaslišal glas. da se bo v Nemčiji v marsičem popustilo, tudi posojilo bo dobila —- ako Pte . koalicijsko vlado °beh sociakfi. 7A. strank. Ta migljaj so dali diplomati stopniki tujih vlad v Berlinu kan t0, Wirthu. Kapitalizem zna solidarno nasw piti, kadar mu preti le malo aevar v .•*! Delavstvo še ni dospelo tako d;ale