Leto I. V Krškem, v nedeljo dne 28. julija 1907. St. 23. tiflrodno-redihalno in nopodno-gaspodü^ko glasüo za štajerako-hranjslio Fosasjc. Brežice Krško «Tosavska Straža» i/.haja vsaki 2. in-1. četrtek v nicsccu, datirana z dncvoni piihodnjc ncdcljc. — Narocnina za cclo k't<> znaša dve kroni, pri večjih naro- čilih popust po dogovom in .sc naprcj plaeiijo. --- Cuna oznanil /.a cno stran 'IS K., za pol strani 21 K, za edit slrani 12 K, za osminkn strani 6 K, za šcst- n;ijsliiiko slrani 'i K, za dvaintridcsctinko strani 1-50 K; pri veckratncm ozna- iii 1 vi po do^ovoru. A'se pošiljatvc (pisnia, dopiso, nakaznicc, narocila, inscrate i. t. d.) jo pošiljati na naslov <-J'osavska Stra/.a> v lirc/Jcab. •-- F)oj->isi sc pošiljajo •-¦¦ "¦¦" l"':tvi, itaročnina in oznanila pa na upravnišlvo. — Kokopisi sc nc vraoaj<> Posamczna stcvilha stanc 10 vin. v Clan 19. clržavnega osnovnega zakona o splošnih državljan- skih pravicah: „Vsi narodi v drzavi so cnakopravni in vsak narod ima ncdotakljivo pravico, varovati in negovati svojo narodnost in svoj jtzik. K n a k% p r avnost vsch v dc- žcli navadnih jczikov v soli, v uradih in v Javnc m z i v 1 j c n j u jc od dr/avc priznana". Hüsi poslanci no delu. V zadnji štovilki našcga lista obljubili sino, da priobčimo besedilo predlogov o/i- roni.'i nujnih predlo^ov in intcrpelacij, ki so jc stavili v dr/avnein zboru naš poslancc g. tlr. Ivan \\ c n k o vie in 1 11i pi'oducenl pra\r malo ali nič no bri:;a za bla^or in varstvo pravega produccnla, to jc s\'ojega delavca. Uvazuje, da sc Uomaca polreba po preniogu prav labko [.okrije iz tuzemske produkcije. uvazuje, da ;;e smalrn v sniislu ^ ','> rud. zak. navaden in] rujavi preniDg za «pridrzano» rtidnino, d;'J jc torej zelo prj- praven prod met za državefli HK>nnpc>l, uvazuje Uov,uzr.o, da r.i ,l;...!a .:-.-,' i.uuj vkljuh ncbroj nini pcticijam za zbolšanje teli razmer pra\* nic ukrenila, pretllagamo, visoka zbornici naj sklenc: «('. kr. \lada se poziva, da prcdloži nc- mtidoma nacrt zakona, po katerem se pre- mogokopi podrzavijo in sicer po sledečih na\'odilih : Vsi premogokopi in vse nidnrstvene pn'prave postanejo državna last polom raz- lastitve dotičnih rudarskih pra\ic in nidar- skih obrtovališč. Sedanjim lasinikom rudarskih pra\ ic iz- placa se naj odškodnina v piimori z zem- Ijiško vrednostjo tell pravic. Novc rudarske pravicc za prein-:-M-.-j>e se ne smejo več podeliti.» '_'. Za podporo občini JManina. \' mali, re\ni obcini I'lanina v sevni- nickem okraju poja\ ile so se tekom zadnjih lei zaporedoma elementarne nezgode; toča, miaz, nalivi, nepresiano dez.evno vrcmc itd., ki so spravile itak re\no prebivalstvo v naj- večjo bedo. Letos je trpelo uliogo prebivatstvo na posledicah visokega sneg/i, ki ni dovolj naglo skopncl. Alraz je unicil popolnoma Vse zimske selvc, in je bila skoua uradoma precenjena na CAM)O K. Prebivalstvo odvisno edino le od polj- skih prid.uUö^;. i/scliu]^ jj>t .kar trirr - —¦¦ v tuje kraje. Letos se jc siccr razdelila neka mala podpora med občanc za škodo, ki jo je po- vzi'()čila toča v lelu IIKX); ta podpora pa nikakor ne zadostuje, da bi se le deloma olajšalo bedno sianje revnemu prebivalslvu. Predlagamo iorej nujno, \isoka zbornica naj sklene : «Vlada se poziva, da dovoli prebi\ alcem v Planini, ki so bili poškodovani po toei in nirazu. zdatno denarno podporo iz podpor- negn fonda in pa odpis na davkih.» Ta predlog obfavnava se naj z vsemi po opravilniku' dopustnimi prikrajšavanii in se naj izroči podpornemu odseku. '1. Za državno pomoč po kobilicah poškodovanim obcinam v Laškem okraju. LISTKK. Hmcilii upor ali stara prauda. Z^odovinska povest iz, Ki. stolclja. Po Av^. Scnoa. Daljc. I kvj! Zglasi se čcvijar in vdari z rol<(» soseda krojača po rami, k'aj nc, to je zi\ Ijenje. K'aj so nebesa proti (emu. Za- bvali se Hogu in sv. J^ozaliji, 1i igla !oga! Kaj-li scdiino tn brez posla; zdi sc mi, da delamo pokoro. I'o \-sch prslih me srbi, pielepa] bi se najrajsi — prctcpal. — Mir med vami tovarisi - ¦ sprego- vori K'upinic s po\-zdignjenim glasom in ljudstvo utibne hipoma. Posvelovali smo se kmecki kapilani nadaljuje Kupinič — in določili smo načrt za svoj posel. — 1'rvo vprašanje jc bilo, hočemo se-li podati daljc v Žumborak, ali da čakamo tukaj. Sklcnili smo, da čalcamo. Slisali stc kako nam jc Drmačič prinesel vest, da pri- dejo Uskoki k nam in tako je tudi bolje. -— Nas je \elika truma, gora je strrna brez pra\ ih poto\- in z visokim snegom po- krita. K'ako bi nas sirr>mašni hribovci pre- branili, ko jim samim primanjkiije vsak- danjega kruba. Se na nekaj dmzega \'as mo ram opozoriti. Ravnokar je prisel iz Samobora naš (ovariš Hislrič z novico, da prihajajo ZtiiitEuajtc in rozšipjajte povsod „Posavsho Stražo!" Nekatere občine v savinski dolini med Laškim trgom in Celjem trpele so majnika mesca tega leta zelo občutljivo vsled uime po kobilicah. Osobito so bile Sv. Krištof in druge sosedne občine zelo poškodovane. Opozarjamo posebno na vasi: Debro, Pšavje, Košnice in Krstnike. Kobilice so priletele v nebrojnem številu na hoste in so jih v dolžini 6 km. in v ši- rini 3 km. popolnoma uničile. Nevarnost je, da se uima razširi tudi na travnike in polja. Predlagamo nujno, visoka zbornica naj sklene: «Vlada se poziva: 1) da odpošlje takoj zvedenca na lice mesta, ki naj ukrene, da se prepreči raziirjanje kobilic; 2) da takoj preceni škodo na hostah, travnikih in poljih in da dovoli poškodovanim posestnikom pri- meren odpis na davkih, eventualno zdatno denarno pomoč iz državnih sredstev, ozi- roma iz podpornega kredita.> V formalnem oziru predlagamo, da se obravnava o tern predlogu z vsemi po opra- vilniku dopustnimi prikrajšavami in da se iz- roci isti podpornemu odseku. Vsled tega nujenega predloga je vlada na lice mesta poslala strokovnjaka, ki si je ogledal škodo in dal navodila, kako prepre- čiti daljno raziirjanje kobilic. 3. Za znižanje cene pri nakupu gal ice. Vinogradnik se mora bojevati zoper mnogo- brojne škodljivce, osobito zoper peronospero, ki ugonablja ne le vinske dohodke, ampak tudi cele trtne nasade. Posledica temu je, da raste potreba za galico od leta do leta, saj je galica edino zanesljivo sredstvo zoper peronospero. Samo ob sebi je umevno, da rastejo vsled tega tudi cene galici od leta do leta, neopravičeno je pa, da je cena tekom zadnjih let poskočila za 100 odstotkov, kar sigurno daleč presega stroške izdelovanja. Dasiravno je naročilo in plačilo precej oiajšano po deželni zvezi gospodarskih za- drug, stane. še vendar konsumenta metrični cent galice K 80 do K 100. Če pomislimo, da petrebuje Stajersko na leto do 100 vagonov, Kranjsko do 80 vagonov galice, razvidno je takoj, da je na- vedena podražba neznosno breme za vino- gradnika, tembolj, ker rastejo tudi dnine de- lavcem od dne do dne in ker ni pricakovati, I da hi se te rczmere zboljšale. Ker so pa novi trtni nasadi zelo dragi, zabredli so vinogradniki v velike dolgove, ne bodo si mogli torej nakupovati galice po tako visoki ceni, "he bodo tudi mogli trsja dovolj škropiti, uničeni bodo vinogradi in vinogradniki. Vprašamo torej: «Je li c. kr. ministrstvo za poljedelstvo pripravljeno poiskati sredstva, da se znižajo cene za galico, ali pa ubogim vinogradnikom priti na pomoč z zdatnimi denarnimi pod- porami. Dostavek uredništva: Po zadnjih tržnih poročilih se cena bakra znatno zniža, zlasti cena amerikanskega bakra radi konkurence med posameznimi tvrdkami. 5. Za odpravo r eal nih f idej ko- misov. Uvažuje dejstvo, da so zelo obširne planjave zemljišč vsled zastarele institucije fidejkomisov popolnoma zgubljene za javen promet in da se njih razprodaja doseže le z velikimi teškočami, uvažuje, da so realni sidejkomisi uzrok bedi na deželi in zaradi- tega tudi mnogobrojnemu izseljevanju delav- skih moci, da se realni sidejkomisi tudi pra- vilno ne oskrbujejo in obdelujejo, uvažuje, da sklepa vsakokratni vžitkar realnih fidej- komisov z revnim prebivalstvom čestokrat oderuške zakupne in druge iz gospodarskega stališča nemoralične pogodbe in da se insti- tucija realnih fidejkomisov sploh ne strinja z načelom moderne države — predlagamo, visoka zbornica naj sklene: «Vlada se poziva, da predloži nemu- doma načrt zakona, po katerem se odpravi institucija realnih fidejkomisov in da se ob- stoječi realni fidejkomisi pod primernimi po- goji razprodajo med^>rebivalstvo.» V formalnem oziru predlagamo, da se ta predlog izroči brez prvega branja justič- nemu, iz 52 članov obstoječemu odseku, ki ga naj zbornica v to svrho posebej izvoli. (Daljc prih.) Iz držflvnega zbora. Legitim acij ski odsek, ki se ima pečati s poročili o pravilnosti volitev in zbornici predlagati overovljenje ali ruzveljav- ljenje posameznih volitev, je volil predsed- nikom načelnika «slov. kluba» dr. Sušter- šič. Med drugim je dr. Benkovič izbran za poročevalca o galiških volitvah i. s. Po- Ijakov Stohandel, Szponder, German ter sinancnega ministra pi. Korytowski, dalje Risinov Obertynski in Hlibovicki ter v Ma- riboru proti vsencmcu Wastianu izvoljenega poslanca socijaldemokrata Resel. A g ra r n a z v e z a (zveza na kmečki pro- gram izvoljenih poslancev) se je osnovala v državnem zboru ; dosedaj ji je pristopilo 201 poslancev tedaj več nego polovica. V odboru sta izmed Slovencev gg. Povše s Kranjske in Roškar s Stajerske. Agrarna zveza bo strogo pazila, da se ne bodo kršile pravice in koristi kmečkega stanu. Pristopili so k nji vsi poslanci slov. kmečke zveze za Stajersko. Dopust v o j a k o v o b ž e t v i. Na nujni predlog ruskega poslanci Markova je minister odgovoril sledeče: Velike so tež- koče ki nastanejo vsled takih dopustov, ker ni čas žetve povsod isti in ker se ravno ob tern času vršijo orožne vaje v bataljonu ki so vojakom neobhodno potrebne. Zato so dopusti mogoči šele koncem julija, ozi- roma začetkom avgusta, ko je za žetev po- nekod že prepozno. Vzlic temu je vojaška uprava 14 dnevne dopuste uvedla za po- izkušnjo v okrozju 11. lvovskega armad- nega zbora in sicer le za sinove kmetov, da grejo pomagat domačim. Ako se bodo dosegli povoljni vspehi bo vojna uprava n a p o d1 agi t e h i z k u š e n j uvedla splošne dopuste ob času žetve. (Odobravanje.) Pi^dlog je propadel, ker je bil od Rusina Markova stavljcn le radi nagajanja. Uradniška debata. Debata o nujnem predlogu socijaklemokratov in nemških na- cijonalcev, da se prekliče disciplinarne od- redbe vlade zoper dunajske uradnike — propadle kandidate za drž. zbor (katere je vlada prestavila radi njih nerednostij v uradii!) je zopet vzela tri dnij časa. Zbor- nica je končno odklonila nujni predlog in sprejela le predlog, da se vlada pozove čim preje upeljati službeno pragmatiko t. j. zakon o disciplinarnem postopanju zoper uradnike. Slov. klub je bil seveda zoper nujni predlog, ker ljudstvo pričakuje dru- gega dcla od nove zbornice nego neplodnih debat o kaznovanju par urailnikov. Jastrebarčani in Okičani mimo Mokric k nam. Zapustiti jih ne smemo, torej čakajmo, tako bo bolje. Ravnokar minula je rana maša, a Uskokov še ni; če jih ne bo do- poldne, poslali bomo tovariša Bistriča v Kostanjevico, da poizve, kaj se godi tam. Je-li prav tako? — Prav je! — Pritrjujejo kmetje. — Tovariš Andrej — obrne se Kupinič k Hribarju, ki mu je stal za hrbtom — ka- ko je kaj pri vas ? — Od Boštanja do Radeč prijelo je vse za puško in pričakuje samo še zna- menja — petelinovega peresa. — Dobro, tovariš Andrej! nadaljuje Niko, nesi jim znamenje, nesi ga takoj, naj se dvignejo v ime Boga. — Takoj odhajam, dragi kapitan! od- vrne Hribar in se poslovi od tovarišev z besedami: Z Bogom bratje, bila vam sreča mila! Ko je Hribar odšel, obrne se Kupinič proti kmetom in jih resno opominja: — Od vas ljudje božji, pričakujem pa, da ne zgu- bite pameti, da ne zgubite glave; ne od- maknite nikdar roke od sablje. Od vas zahtevam red in mir, ker po vseh kotih plete vrag svoje mreže. V tern hipu se čevljar zopet vrne v krog, ki ga je bil poprej zapustil, v roki drži veliki nož, za njim pa nosita dva seljaka na ražnju pečeno tele. Planinec se postavi pred ogenj, seljaka pa odložita tele na tla. Gospoda moja! dancs smo mi gospo- da — začne čevljar govoriti — žal mi je, dak čakamo, ali vi ste tako sklenili, naj bo. Radi tega pa ne tratimo časa. Ura je od- bila ednajst in da si okrepčamo prazne že- lodce, poslali so «purgarji» vam kapitanom na cast to-le pečeno tele. Gospodsko je, po- glejte mu na gobec; ker se nam pa še ni nudila prilika, bobnati s 'šakami po gospod- skih plečah, nabrusimo si nože za to go- spodsko tele! — Nabrusimo nabrusimo ? kričijo kmetje, čevljar pa objema in kušuje kapitana Fratriča. Kmetje segajo po pečenem daru, a Planinec jim ga zmakne in se šali: — Počasi, počasi! Hočete res, da bi jo po- pihal ta pečeni velikoš brez vsake parade iz tega sveta v naše globoke in sirokc že- lodce? Ne! čakajte, da mu zapojemo zadnjo pesmico; — globoko porine čevljar veliki nož med pečena telečja rebra in zapoje s tankim glasom: — Magnifice, spcctabilis domine! Circum dederunt me! Reqiescat v želodcu. Amen! Amen! Grmi iz sto grl in ljudstvo po- skakuje od radosti in veselja. Tudi čevljar se krohota in vzdiguje vi- soko svoj nož. V tern trenotku zagrmi puška. Kaj je to? Množica se gnete, kapitani skočijo na noge, čevljar obledi. In zopet zagrmi puška, druga, tretja in deseta. — Vojska gre na nas — vpije svet — vojska. Liki lev ojunači sc Kupinič, oko se mu bliska, visoko mahne s sabljo in zagrmi: - - Naprcj tovariši! V ime Boga! Novičar. Zanimiva pravda proti južni železnici. Due 8. aprila li)()."> popoldne je pogorelo vse gospodarsko poslopje z zivino posest- niku Martinu Šepec v Rigoncah; škode je bilo K 4421. Takoj se je raznesla govorica, da šo ogenj povzručtle iskre, ki so iz loko- motive mimo vozečega vlaka letele proti l\'i- goncam; poslopje je oddaljeno od železnice 1)0 metrov ; due 8. aprila je bil pri nas zelo Imd vihar, ki je iskrc tako daleč zanesel. Istotako se je raznesla '/ovorica, da je ogenj zanetila zlobna roka; uvedla se je kazcnska preiskava proti sosedu, a se jc morala usta- viti. Scpec je bil zavarovan z malenkostno svoto; dobil je od banke Slavije komaj 400 K. \' vcliki bedi se jc ojunaeil in je jeseni 1. 190f> zoper železnico vloy.it tožbo za plačilo odškodnine potem, ko je njegov zastopnik ' zbral obsežno do- kazno gradivo zoper železnico. Dognalo se je še pred tožbo, da zeleznica kuri z zelo slabim preperelim nremogom, da je bil stro- jevodja (ki je doticni dan vozil mimo Rigonc) ze kaznovnn, ker je nekoč vozil brez iskrobrana (ki ima namen zabraniti iskromet iz lokomotive), da so nckatere price videle iskre leteti do Štfpčevega po- slopja. Price so bile zasiišane na lici mesta, izpovedale so dovolj ugodno; istotako sta bila zaslišana dva y.vedenca — inženerja •-- na lici mesta o možnosti, ali je mogcl Ogenj nastttti vsled iskromela: istolako sta bila v Sisku zaslišana dva druga zvedenca, ki sta preiskahi tri lokomotive in iskrobfane precej v nercdu našla. Kljub tomu je deželno sodišče dunaj- sko odbilo tožbo in Sepcu naložilo vse ogromne stroske, češ da se ni nioglo prc- pričati, da so ravno iskrc \v. lokomotive ogcnj zanetilu Višje deželno sodišče na Dnnaju je vsled priziva tožnikovega zaukazalo nov ogled; na podlagi tega je sodišče prišlo do prepričanja, da je ogenj mogel nastati le vsled iskrometa, ter je ugodilo tožbi in železnico obsodilo na plačilo odškodnine 4021 in vseh stroškov. Tako se je po 2Ietihkončalapravda, ki je še nedavno igrala politično vlogo, ker se jc neugodni izid v 1. instand izkorišča zoper zastopnika Martina .Šepec, drž. poel. d r. Ivana Benkovič. Jnžna železnica pa se je zopct" lahko prepričala, da trma ni zmiraj na niestu; tožnik ji je namreč svoje- časno ponudil poravnavo na 2000 K, a jllžna železnica je ponujala le K 1000 brez stroškov! Žrtve justice na Vidmu. Pred par leti je vslcd ničeve ovadbe več posestnikov na Vidinu prišlo v kazsinsko preiskavo in celo večmesečni preiskovalni zapor; bili so ob- dolženi požiga in zavratnega umora - kot je prdskava pokazala povsem po nedolžncm. Zadela jib je občutna škada; iskali so za- doščenja in odskodntne, bivši drž. poslanec Žičkar jc interpelir.il v drž. zboru, toda vse zaman! Po obstojeČih zakonih mora d r ž a v a p a č o d š k o d o v a t i v s a k e g n, ki je po krivici obsojen, ne pa tudi če je po krivici v pre islcavi. " Za take nesrečneze še ni poskrbljeno; skrb drž. po- slanccv boile, da pri posvetovanjii o novem kazenskem zakonu to vprašanje spravijo \- tir. Vistarini. Nemški listi prinašajo senza- cijonalno vest, da je državno pravdništvo VStavilO kaZCii^i\" jmimwjmuj^ /kj'uI uum^.i ctkrajnega glavarja v Brežicah pi. Vista- rini - ja. V kolikor smo mi poučeni. v tej zadevi, pobral je Vistarini .šila in kopita in prav previdno jo jc popihal v zavetišče vseb grešnikov v Ameriko. - - Grešnika se ne more prej obesiti, dokler se ga ne vlovi in tako je razumljivo, zakaj se je kazensko postopanje vstavilo. Ogenj. \T torek 23. t. m. ob pol .'¦{ zjutraj je izbruhnil ogenj pri posestniku Jo- žesu Ajstra v Kršl;i vasi. Ogenj je nniči! veliki k«)zolec poln žita, ler gospodarsko orodje v vrednosti okoli 7000 kron. Pri tej priliki se je zopet pokazala neosnovana ljubezeii do bratcev v Jiružicah v praviluci. G. Hugon Kudman je namreč poslal po gasilce v Hvežicc, namesto v Cerklje, ki so samo oddaljeni dobre četit ure z vozom, gasilci od tam bi bili lahko prisli v pravem času, ter niarsikaj rešili. Ko je bil ogenj že pri koncu \a g. Hudman poslal oiožnika po gasilce v ( Jc ^^!l ^r'v'^ gosta megla. Gosp. Kudmanu bi pa svetovali, da v slučaju. ko je sosedova streha v ognju, opusti svojo nepremisijenost, ter tam išče pomoč, kjer je najbližja. Slovenska kmečka zveza za breziški in sevniski ok raj priredi v nedeljo due 28. julija ob 3. uri popoldne zborovanje v prostorih g. Pohlela v Ix'ajhenburgu. Vspored : 1. Poročilo g. drž. poslanca dr. Ivana Ben- kovica. 2. Poročilo g. tiež poslanca dr. Fr. Jankoviea. 3. Kazni pogovori in nasveti. Zborovanju sledi velika kinccka veseJica z godbo. Kmetje in prijatelji kmetov na ve- selo svidenje ! Krcsovi. Podružnica sv. Cirila in Me- toda v Brezicah jc priredila na predvecer sv. Cirila in Metoda kresove. V to svrho je na prostovoljnih darovih nabrala 07 K. Po odbitih stroskih za kresove.je preosttdo v gotovini. 57 K 14 v, ki se je naložila v po- posojilnici, ter se bo ob koncu leta z dru- gimi doneski vred poslala glavni druzbi v Ljubljario. „Giftna krota" glasilo spodnještajer- skih narodnih propalic se grozno jezi, da je v.zadnji volilni borbi tako sramotno pro- pala in da ji v našem volilnem okolisču še vsemogočni baron Moscon ni mogel po- moči k\o zmage. Največo piko ima do n.'isega poslanca g. dr. Benkoviča; vsaka stü\'illn ;--iiiiii- kam vsaki pelek popoldne. Porocil se je g. Anton Knez, c. kr. okrajni gozdar v Jmotskem v Dalmaciji, doma na Vidmu ob Savi, z gd<*. Juliko Gri- lnsovo iz ^oštnnja. Bilo srečm Gospoclarstvo. Pozor na konje pri zimskem miru. Ako konje v teku zime dobro krmimo z ovsom in senom ter ob času, ko konj nima dosti deln, le mirno stoji v hlevu, pa se lahko pripeti, da zboli in sicer pri izpeljavi iz hleva na tako imenovanem vnetju mišic, ali tako imenovani «haemoglobinuriji», ki se pojavlja na ta način, da konj jame na zadnjo nogo šepati, dokler ne postane po- polnoma hrom, se uleže ter poti, dobi crno- rdečo vodo ter običajno navzlic zdravljenju pogine. Radi tega imejte pozor na konja po zimi. Znizanje «ladkorncga davka v Avstriji. Pri avstro-ogrskem uravnavanju je nastal v vprašanju sladkorne surtaxe obrat. I^roča se, da bodo v zvezi s surtaxo obe vladi Priloga «Pos. Straži» št. 23 iz 1. 1907. Razprava o nerednostih pri vo- litvah v Galiciji je istotako vzela več dnij časa. Socijaldemokrati so z nujnim predlogom zahtevali, da posebni odsek pre- išče te nerednosti; predlog je seveda nepo- treben, ker v ta namen je že itak izvoljen bil legitimacijski odsek. Sociji pa potrebujejo takih debat, da morejo, slepiti svoje volilce, češ mi smo edina svobodomiselna stranka; pri tern pa druga važna, posebno agrarna vprašanja čakajo rešitve. Zbornica je vse predloge odklonila po burni 3 dnevni de- bati, v kateri so skoro sami poljski židje nastopili. O splošni in enaki volilni pra- vici za deželne zbore se je razpravljalo dva dni. Od slov. kluba je govoril dr. Krek. ki se je toplo potegoval za uvedbo splošne in enake volilne pravice v deželne zbore (njegov govor priobčimi v izvlečku). Zbor- nica je predlog odklonila, ker se je vlada zoper njega izfekla. Slovenci so složno glasovali za predlog, ker bi povečal moč Slovencev v deželnih zborih. Vprašanje o tem ni pokopano; socijaldemokrati groze z splošno stavko, če vlada ne izvede te za- hteve. Po rešitvi nujnih predlogov (ki se morajo razpravljati pred drugimi, če tudi vladnimi predlogi) je prišel na vrsto pro- raeunski provizorij. Ker prejšnji državni zbor ni resil proracuna za 1. 1907, zahteva vlada le pravico pobiranja davkov do konca 1. 1907, tedaj le zacasno, ker je tudi vlada le začasna in se jeseni preustroji. zato ji stranke ne bodo delale sitnosti. Proračun- ska debata je bila precej dolgočasna; po- slanci so govorili veckrat praznim klopem. Dr. Benkovič se je javil govornikom, a vsled sklepa debate ni prise! na vrsto. Proracunski provizorij se vladi gotovo dovoli. Razun tega zbornica reši še par manjših predlogov, definitivno voli pred- sedništvo in potem gre na poletni dopust najbrže 24. t. m. Glavno parlamentarno delo čaka zbornico v jesenskem zase- danju. „Stajcrc1, v državnem zboni. Kadi banditske pisave «Stajerca» je drž. poslanec dr. Benkovič stavil primerno vpra- šanje v državnem zboru na ministra justice in za notranje zadeve ter zahteval, da se konec stori hujskanju «Stajerca» zoper cele stanove slov. naroda. Besedilo te interpe- lacije priobčimo ob enem ; glasi se tako-le: V Ptuju izhaja vsaki teden perijodičen list pod imenom: «Štajerc»,. ki zlorablja že mnogo let na najpodlejši način tiskovno svobodo pod varstvom c. kr. okrajnega gla- varstva v Ptuju in c. kr. državnega pravdni- štv« v Mariboru. Ne oziraje se na podle napade na osebno cast, ki niso seveda nikakor povod tej interpeluciji, prenapoljena je vsaka šte- vilka tega lista s hujskanjem na slovensko ljudstvo in njega posamezne sloje, s pav- šalnim obrekovanjem slovenske duhov- šcine, slovenskega razumništva (takozvanih «prvakov»), slovenskega uradništva itd. Zaupajoč na mariborsko poroto se urednik tega lista nikakor ne sramuje, pri- občevati najpodlejše napade in hujskajoče članke s primernimi nesramninii opazkami zoper navedene sloje slovenskega prebival- stva. C. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju vodi cenzuro tega lista, obnaša se pa pri tem popolnoma pasivno. Vprašamo torej: 1. je-li njega ekselenci znana hujska- joča zoper cele sloje ljudstva naperjena pi- sava «Ptujskega Štajerca» ? 2. hoče-li njega ekselenca nemudoma vse ukreniti, da se naredi konec tej pisavi «Ptujskega Štajerca» ? 3. je-li njega ekselenca pripravljeua upijivati pri c. kr. vladi na to, da se pred- loži nemudoma državnemu zboru v ustavno obravnavo načrt tiskovnega zakona, po ka- terem se mora načeloma dolociti, da se ne smejo razsodbe o tiskovnih prestopkih pre- puščati slučajnostim sestave porot v narod- nem in političnem oziru. Poslanec Lipnice, Ptuja itd. vsenemški Malik (kateri je zbornici znan pod imenom «alldeutsches Afferl» in katerega noben človek ne smatra resnim) se je tekom de- bate o proračunskem provizoriju oglasil k besedi; potem ko je delj časa kvasil vse mogoče in nemogoče stvari — v veliko za- bavo zbornice, jel se je pečati z interpelacijo dr. Benkoviča; poslanci slov. kmečke zveze in drugi slov. poslanci, ki so ga obstopili, so z medlici prekrižali načrte Maliku, ki se je moral končno vsesti na veselje cele zbor- nice, proseč dr. Benkoviča odpuščenja in karan od predsednika radi nedostoinega ob- našanja. Prinašamo kratek izvleček iz stenogra- fičnega zapisnika: Malik (nadaljuje): Mi Nemci smo mnenja, da se mora nehati s slaviziranjem uradov na Spodnjem in Srednjem Stajcr- skem . . . Medk 1 ici: Oho! Tudi .na Srednjem Štajerskem ? Malik: Tudi, tudi v Ptuju. Medklici: Le dajte nam naše slov. uradnike s Srednje Štajerske! Malik: Mi imamo pravico za Ptuj za- htevati le nemške uradnike. Medklici: V Ptuiskem okraju je vender 50.000 Slovencev ! Neumnost! Medklici iz vrst krščankih socijalcev : Pustite ga, saj mu ne verujemo! Malik: Velik del slov. prebivalstva želi le nemške uradnike. Dr. Benkovič: To je laž; saj tega sami ne verujete! (Burni medklici med Slovenci.) Malik: To je neresnica, kar gospodje trdijo. (Medklici in veselost.) Podpredsednik Starzynski (zvoni): Prosim mir! Malik (govoreč o interpelaciji dr. Ben- koviča). Ta interpelacija je izzivanje prebi- valstva, obrekovanje uradov. Medklici: Govorite dostojno! Učite se manir! Ali stc brali interpelacijo! Ali be- rete «Stajerca». Saj še slovenski ne zna, pa govori o «Štajercu». Kdo vas je nafarbal? (Hrup in smeh.) Malik: Ali ste Vi dr. Benkovič? Benkovič: Da, jaz! Malik: Me veseli, kot vidim, se bo- deva še večkrat ravsnila. B e n k o v i č : Sem pripravljen. (Hrupna veselost.) Kuhn : Saj obadva nista tako hudobna ! (Veselost!) Malik: Če sem nevaren, sem dokazal pri zadnjih volitvah. Kuhn; Pa ste tako krotek videti! (Hru- pen smeh.) Malik: ker sem krotek, moram s tem nasprotnike varati. (Hrupen smeh.) Malik (nadaljuje): Ta interpelacija je obrekovanje. Dr. Ben ko vie: govorite dostojno! Saj niste na volilnem shodu v Ptuju (bučen smeh). Poslužujte se dostojnih izrazov! (Med- klici med nem. kršč. socijalci: To je vse- nemška oblika!) Malik (nadaljuje vedno moten po medklicih). Dr. Benkovič: Vse je res, kar je v in- terpelaciji, od A do Z. Malik (nadaljuje): Ni res, da ... ni res, da . . . ni res, da ... Dr. Benkovič: Vse je res. Gospodje se lahko prepričajo! Medklici: Malik je živ § 19 tisk. zakona, živ popravek! Hrupen smeh.) Malik: «Štajerc» je slovenski pisan nemški list, izdajan od nem- ške st ran ke. Dr. Benkovič: Od nemčurskih lačnih trgovcev in vsenemške stranke. Linhart pa to taji! Kdo ima prav? Vi ali urednik Lin- hart ? Malik: To je list . . , Medklici: ki ponemčuje! Malik: Le počakajte, to bom že sain' povedal: ta list je za probujo. Dr. Benkovič za hujskanje in pone- umnevanje, za surovosti! Malik (ves zmešan): Halten Sie das Muuel! Medklici na vseh straneh; preklici, takoj prekliči! To je vsenemška olika; to se je od «Štajerca» naučil itd. Podpredsednik Starzynski (zvoni). Malik: Jaz si ne morom pomagati! (Bučen smeh.) Medklici dr. Benkoviča in drugih. Malik: Ne dotaknite seme! Pojte, za- htevajte grajalni odsek. Dr. Benkovič: To tudi storim. Učitc se dostojnosti, učite se parlamcntarnega takta! Malik: Sedaj jaz govorim! «Stajerc» je za prebivalstvo zelo koristen list. (Smeh in živahni medklici.) Malik: Jaz priznam, da mi je preje proti tovarišu tukaj ušla robati beseda; kaj pa hočem, če se me zadržuje pri mojem delu. (Smeh in medklici: Prekliči!) Malik: To obžalujem! Malik nadaljuje . . . Podpredsednik Starzynski. Od več strani se mi je povedalo in iz steno- grafičnega zapisnika posnemam, da se je govornik proti nekemu poslancu prav nedo- stojno izrazil. Obsojam tako govorjenje in izražam svoje globoko obžalovanje govor- niku. Medklici: Bravo ! Bravo ! Dostavek urednistva: Malik je izvoljen kot kandidat vsenemške (prusaske stranke) v državnem zboru je divjak, (ne pripada nobenemu klubu), ima le enega so- mišljenika poslanca Ivo s Češkega. gledalc na to, da sc davck na sladkor zniža. Sedanji davek 38 K se ima znižati na 32 K kvecjemu na 33 K. Upanja vendar ta pred- log nima veliko zaradi mržnje avstrijskega parlamenta proti surlaxi, ki ne odgovnrja principu carinskc enote. Ogrska vlada pa hoče, da hi bila surtaxa v novi nagodbi vzakonjena. Čcmu nckatcreWlnje nepustijo prascc scsati? Svinje plemenitega plcmcna imajo v časih nežno kozo, ki je zlasti na sescih, napojenih s krvjo, močno obcutljiva, torcj jih prasci, zlasti ako imajo rnoeno razviie zobe, pri scsanju močno drazijo. Radi bole- čin, ki jih svinja zaeuti, se torej brani in prascem ne pusti sesati. Ako se pa potrgajo prascem konci vise omenjenih zob, pa svinja te hude liolezni več ne čnti ter praset več nc odganja. Naznanjam cenjencm obcinstvu. da sem prcvzel od Delniške pivovarne gostilno Pivnica § 11 v Laskcm trgu kjer točim vsaki dan sveže pivo, najboljse domače in tuje vino, ter raznovrstno žganjc. Na razpolago so vedno gorka in mrzla jedila. Cene zmerene; tocna in solidna po- strežba. Priporočam se, p. n. tržanom in okolieanom, da !iie posetijo s svojim cenje- nim obiskom ter uvažijo geslo: «Svoj k svojim*. Franc I)role, gostilničar. 7—10 i, Čitaj! Pozor! Slavonska biljevina Ta ju n.ipravljona \z najboljših gorskih zi-lisc -• ter sc izvrstno in z najb0 ilciavccv. Uslanovlj. 1. in<"L'. mn=n: Pripoznano najboljši mlatilni stroji. ===== UlFOJi zn setev na novo izboljšanc^a sistema ,A^rik()la'. Plug! v;. jdcia Braue in yaljalniki. "~ uTFOjl /,a /a'Icv iravc:, dctciju in zita. üirOJI za. (ibracanju sena in kopic. UIISHpjillCC za scno in slamo, sadjt1 in ^rozdlje. HidrauličnB stishalni^. lulini za frrozdjc in sadjt-. tistiliiik za ^rozdje. ErizgsfnicE ^ me >n sad.ke uirOJI za susenje sadja in zeienjave Zalop gsaltogpsfpiith dfugih poijedelshitr strojeiT Ph. Mayfarth & Co. tvornica vsakovrstnih poljedelskih strojev. Dunaj 2/1, Taborstrassc st. 71. Odlikdvana /. vec ko 59U zlatimi in srebrnimi kolajnami. Ilustrovani CL-niki zastonj. Zastopjiiki in prckupiievalci sc i.ščejo. 6—10 Marijine kapljice! Tc kapljice sc rabijo za vsc no- tranje in zunanje bulezni — to je do scdaj najbuljšc hišno zdravilo, ki izvrsto dclujc in pomaga v mno- gih boleznih. Osobito dcluje izvr- stno proti protinu (gihtu), reuma- tizmn, bodenju, tr{',anju, glavobolu, zobobohi, prsobolu, kašlju, prchla- jenju, jftrni in bubrcžni bolezni, žclodčcni in crevosni bolczni, napi- havanju, kreu, z^agi, proti bljuva- nju itd. Krepi živcc in telo, tore ---------------.-----------1 ncobliodno potrebno za vsako hišo Imam tisocc zahvalnih in priznalnih piscm. Delujcjo izvrstno in zanesljivo. Dobrega in ugodncga so okusa, lako da jih vsak rad vzame in tudi otoci. Cena je franko na vsuko pošto: 12 stcklenicic .r> K, 24 stcklenicic 860 K, ;>6 stcklenicic 1240 K. Manjc od 12 stcklenicic se nc razpošilja. lVosim, da sc naročujc sanio od incnc pod naslovom : Ljekarna k zlatemu orlu, 7—iü Pakrac St. 15, Slavonija. Mlad trg. sotrudnih izurjen železninske in specerijske stroke želi mesto prevzeti. Naslov pove upravništvo «Pos. Straže». Kolcsarji pozor. Nova kolcsa, kakor tudi vsi posamezni dclovi, sc dobijo po najnizji ccni. Nova *,,Pancer" kolcsa od 96 K naprcj. Jamči sc 1 lcto. Zastopnik: Niko Jerbič, Krško (tiskarna;. Stavbinska zadruga „Lastni Dom" vpisana zadruga z omejeno zavezo v Brežicah kupcije svojim clanom hue, zida s\ojim clanoni hiše, posojuje svojim clanom (.ienar na menjice in zemljišča. eskomptira Cprevzema v takojsnje izpl.'ic'ilo) lerjatve sxojih članov-obrtnikov. Izposojeni denar se obrestnje s 5'/a% c1o.(S% 'n sc> vr'K'''1 Vv<)[l '/V/o do 2"/,, amortizaciji. Deln. dFužba združenih pivovorn Žalec in Lošhi try v Ljubljani priporoca svoje 10 izborno pivo v sodcih n steklenicah. Zastopnik pivovarne v Brežicah je g. Alojzij Schweiger. Zahfevajte povsod „Posavsho Strajo" in naj ne manjha v nobeni gostilni ali havorni! SVOJI K SVOJINj! Slovenei! Združimo s«s! Slo^'a jači, ncslo^a llaci! l'odpirajmo le svoje prijatelje! l'odpirajmo le slovtnske Ir^ovcc, obrtnike in krčniarje! KflS! tnnniiri Sfl" *-vr^a { rMC ^ ljlPcJ? tvrdka A. I mck, tvrdka .Jos. iioccio liUu! liyUVul uu. (prcjc Yarlec), #osp. Janko liroz, veleinduslrijalec (zalo(L>a ivn>ke), zJružcni pivovarni Žalec in I.aški tr# (založnik pive tf. Al.v Sehwd^cr), g. Misko Halon, lesni trtfovee (skladisče na prostoru del. pivovarne Žalcc-Laski trg) vsi v Rrezicah. (i. Franc (jcrec, vektržee v Hsccah, g. Andrej Frcce, •.;". Martin Freee, i>*. Andrcj Kos, i>". Jozc Vrečko itd., vsi na Hizcljskem. (I. .1. Vidmar in is. Anton Zorcič v Kapclah, g. Kozalija Novak in Franc l'crger v l)obovi, g. l;ranc l'ctan v Sromljah, g. Karl Prcsicclc v Zdolah, g. AnLon \ahcic na Vidmu. Nn^l nhpfnikl *in* svtcar in medicar MalsS Ilicrländcr, brivee in lasničar Josip HUal UUUIIini 2U. IIolv^ kl.ojač l>avl Kovačič, sedlar Franc Krulc, klobučar Franc Lebar, lončar in pečar Fr. Mastnak, kroj'ac Miha Novak, sodar Franc Pipan, pek Ignacij Polansck, mizar Franc Resnik, slikar lrranc Sikošek, nieha- nik in umctni ključavničar, Franc Strnisa, klcpar Ignacij Zalokar, čtvljarja Franc \'ersec in Sijcpan Cipck. Nn?l nJl^tÜnirniÜ Cn* Anton Kostomaj v ''NarodiK-m Domu-, nicsarja Ivan UUOI yuailHULUIJt SU. (-robll^k in Anton Ivlavžar, vsi v Hrtžicah, dalje Jancz Volčanšek, Franc Zorko, Jožc Mion, Anton Zerjav in Marija Kos na kolodvoni. m~ Use nsslove izvesle u „Norodncm Domu". -*•- PodpirajtE snr.io one trgcuce, liräsiarj: in obptnuio, ki imajo ik'imk napisE! SVOJI K SVOJ1^! Kdor ponizuje se ssm, podlego je tipvi peti! Biti siouensiie M, bodi Slovencu ponos! Prva in ii^ccja siopenskn trgoaina y lirezicah Uršič & Lipej priporoea s\ojo veliko zaloi>'o raznovrstnega manuiakturnega, specerijsktga in železnega blaga, porctlana, stekla, usnja itd. prodaja vse po najnizjih cenah in le zanesljivo dobro : blago. - ---- -----: Velika zalo^a tuzemskega in angkskt^a sukna, cajnov za moske in ženske obleke, volnc- ncga in platnenega blaga in vse drii'/o no najnizjih cenah. Za niiKi^obi'ojni ohisi-: se priporočahi 7. oUlicnini spostovanjuni Ursic & Lipej. Nova slovenska trgovina „Pri novem svetu" Jos. Boecio v BRKŽICAH (pri frančlžžianski cerhyi). Xajvecja in najnovejsa zaioga raznega manu- fakturnega, suknenega in volntntga blaga z moskini in ženskim perilom, svilenih in drugih robciiv, nogavic, čipk, nakita i. t. d. liogaui zaio^a specerije, najlcpsa moka iz Majdiccve^a mlina v (>elju, žcleznina, lita in posteklena posoda, porcdan, glažcvina, ce- ment, trstina, umetna ^nojila, premog i. t. d. Fpodfljrim tndi m dezeine pridelke Li hupujem isfe po nojuisjih cenoh. = Izvoz jajec na debelo. - Ccnc stro^o solidne in točna postrežba. Slovenci! spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda. * Ti'^ovina s papiijcm, p!sa.lnim in n'salnim orodjem, knji^ami, niwlitveniki in dni^mii tiskovinami y.n vse iirade. vclika za- \oga podob in okvirov, razno vrste šipe v \seli vclikostih, barvah in dcbelosti. vsakovrstne rcci za bo/ic, papir, percsa, evetko in raxIiOni kinc za jarflice, niične novosti v galan- ten'jskcni oj.dolkn. igrače in vse dru^'o priporoca na drobno in debelo po nizki ceni ANTON UMEK v Brežicah in \? Krskem. Sprejsma usokoypstna naročila za „Zcdruzno tisfcanw11' in knjfrtnico ======= po zmernih cenaii. . FOSO3ILNICJ) i' BREŽICilH registrovana zadru^a z neomejeno zavczo nncnjyJD na zcmljišča in osebni krcdil pn>U f)'^"/,, ali (i"/0 obre- n^rßStllip hKini'nc vlo^° s ^W'/o (^'i1' «n P<>1 °^ sto), piacnje da- V iMJu vek od |,rnnjinih v]()o- (rCnlni davek) sama; Urüilniß VS;lk" P°nilcl.i°k in cclrlok z lepim hlevom in pro- *' "* stornim dvoriščem lor -nia °^ vsakogai-, posojUa ilnje le zailnu- 111 uniiiid viutju nikom. Lela 1900 do 1. grudna je. bilo pmmela dva milijonn tritisoc kron. L. 190C) je bilo promcta 2,772.709.87 K. QDHOH. 1/dajatelj in odgov. urednik: Franc Antolie. ...sinik in založnik : «Narodni konzorcij v lirežicah». Tisk ^Zadriizne tisk';ii'ne> \' l\i>.i;em.