Koalicija p
Volilna reforma je vrgla ministerstvo grofa Taaf-feja, kateri je vodil notranjo politiko v cislitavski polovini Avstro-Ogerake od jeseni 1. 1879. Zakonski načrt-kakoršen je grof Taaffe 10. okt. predložil državni zbornici poslancev, ostane brez izvršbe, ostane v spomin, da je bil najbliži in poslednji povod odstopu grofa Taaffeja. Ta načrt ni nikakor vzor volilne preosnove, vendar je pa najpomenljiviši čin odstopivšega ministerstva. V obče priznavajo, da grof Taaffe je s svojo volilno predlogo zdrl kamen, ki se bode tačal in tačal z vedno večo silo, dokler ne doseže poslednje ograde ali meje : dokler ne dosežejo narodi ali, če hočemo, državljani tostranske polovine cesarstva občega jednakega in neposrednega volilnega prava. Drugače nimajo sosebno slovanski narodi vzrokov, ne veseliti se, ne žalovati, da se je ministerstvo Taaffejevo umaknilo drugemu mini-sterstvu; to pa, da je grof Taaffe z vladnega sedeža sprožil volilno vprašanje, ostane njegova zasluga, katero s priznanjem zabeležijo zlasti slovanski narodi, kakor različne širše množice vseh narodov. Ako bi bil grof Taaffe še ostal pri vladnem krmilu, bil bi najbrže pokvaril to, kar je v njegovi predlogi dobrega in na korist velikim masam; udal bi se bil najbrže gospodovalnim strankam in privilegovauim stanovom. Na to stran torej njegov odstop nikakor ne bode na škodo; saj je vse jedno, ali udajati se popolnoma željam in zahtevam gospodovalnih strank, ali pa, da iste stranke same vstvarijo, kar ugaja njim. Naopak. moralno so gospodovalne stranke na slabšem, kedar same utrjujejo in povečujejo svoje gospodstvo, torej tudi tedaj, kedar pretvarjajo kako volilno pravo.
Vsled predložene volilne reforme so gospodovalne stranke s previlegovanimi stanovi vred razkrile svoje pravo lice, katero so drugače znale hinavski prikrivati nezavestnim državljanom, množicam in kratkovidnim politikom. Zaradi tega, da bi se bili vsled volilne reforme, kakor-šno je predložil grof Taaffe, pomnožili državnozborski
a opozicija.
volilci med množicami po mestih in na kmetih, vstala je združena nemška levica, vstalo je poljsko „Kolo" in vstal je Hohenvvartov klub konsenvativcev; te tri glavne stranke zbornice poslancev Dunajskega parlamenta so pokazale, da so proti volilni reformi v glavnih točkah jedine, obrnile so v največem soglasju grofu Taaffeju hrbet, in njemu ni ostalo drugega, kakor odstopiti, in ker je bilo ministerstvo v tej važni točki solidarno, odstopilo je v skupnosti.
Kaj pa je združilo nemške levičarje, poljske plemiče in Hohenwartove konservativce ravno v pogledu na volilno reformo ? Kaj je dalo povod sosebuo Hohen-wartovcein, da so se na začudenje in strmenje s slovesno razglašeno izjavo njih načelnika pridružili nemški, drugače toliko perhoreskovani levici ? Hoheuvvart je sicer v svoji izjavi trdil, da s Taaffejevo volilno reformo se spravljajo kmetje in meščani v opasnost, da bi prišli pod gospodstvo širokih mas, katere zaznamujejo dandanes toliko radi z imenom socijalnih demokratov. Ta načelnik konservativcev je bil toliko drzen, da je označeval Taaffejev volilni načrt kot opasen državnim interesom. V resnici pa se v bojazni Hohenwartovih konservativcev ne zakriva nič drugega, kakor sebičnost fevdalcev ali zemljiščnega velikega posestva, katero bi ne izgubilo rado svojih predprav, ki jih v obilnosti imajo v dosedanjem volilnem pravu toliko glede na osrednji parlament, kakor glede na deželne zastope.
Zemljiščno veleposestvo ima kot tako kapitalistične interese in ti interesi so sorodni z interesi velike industrije in trgovine. Veliko industrijo, sosebno na Češkem, proizvajajo dandanes tudi zemljiščni veleposestniki, bodisi iz moderne ali običajne, bodisi iz stare plemstvene, torej knežje in grofovske krvi. V tem pogledu imajo te vrste kapitalisti celo identiške interese z modernimi veleobrtniki ali kapitalisti.
Poljski plemiči niso toliko tudi proizvodniki velike obrti, ali naposled so tudi oni zagovorniki kapitala,
kakoršno je tudi- v zemljiščnem veleposestvu. Vse tri stranke so po takem poleg vsega drugega kapitalistične stranke; v volilni reformi videle so v opasnosti svoje kapitalistiške interese, in zaradi teh materijalnih interesov so se združile v složno družbo pod imenom koalicije. To je glavno, in vsi drugi razlogi, s katerimi slepijo na zunaj, so ali postranskega pomena ali pa gole pretveze. S pretvezami hočejo se opravičevati na zunaj, na zgorej in zdolej.
Nemška levica se hoče prikupljati meščanom, češ, da zagovarja njih interese in nemško narodnost, ako nasprotuje namerjani, sedaj toliko kakor uže pokopani volilni reformi odstopivše vlade ; na kmetih tej stranki itak ne verujejo več. Fevdalci, pod plaščem Holien-vvartovega kluba, zagovarjajoč svoje zemljiščne kapitalistične interese, pa kmetom dokazujejo, kakor da bi jih branili od nevarnosti, katera jim neki žuga od novih volilcev iz nižih množic. Poljska frakcija je s češkimi fevdalci sorodna, ker vidi potrebo zaščiščati svoje zemljiščne interese. Poljsko, kakor vsako še ne obubožano, toraj sosebno češko plemstvo, je prav za prav v nasprotstvu s kmetijstvom, sosebno z razdrobljenimi zemljišči, kakoršna se množe v novejši dobi v našem cesarstvu. To nasprotsvo je analogno z navskrižjem interesov, katero se kaže med veliko obrtjo z jedne, in malo obrtjo ter rokodelstvom z druge strani.
Ta nasprotstva med velikim kapitalom in malim kmetijstvom, rokodelstvom v obče je treba konstatovati prvič, da moramo uineti vzroke in pomen formalno nove koalicije v državnem zboru, in drugič, da bodo kmetici, potem mali obrtniki, rokodelci in v obče pravi delavci previdni pri ocenjevanju zaščite, katera se jim razglaša in ponuja od tu označenih kapitalističnih strank.
Jedino združenje v formalno koalicijo teh strank je in bode novo pri sedanji izpremembi cislitavskega mini-sterstva; jedino kot kapitalistične stranke bodo postopale složno, in se torej tudi ne moremo nadejati, da volilna reforma, katero odobre one za širše, tu omenjene sloje in množice delavskega stanu, bode bistveno boljša od dosedanjega volilnega prava; vse, kar se izvrši, bode le navidezno bolje, in jedino moralni pritisk utegne te združene stranke velikega kapitala prisiliti, da se proti njih volji vsaj nekoliko zboljša sedanje toliko neugodno, narodom in nižim stanovom krivično volilno pravo.
Za slovanske narodnosti je sedaj izvršena koalicija raznovrstnega velikega kapitala pomenljiva sosebno zaradi tega, da utegne še bolj odpreti oči tudi tem odlomkom slovanskega naseljenja, ki so se navduševali za klub konservativcev pod načelništvom Hohenvvarto-vim. Ti odlomki, ki so sami nepretržno po svojih konservativnih glasilih kazali na nemško levico kot strašilo, vidijo sedaj sami, v kaki družbi so bili njih konservativni zastopniki; oni vidijo sedaj, da isti Hohemvart, katerega so smatrali kot poosebljeno nasprotstvo med
konservatizmom in liberalizmom, se je sedaj sam pridružil stranki, zastopnici najslabšega in popolnoma dis-kreditovanega liberalizma. A Hohemvart je le načelnik in posrednik teh, ki so ga napotili, da se konservativci zjedinijo z lažno-liberalno nemško stranko. Fevdalci so videli potrebo združenja z nemško levico; v družbi teh fevdalcev sede slovenski konservativni zastopniki, in ti naj bi sodelovali odslej v družbi, nasprotnici naeijonalnih, sccijalnih in materijalnih interesov stovanskih narodov! Ali bi bilo to možno, ali bi mogli slovanski zastopniki toliko zatajiti dosedanje, bodisi zaresno, bodisi le na zunaj kazano ter povdarjano mišljenje ?
Slovanski narodi v svojih glavnih in najširših masah imajo kolikor na kmetih, toliko po mestih, diametralno nasprotne interese tem, katere bode o največi složnosti zagovarjala formalno vstvarjena koalicija, sestavljena iz Združene nemške levice, poljske frakcije in Hohemvar-tovih konservativcev.
Oe ne zaradi drugega, zaradi nove družbe, vstvar-jene zaradi skupnih kapitalistiških interesov, morali bi slovanski zastopniki izstopiti iz kluba konservativcev. Najtehtniši vzroki so uže kedaj naganjali slovanske zastopnike, da bi se ločili od konservativnega kluba; ali sedaj imajo jeden vzrok več, da stopijo ne le iz tega kluba, ampak celo v opozicijo proti koaliciji, kateri se je pridružil Hohenwartov klub in celo omogočil novo koalicijo, s to pa omogočil tudi novo ministerstvo.
V novem ministerstvu bode imela Združena nemška levica najvažnejše sedeže; zajedno je imel pri novem ministerstvu tudi grof Kalnoky važno besedo, in to kaže, kakor smo pogostoma povdarjali tudi mi, da sedanja notranja■ politika se vrši vedno v zvezi z zunanjo politiko. A tudi ne glede na ministerstvo, dokazuje sestava nove koalicije, da se bode nadaljevala protislo-vanska politika.
Nova koalicija je taka, da odohruje in zagovarja sedanjo zunanjo politiko; nemška levica in poljska frakcija ste celo neposredni nasprotnici vsakatere druge politike na zunaj. Isti dve stranki ste goreči zagovornici duvalizma, in Madjari se zaradi prvega in tega vzroka veselč nove koalicije. Ta koalicija se bode obračala tudi proti izvršenju historiških državnih prav,-jednako ni moči niti misliti, da bi se ta koalicija lotila pravega izvršenja narodne jednakopravnosti. S to koalicijo preneba vsaka nadeja, da bi se kaj ugodnega ukrenilo, česar potrebujejo slovanske narodnosti za svoj obstanek in kulturni razvoj; kar pa se dostaje širokih mas delavskega stanu, ne ukrene in vsled svojih interesov ne more nova koalicija vstvariti nič ugodnega.
Po lastnostih in interesih nove koalicije je treba soditi, da se povečajo dosedanja nasprotja in da vzra-ste ne le zunaj parlamenta, ampak tudi v njem samem veča opozicija. Vsi ti zastopniki, ki so doslej kot anti-semiti, demokrati ali v obče zagovorniki materijelnih
in občih kulturnih interesov zastopali širše mase, bodo s povečano energijo pobijali mogočno koalicijo; slovanski zastopniki imajo tudi brez posebnih socijalno-poli-tiških imen in naslovov sorodne interese, da zagovarjajo širše množice ; zajedno pa je nova koalicija uže s svojo ustavo odvzela vsako nadejo, da bi Slovani kaj odločilnega dosegli v narodnostnem pogledu.
Ako umejo slovanski zastopniki prav obče položenje, tir nepremične velike politike, nadrejene notranji politiki; ako znajo ocenjevati po njenih lastnostih sestavo nove koalicije, morajo tudi, ako so se obotavljali doslej, stopiti v opozicijo. V opoziciji dobe za tovariše antisemite, in sorodne zastopnike za pobijanje kapita-listiških interesov in zagovarjanje materijalnili potreb vsega naseljenja širših mas, naj si pripadajo tej ali oni narodnosti. V narodnostnem pogledu pa morajo slovanski zastopniki izvrševati interese opozicije na svojo roko. Nemška levica je kot opozicija, da, poslednjih let še kot vladi prijazna stranka pri vsaki še toliko važni predlogi poštevala pred vsem svoje interese in je s posebno taktiko pobijala vlado ob vsaki priliki. Niti stvarno ni hotela kritikovati različnih toček, in dosegla je, da so jo v poslednji čas prištevali k „zmernim" strankam, in da dobi sedaj nekaj ministerskih sedežev, poleg tega, da je obča, zunanja in notranja politika v tiru njenih stremljenj.
Slovanska opozicija, kakor smo dolžni nadejati se, stori svojo dolžnost, ako bode stvarno presojevala predmete ; stvarnost sama jej da prilike dovolj, koalicijo pobijati, ker poslednja bode uže skrbela za take predloge, katere bodo v njenem skupnem interesu.
Opozicija Mladočehov je imela sopomoč jedino pri hrvatsko-slovenskem nezavisnem klubu, tu pa tam pri antisemitih ; odslej sili razvoj vseh stvarij na to, da dobe Mladočehi še drugih slovanskih pomočnikov. Po številu bodo tudi skupno v manjšini; ali moralno se vspehi povečajo. Pomisliti je treba, da število členov nemške levice in poljske frakcije je sicer veliko, ali vstvarjeno je na fikcijah, ker nemška levica je tako močna le vsled krivičnega volilnega reda, in da poljska frakcija nima
za seboj množic poljskega naroda; kar se dostaje pa fevdalcev ali veleposestva v Hohenwartovem klubu, so oni v tolikem številu v tem klubu jedino vsled privilegij, prenesenih v sedanji volilni red. Po takem nova koalicija ne zastopa širokih množic dotičnih narodov, ampak le izvoljence, kakor pravi Nemec, „die oberen zehn Tausend" sedanje socijalne družbe. Nasprotno pa, zastopajo uže Mladočehi najširši del, to je milijone češkega naroda; jednako so zastopniki hrvatskega, slovenskega, ruskega naroda, naj si bodo še v toliko skrčenem številu, predstavljalci narodnih mas, narodov v vseh njih odlomkih, kolikor so naseljeni v Cislitavski polovini cesarstva, in to naseljenje znaša več duš, nego jih šteje skupno nemški in poljski narod, tudi ko bi bila poslednja zastopana po nemški levici in poljskem plemstvu. Pri slovanskih zastopnikih ni fikcij, pač pa ima fikcije v največi meri v podstavo sedaj vstvarjena koalicija. Dejanske vspehe more kazati ta koalicija, ker ima formalno nadmoč; moralne vspehe pa nam je iskati jedino pri teh, ki bodo v opoziciji, torej pred vsem pri zastopnikih raznih slovanskih narodov. Ti moralni vspehi porode prej ali poslej preobrat, in temu preobratu bodo sledili neizogibno tudi dejanski vspehi.
Ne smemo pozabiti, da v zaresnih dobah, kakor-šna je današnja, morajo računiti pravi in modri državniki z dejanskimi, ne pa s fiktivnimi, ustavno-formalnimi razmerami in odnošaji. In računih bodo viši činitelji z dejstvi in dejanskimi razmerami čim preje; mnogoštevii-niše, dosledniše in odločniše bodo zastopniki slovanskih narodov v opoziciji presojevali delovanje nove koalicije. Ako porodi nova koalicija povečano slovansko opozicijo, moramo biti zadovoljni z novo izpremembo; kajti, dokler, kakor smo rekli zadnjič, so Poljaki v milosti na zgorej, ostane tir obče politike stari, in pri tem položaju smo dolžni računiti ne toliko z dejanskimi, kolikor moralnimi vspehi, ki bodo pripravljali pot dejanskim vspeliom. Bodi torej koaliciji, ki se je vstvarila sama iz sebe, jasen odgovor povečana, kakor se vidi, po koaliciji prisiljena opozicija!
Za slovanske delavce.
Avstrijski delavci vseh vrst so razvideli iz razpravljanj o volilni reformi, da jim v državnem zboru nasprotujejo mogočne stranke; spoznali so, da celo konservativno veleposestvo, ki se drugače dobrika delavcem, se je odločno postavilo proti volilnemu pravu, katero bi se razširilo tudi delavcem na korist. Delavce so pristaši velike industrije in vsega plemstva ter zem-ljiščnega veleposestva vrgli brez razlike v jedno in isto vrsto: med socijalne demokrate. Poslednje slikajo kot
opasne sedanji družbi in državi. Ti nasprotniki delavcev spadajo vsi med velike kapitaliste, kot taki se ne razločujejo drug od drugega in so bili in so vedno složni v nasprotstvu proti raznim vrstam delavskega stanu.
Kapitalisti veleposestva zemljiščnega in velike obrti se združujejo v mogočne stranke tudi v Avstriji ali tostranski polovini našega cesarstva. S to mogočnostjo in nadmočjo zabranijo, da delavski stan ne te,
ne one vrste še dolgo ali vsaj sedaj še ne doseže svojega neskrčenega volilnega prava, kakoršno je obseženo v občem, jednakem in neposrednem volilnem pravu. Zato pa je treba delavcem vseh redov skrbeti zato, da si pridobijo zunaj gospodovalnih in kapitalističnih strank dobrih, odločnih, kakor odkritih sopomočnikov. Taki pomočniki se kažejo delavcem v zastopnikih slovanskih narodov; to je tako resnično, da celo nemški in drugi inorodni delavci morejo dobiti pomoči v slovanskih zastopnikih.
Slovansko pleme je namreč delavsko pleme v veči meri, nego vsako drugo pleme v Evropi ali v obče v sedanjem tako zvanem civilizovanem svetu. Slovanski narodi našega cesarstva nimajo veleposestev zemljiščnih in velikih podjetij v obrtnijah, kakor pa drugi narodi. Držč se bolj kmetijstva in niže obrti; velike trgovine doslej poprek uže celo ni med njimi. Taki so bili tekom zgodovinskih dob, taki so bistveno danes. Med Slovani je res razširjena najbolj kmetija malih zemljišč; mala obrtnija, rokodelstvo in vse drugo sestaje iz raznovrstnega dninarstva ali delavcev za vsakdanjo plačo. Kmetje, obrtniki in rokodelci so z večine sami delavci, in to dandanes bolj, nego kedaj poprej; kot taki, kot delavci in v najožem obližju z delavci ne morejo biti v nasprotstvu z delavskim stanom. Slovanski kmetje, obrtniki in rokodelci ne spadajo v vrsto velikega kapitala, pač so poprečno sami v nasprotju in nasprotstvu s tem kapitalom. Saj je današnje veleposestvo in obrtno podjetništvo tako mogočno, da izpodkopuje male kmete, obrtnike in rokodelce; konkurencija veleposestva in velike obrti je tako silna, da slabi in uničuje trud in plode in izdelke malih kmetov, obrtnikov in rokodelcev. Ti kmetje, obrtniki in rokodelci se imajo s svoje strani proti velikemu kapitalu boriti ravno tako, kakor so v nasprotju in nasprostvu ž njim posebe tako imenovani delavci.
Delavci po takem nimajo v slovanskih narodih nikakili nasprotnikov v smislu modernega kapitala; torej ne morejo takega nasprotja zaslediti slovanski delavci. Slovanskim delavcem pa morejo pomagati toliko laže ravno zastopniki slovanskih narodov. Ta pomoč je delavcem v obče in slovanskim posebe toliko potrebniša, kolikor manj se morejo nadejati, da dobe delavci v obče povoljno število svojih zastopnikov v državni zbor, kedar bi se napravila kaka volilna reforma. Kakor vidijo delavci, utegnejo v najugodnišem slučaju priboriti si posebno kurijo z majhnim številom svojih poslancev, nikakor pa še ne zastopnikov, ki bi jih imeli vsled občega, jednakega volilnega prava.
Ali slovanski zastopniki so doslej obloženi s pre-važno zadačo, da pribore narodnosti in jeziku slovanskih narodov uslovja za obstanek in kulturni razvoj teh narodov. Ako so slovanski zastopniki uže kot taki prijatelji in podporniki vseh vrst tu označenega delavskega
stanu, vendar poštevajo ali vsaj bi morali poštevati pri vseh vprašanjih tudi svoje specijalno narodno stališče. Zaradi tega ne morejo stvarno ali objektivno in mirno potegovati se za druga vprašanja; povsod se jim vsiljuje tudi narodno vprašanje. Rešenje tega jim se kaže najnujnejše in najpotrebniše. Vse drugače bi bilo, ko bi se kedaj dobro rešilo to vprašanje; potem bi bili zastopniki slovanskih narodov uže po svojih zadačah, ki bi jih dobivali od volilcev, zajedno pravi zastopniki raznih vrst delavskega stanu. Potem bi se ti zastopniki potegnili za interese vsega delavskega stanu, ne glede na razliko narodnostij, h katerim pripadajo. V takem položenju bi se oni postavili proti sedaj mogočnim strankam ne kot zastopniki kake stranke, ampak kot zaščitniki dela proti kapitalu. Potem bi ne mogla nemška kapitalistična stranka slepiti meščanov, ali stranka plemstva in veleposestva kmetov, kakor da bi zagovarjali ti dve stranki ne le gmotne interese, ampak tudi narodnost svojega naroda. Potem še le bi nastal pravi boj med kapitalistično in delavsko stranko v avstrijskem parlamentu, in s to borbo bi slovanski zastopniki priborili delavskemu stanu več, nego se zgodi sedaj, ako dobe posebno kurijo v državnem zboru.
Slovanskih in delavcev vseh narodov pravi interesi zahtevajo, da ti delavci kar možno delujejo na izvršenje narodnostnega in jezikovnega vprašanja v Avstriji. Taka težnja jih dovede najgotoveje do občega jednakega volilnega prava, s tem pa do pravega ravnotežja med kapitalom in delom.
To taktiko smo dolžni priporočati delavcem v obče in slovanskim delavcem posebe, ker ni videti poti, po kateri bi mogli delavci premagati sedanjo nadmoč kapitalistiških, zajedno gospodovalnih strank. S pomočjo slovanskih zastopnikov, kateri imajo sami po sebe jed-nake interese s težnjami delavskega stanu, pa pridejo delavci do cilja.
Naj bi pa zastopniki slovanskih narodov ali delavci borili se za obče in jednako volilno pravo tudi pred rešenjem narodnostnega vprašanja, vedno je dobro, da vedo delavci, kje imajo prave svoje nasprotnike in kje prave zagovornike. Razvoj slovanskega plemena je nanesel, da je delavskemu stanu ugoden, in to resnico ne povdarjamo zaradi tega, ker smo Slovani, ampak ker je zgodovinsko dejstvo, vidno in razvidno vsakomur tudi iz današnjih pojavljanj.
Sicer pa je tudi za delavce narodnostno vprašanje važno in nikakor ne iudiferentno, kakor trde krivi učitelji in židovski agitatorji med nemškimi delavci. Delavci sami vidijo, da dandanes poštevajo civilizovani narodi ne le delo in rokodelstvo kot tako, ampak to delo in rokodelstvo združeno z večo ali manjšo umetnostjo. Umetna obrtnija je dandanes na dnevnem redu in obea potreba; ta potreba ni nova, zlasti med slovanskimi narodi ne; ali razširila se je tudi med take na-
rode, kateri niso v prošlosti razvijali tolike umetnosti in zares estetiškega vkusa, kakor n. pr. ravno slovanski narodi. Lastnosti posebnega vkusa pa le podedujemo, in to, česar se naučimo posebe, je le popolnjevanje, utrjevanje, nikakor lastnost, katero bi mogli pridobiti z učenjem in vajami. Vkus, estetiško čustvo pa je v plemenih in iz njih prihajajočih narodih. Človek je v svojih sposobnostih zavisen od krvi, od naroda, kateremu pripada. Slovan ima posebno čustvo za umetniški vkus, in to čustvo se razlikuje od čustev drugih narodov. Francoz ne more v umetnosti vstvarjati tega, kar Slovan, in Slovan tega ne, kar Francoz, in tudi če se učita drug drugega, vedno se njuni izdelki istih predmetov razločujejo med seboj. Iz tega sledi, da se Slovan drži svojih posebnostij; te spoznava iz svoje kulturne zgodovine, iz starin in izdelkov, ki se vidijo ali (v pesmi in godbi) slišijo še dandanes. Uže zaradi tega je vsak moder delavec, ki se bavi z umetno obrtnijo ali umetnim rokodelstvom, prisiljen držati se svoje narodnosti ter njo spoznavati, ker le s pomočjo njenih svojstev doseže največ popolnosti pri svojem delu.
To, da vsaka narodnost, torej tudi pojedinec vsake narodnosti dela in izdeluje po svojstvenem vkusu, ni nikaka nesreča za človeštvo ; nasprotno, razlika mika, in jednolični izdelki raznih predmetov delali bi nam dolg čas, nasitili bi se jih. Kakor je v diferencijah ali razlikah napredek in mikavnost vsega življenja, taka je tudi z umetnostjo in njeno porabo pri različnih predmetih. Zato se ni treba bati delavcem, torej tudi slovanskim delavcem, ako se dobro oprimejo svojstev lastnega naroda in plemena; ako izvrše le dobro po svojstvenem vkusu svoje izdelke, ugajali bodo ne le Slovanom, ampak tudi drugim narodom. Saj tudi Slovanom ugaja to, kar po svojstvenem vkusu vstvarijo umetniki in umetni obrtniki ali delavci drugih narodov.
Narodna svojstva je torej treba spoštovati, ceniti, ne pa prezirati in zaničevati. Krivi so učitelji, kateri zavajajo delavce, obrtnike, umetnike., češ, da se jim ni treba držati svojstev in potrebnostij svoje narodnosti.
Delavcu ni zaslužek namen, ampak sredstvo za namen ; tudi ni ta namen samo v kruhu in pijači, ampak tudi to je le sredstvo za pravi namen. Pravi naš namen je, da se povzdignemo duševno, da si razširimo zavest o svetu in življenju ter da si oplemenimo srce. Jedino tako povzdignemo vsak svojo osebo ali, kakor pravijo, svojo individuvalnost. Kako pa dosežemo to? Zopet po najkrajši in najboljši poti s pomočjo domače literature in umetnosti. Prava književnost in umetnost se suče v krogu in mejah narodnih svojstev, in take literature in umetnosti imajo Slovani v skupnosti dovolj in je bodo
imeli v bodočih vekih še več. Tu je treba poštevati literaturo in umetnost vseh slovanskih narodov, ne pa samo tega naroda, iz srede katere smo se porodili. In česar ni pri nas doma, si pa presadimo na domači vrt po dobrih prevodih in posnetkih ali kopijah. Vsak Slovan, če se ume prav, pošteva za svoje vse to, kar so vstvarili slovanski narodi skupno; tako dela tudi Nemec, Anglež, Italijan, Francoz itd.
Mednarodno je vse kaj drugega, in za delavce je važna pred vsem mednarodna organizacija; vse drugo pa je in mora biti tudi pri njih narodno. Naposled dobivajo delavci razmerno največ dela med lastnim narodom in lastnim plemenom, in ravno slovansko pleme je veliko in razprostranjeno.
Te resnice, katere smo tukaj označili le nekoliko, je treba posebe pojašnjevati, in ta potreba je dandanes veča, nego poprej. A agitatorji zavajajo delavce celč proti njih interesom, in mnogokrat nam je treba misliti, da so krivi učitelji podkupljeni od kapitalističnih strank. Saj če zavedejo delavce na krive poti, imajo največo nadejo, da ostanejo pri svoji nadmoči nasproti delavskemu stanu.
Slovanski delavci so tudi v opasnosti, da jih zavedejo interesi velikega kapitala ali celo interesi tujih narodov. Nemški delavci so se dali na mnoge strani zavesti od židovskih doktrinarjev in agitatorjev; vendar pa se drže svojega jezika, svoje literature. Krivi nauki o ekonomiji in delavskih zgolj gmotnih interesih so vse kaj drugega, kakor pa pravi nauki o narodnosti, narodni kulturi, narodnih sposobnostih, katere so tudi delavcem potrebne v prospevanje dela in omike. Na to stran je treba razločevati in poučevati.
Slovanska publicistika v Avstriji se je poprečno doslej premalo bavila s specijalno delavskimi interesi ; to se mora zboljšati sosebno odslej, ko je obče volilno pravo prišlo od visoke strani na dnevni red. A morajo se pomnožiti med Slovani tudi politiška društva, katera naj imajo pravo tudi zabav in poučevanja. Poučevati smo dolžni delavce raznih vrst, in potem se nam ni bati, da bi ne prišli naprej oni sami pri svojih gmotnih in s temi združenih gmotnih interesih; bati se pa potem tudi nam ne bode treba, da bi se delavci izneverili svoje narodnosti in v tem svojemu narodu. Lastni interesi in kri vežejo delavce na svoj narod, treba jim je le pojasniti stvari, kakoršne so, in boljše bode tudi za slovanske narode, in to toliko bolj, ko se vsled občega kulturnega razvoja vse vrste delavcev množe tudi med slovanskimi narodi. Na narodno delo slovanskih delavskih sil.
Fr. Podgornik.
Bratska zveza.
„Nov. Vr>.," tako* pozdravlja, srečanje ruskega bro-dovja s francoskim brodovjem v Tulouu 13. oktobra 1893, leta.
„Koncem je vendar le nastopil davno pričakovani, davno objavljeni trenotek novega srečanja dveli mogočnih držav — Rusije i Francije, dveh narodov, ruskega i francoskega, koja si sedaj prostirata svoje desnice v imenu mira i bratstva. Bratska zveza se je zarodila na vodah Kronštata, na vodah Tulonskih pa se ta zveza za noyo podkrepi — ta srčna zveza dveh narodov v imenu nju sreče, mira i razvoja. Naše morjake pozdravljajo izbrani ljudje francoske dežele, pozdravlja jih ves narod, vsa francoska zemlja! I kakor je nekdaj pri nas bezprerivno (nepretržno) grmelo v Kronštatu: „Vive le France!" — tako sedaj grmi v Tulouu: „Vive la Russie!"
Kaka je ta ginljiva slika, kaka je to prazdijična kartina! Divni dan ! Solnce sveti s sinjega neba i odeva svojim bleskom i bez tega bKstečo sliko — i zdi se, da Sama priroda blagoslavlja to srečanje, ta prihod Rusov, toc srčno zvezo dveh narodov, koja sta uže davno hotela pobratiti se — sedaj nastal je ta trenotek! ..
Da, velik je pomen, današnjega dogodka: ta pomen bo neizglavljiv, se vrpše v s?ca vsem, se zapiše na stranice zgodovine; pa tega je še malo : (današnji dogodek bo zadetek nove dobe, — dobe ravnovesja sil Evpdpe."
Kontre-admiral Th li. Avelan, лредметг востор-жетпгихт. овацји со старонн Фраинји но случаго noct,-ш,еша русскои зскадрои францескихв водг", rojen je avgusta leta 1.839 Torej mu je sedaj ravno. 54 1. Rodom je on iz .francoske starg plemenite familije, katera je prošlega stoletja preselila se v Rusijo. Njegov oče je uže bil ruski morjak. Th. K. Avelan je pitomec Petro-grajskega morskega kadetskega zavoda i je začel' služiti v baltijskem mornarstvu. V teku 33 let 'svoje službe bil je v 25. morskih bojih baltijskega i črnomorskega ruskega mprnarstva.
Vodil je razne vojne ladije, med njimi i znamenito „Svetlano". Ima mnogo visokih redov, ruskih i inozem-nih; med poslednjimi, tudi komandovski križ Častnega Legiona. Karakterni črti kontreadmirala Avelana sti progorljivost i vrlost. Previdnost božja mu je prednazfia-čila vlogo junaka takega trenotka, o kojem bo z radostjo i gorečnostjo govorilo oddaljeno potomstvo mnogih narodov, mnogih plemen Torej se pač ni čuditi, da uže sedaj kroži med občinstvom mnogo govoric, katere idealizn-jejo Th. K., da bi bil bolj dostojen onega bleska, s kojim obda trenotek sedanjosti njegovo ni osobito svetlo, ni temno prošlost. Tako na primer, podlistikar „Nov. Vr." pripoveduje o Tli. K. dejstvo, katero ga zares povzdigne na nekoliko glav nad navadne glave, nad zlato sredino. Ko je Th. K. služil še v baltijskem brodovju, kot mič-man, torej čin še mali, zgodilo se je, da so poveljnika ladije za nekak pogrešek kaznovali z odstavko od službe; poveljuištvo pa je med tem dobil mladi, pa nade-polni mičman, kar pa njegovemu dobremu srcu ni ugajalo, pač pa je začel misliti, kak velečin mogel bi vrn<>ti padšemu poveljniku prejšnjo čast i veljavo. Ko bi rešil koga iz žrela morskega, bi ga gotovo pomilovaM, rekel si je mladi, človekoljubivi morjak ter jo s tem krenil k pobitemu od gorja bivšemu poveljniku. Pogojila sta se tako, da Tli. K. skoči v burnem kraju v morje, a bivši njegov poveljnik ga reši iz penečih se valov. Skle-neno-storjeno, samo s to razliko, daje Th. K. moral igrati obe vlogi: i utopljenca i rešnika... Vendar pa je mičman-ppveljnik donesel vrhovni vladi o „junaškem činu" svojega odstavljenega načelnika, a črez nekaj dnij, je posledoval prikaz: „Разфалованнаго командира (такого-то) за его новеишш подвнгђ вђ его должности возстано-вигв!" Seveda v ppdobnih slučajih posebno velja latinska pogovorka: nomina sunt odiosa; ali znanci g. kontre-admi-rala Avelana pravijo, da seje goremični „načelnik nekoliko-krat" pri raznih prilikah zahvaljeval svojemu bogorod-nemu „mičmanu" na vseh onih dobrotah, katere mu je naklonilo njegovo plemenito srce... Božidar lvorcov.
Iz K r č e v i n s k i h p o t o č n i c.
ELEGIJA.
Mura, kaj tožno šumiš? Zakaj te obhaja otožnost?
Daleč se sliši tvoj šum, britke je žalosti glas. Mar žalostiš se zato, ker dvojiš uboge Slovence ?
Tega ni tebi nič mar; voda brezčutna je stvar. Britkemu plaču jednak nam zdi se tvoj Šum tu okoli,
To pa v resnici je plač, plač tvoji žrtvi velja. V tvojih valovih že več mladeničev smrt je zadela,
Takega vendar nikdar tvoja ni strla nam moč. Priden učenec je bil,*) da malo je najti jednakih, Bister um, blago srce bila njegov sta nakit/
*) Alojzij Korošec, šestošolec na c. kr. gimnaziju v Mariboru, utonil dne 18 avg. t. 1. v Muri.
Želje in liade moje ■ . f i :	•	■ Uničil je vihar.
I. Treunsfehl.
Lubljenec domačih je Vil bil knjige slovanske ljubitelj, Zgodaj prodrl je duh njegov v dušni slovanski zaklad. Pesniškim vencem ovil bi čelo nam matere Slave, Da mu prerana ni smrt v vodi skrbela za grob ! Kake so bile želje mi njega poznati po licu,
Kake zbok njega gojil nade sem, ah, siromak! Toda teh želj in teh nad rast zmlela viharna je usoda, Ni njih več in jih ne bo ; v grobu počivajo ž njim. Toda neznaten pomnik mu bodi v preskromni žalujki, Ki bo do zadnjega dne lajšala meni srce.
Božidar Flegerič.
Res. najsrečnejši človek ini se zdi, Ki mnogo za bodočnost ne skrbi. Tak človek naš veseli je Martin ! Roditeljev ubogih mi je sin : Ne zmore hiša ni voličkov dveh; .„ . Pa kaj Martinu treba je obeh, Saj enega je tudi kaj vesel, In ni v skrbeh, da bo berič ga vzel.
Marti n.
Martina junec strašno veseli! Skrbi ga le. kako mu par dobi ? Soseda Ana res ima mu par: Martinu všeč je, da ga vkral bi kar. A krasti, ve, največi mu je greh, Pa še sosedom bil bi vsem na smčb. Kako pa junca milega bi skril, Ko bi na vaški vodi ga pojil?
Ima pa tudi lepo kravico, Modro nazval jo je za „Plavico". Na dan daje mu mleka lonce tri, Najbolj Martin se tega veseli! S tropinami on žgance rad nam jc, A masla si naspravlja, prodaje. Teleta je že tudi tri prodal, A drugega si junca pridržal.
A Ana junčeka ne prodaje, Martina gleda, tiho se smeje. Veseli Martin tudi zarudi, Besedo pravo tu težko lovi. A junec Anin v staji zamuči, Glasno se mu Martinov oglasi. „Veš, Ana, kaj ? snuboke ti pošljem ! Le reci mi, da to storiti smem !"
Vsak dan je molil očenaše tri,. Da dobri Bog mu um tu razsvetli. In razsvetli mu dobri Bog razum, Ko da bi bil že šel na sveti Kum ! V nedeljo zjutra v cerkev je hitel, Z mlado sosedo Ano se sešel. Zamukal Anin junec je glasno, Martinov odgovoril mu na to.
Martin uruo pogleda Anico, Ozre počasi se na stajico. Bistro ga gleda Anica skrivaj, In misli na volička in —■ še kaj. A čudno : v cerkvi sta skrivno oba Bogu priporočila voleka. Popoldne k Ani je Martin prišel, Sosedo pa na pragu je našel.
Veliko koj pove jej tu novost: „Da vaška psa sta zgrizla se za kost!" Namuzne Ana se in zarudi, Namuzne se Martin, ko štor stoji. Zamukal Anin junec je glasno, Martinov odgovoril mu na to. Martin roko tu Anici poda, In vpraša jo, al' junca mu proda?
„Morda se res najbolje uredi, Če junček tvoj si z mojim par dobi!" Odgovori vesela Ana mu, In hitro skoči v stajo k junčeku, Pogleda ga in prime ga za vrat, Ter reče: ,To je prvi najin svat!" Martin vesel in srečen pritrdi, Kraj svata Ano svojo zagrli.
-jrf-
—■$><&—
Iz poezij Fr. Levstika.
Пророкг.
C'i, T-tri, цорг, какг Вћчнни Суддл MHi дал'Б всев^денБе пророка, Вч> очахБ лх>деи чита» л Страницн злобн и порока.
ПровозглашатБ a сталт> лк>бви И правди чистбш ученва; Вб мена всћ бдижте мои Вросали икшеко камеава.
Поснпалт, пеплоањ a главу, Изг городовг бЉжалЂ a нтцш, II вогб, вт> пустшгћ a живу, Какв птици — даромг божвеи пишд.
Зав^Ји, Предв%чнаго храна, Mirt тварв нокорна тант, земнаи, И звкздн слушамтг мени, Лучаки радостно играа.
Когда-же череот, шумнБш градг H пробирагосБ хороплнво, То старци д+,тлмгв говорпгв Ст> улибком самолгобнвок :
„Сиотрите: вотб прикЉрт, длн васт.! Он-б гордг бнлг, не ужилса сгв вамн; ГлупецЂ — хогклг ув^рнм, насЂ, Что Бог'в глаеигБ его устами!
„Смотрите-ж'Б, д!;ти, на иего Как'1. онт. угркагБ, и худгб, и бл^денг, Смотрите, какг онђ нагг и б4ден-Б! КакЂ презиравга вс4 его!"	С.
Prorok.
- . r'	\ Г'-" ^
Odkar 'sodnik je Večni mi Podaril znanije proroka,
V	očeh ljudi tu čitam si Človeško knjigo zlobe, stoka.
Nauk ljubezni sem začel, Začel pravice sem učenje; Vsak bližnji besen je hitel Metati na me tu kamenje.
Napepelil sem si glavo, Iz mest' bežal sem čisto reven, Potegnil sem v puščavo to, Ko ptice hranim se pohleven.
Po volji Božji se drže, . Pokorna stvar je tu mi vsaka Poslušajo me zvezdice, Vesel njih migljaj mene čaka.
Ko pa čez mesto šumno se Jaz naglim v naglici veliki, Otrokom starci govore
V	samoljubivi tej obliki:
„Poglejte lep primer za Vas f Ponosen ni se z nami slagal; Neumnež, rad učil bi nas, Da Bog mu je besede vlagal Г
Otroci, le poglejte vi. Kako otožen, suh in bled je, Kako beraški vam odet je, Kako prezirajo ga vsi!" Izvirnik.
Пророк.
Одкар сждник te В4чнни ии Подарил знашк-- пророка, В очех лгодш ту читам си Члов4шкж кнбигљ злобе, стока.
Наук лгобезни сем зачдл, Зачдл правицд сем ученве; Всак ближнви .б^сен к> хит^л Метати на ма ту каменве.
Напепелил сеи си главж. Из м-кст б!;жад сем чисто рЈвен, Потдгнжл сем в пувдавж тж, Ко птицд хрании сд пох.тквен.
По волби Божби ca држд, Покорна ствар к-: ту ми всака, Поелушак) мд зЉдица, Весел нбих миглаи меке чака.
Ко па чез м1;ото шуино сд . Лз наглни в лаглиди велик*., Отрокои старди говорд В самолмбив-к Teii облик4 :
.Л .г. .	'
„Иоглдите л4л нрим-кр за вас! Поносен hi ca з нами слагал; Неумнеж, рад учил бн нас, : Да Bor му ie бес£дж влагал!
' Е
Отроди, ле поглАИте ви, Како отљжен, сух ин бл^д ie, Како берашки вам од1јт Како' презира:* га вси!" Љмурстп
Однообразннн жизни шумт, Надокдаеи, Mirt сђ легка: Хотб и хватамсБ н за умг, Хватаеи, скука илогда.
Не скука то пустшг дтден, II тунеидцевг гротевБПЂ, Не скука худршЂ дуралеи, Идв полннхх чашек пунеевнхг.
Л зтон скуки н ке зналг, II пралестеи ел ле жду. Всегда ее н презиралт,: В^дб, вЉрно, самг ce6i не вру!
Но скучно илћ отб пустотБГ Цустнхг обрндо†жизни сеи. Досадно rai за с.ткпоту ПрелногихБ бидндихБ лЈвдеи.
Ж^к
За ложб, кохором жнвемг, И ДБ1шемг нпрно, да легко, И длн себн мбг счастви ждемБ, Да в-крикБ: ложб иаЈГБ даетх его!
Вотђ почему мнћ жизни шуиг НадсћдаетБ иногда, ТакБ что бива» и угркигБ, Хотн не слишком'б, дишб ст, легна.
Фр. Целестит.
Pust je život; — nada sama Razvedrit ga kadkad znade; Ljude mori težka tama, Na taštini sreču grade. Pust je život; — malo koji Znade jošte krjepost cienit, Još je malo kome stalo Pusto »rdce oplemenit.
0	da nije pjesme svete, Što slobodna prodriet more, U tamnilo ljudske grudi, Kud se razna čuvstva bore,
1	podati snagom svojom Plemenštini cienu pravu, Otelo se ljudstvo nebi — Surovosti tvrdom spasu.
P j e s m a.
O da nije pjesme svete, Što iz praha nade diže, Pa ih kao molbe nosi Tamo k plavom nebu bliže, Mnogo srdce svenulo bi, U očaj bi ljuti palo, Pa bi zemlju i nebesa Proklinjati sdvojno stalo.
Pjesmo moja, drugo vjerna, Duhovanje moje pravo, Vazda sam te iz dna srdca Ko svetinju obožavfi. Obljubit te baš sam mord, Jer tek s tobom čovjek more Ukrotiti strast i zlobu, Štono ljudstvo davno more.
Obljubit te ja sam moro Jer tvojijem pod okriljem Ljepše cvjeta nada ljudska, Želje Ijepšim sjaju miljem.
0	da nišam tebe našo, Prazan bi mi život bio, Bez čuvstava, bez odluka Suvišno bih viek svoj vio.
Za to, pjesmo, uvjek čemo Ostat drugi sve to bolji, U ubavu u veselju, U golemoj u nevolji. Neumitno svedj čemo se Držat svoga dostojanstva, Radit čemo za spas roda
1	vascielog čovječanstva.
DinJco Sirovica,
BEZ NASLOVA.
Malo sam, dušo, pjcv6 ti živoj, Ali sam ljubio silno, silno : Plačuč pjevati moram mrtvoj,
Ljubav mi mrtvoj silnija jest. *
* *
Kada te vidjeh zadnji put Bolestnu, slabahnu, bliedu, Tamo u slovenskom gradu, Sočin gdje divni, čarni kraj ;
Kada te vidjeh zadnji put Bolestnu, slabahnu, bliedu, Bolestna, slabahna, blieda Bješe mi, dušo, radostna:
„Patila grozno sam, grozotno, Ali sam patila brabreno; Minule boli vede su, Manje če lakše minuti-
Onda ču vesela vratit se, Boravak gdjeno Dragiču ; Svaki ču danak vidjet ga, Videči bit cu presretna.
Opet ču marljivo raditi, S Dragičem opet učiti — Hrvatski pjevi, slovenski, Koli su sladki, sladjani!
Opet ču s njime zboriti, Sto li su ljudi što li sviet, Sto li je ljubav, sreča što, Što li na zemlji pakao, raj.
Zašto li pati Hrvatska, Zašto li strada Slovenska, Kad li c'e rodu doči spas, Kad li če sloga združit nas.
Zašto li djeve hrvatske Tudjim resom rese se, Zašto li bujne Slovenke Samih sebe srame se.
Zašto li...1- — „„Dosta, dušice! Mirno mi ostaj — bojim se."" ,Nemoj se, dušo, bojati, Ne da se Milka shrvati".
„„Ali se nečeš bolestna Svojim se, meni vračati. . „Ako sam roda Evina, Toli sam vendar pametna. . •"
„„Sretno mi ostaj, Milice, Zdrava mi vrati se, dušice!"" „Sretno mi putuj, Dragane, Zdrava ču zdravoga nači te."
Reče i pruži mi ručicu, Lišca pruži mi oba, Pane mi tad u naručaj —
Rajski to bješe zagrljaj. * * *
„Dobar je dobrim dobri Bog" Stara je, mudra je rieč — Ali su ljudi ljudi tek, Dobrima cesto zli.
Grozan je, grozan zloba grieh S ludosti, gluposti, ah Više mi strada jadni sviet,
Grozniji radja se strah. *
* *
Dodjoše jadni, rekoše: „Ne budi luda, gani se! Doma te čekaju, žude te — Trošak nas za te tišti, tre."
Na to ti jadna, jadnica: „Toli sam slaba, bolestna ; Putem bih dušu pustila — Toli sain, sejice, shrvana."
Starija na to seja ti: „Ne treba ti se braniti! Znam, da ne možeš hoditi, Nosit čemo te, voziti . .
Tko te je vidio hoditi, Nositi, dušice, voziti, Svatko je suze prolio,
Svakomu srdce pucalo - — * *
Tako mi, dušice, vrati se, Boravak gdjeno je Dragiču-Ali ti ne daše vidjet ga, Dušo mi, dušice sladjana.
Ovo ti i ono ti kazaše, Milenim glasom rekoše : „Ti si ga toli štovala, Više no sebe ljubila:
On se je samo igrao, Tebi se smijao, rugao . . Na to ti, dušo, dušice,
Božansko puklo srdašce. . . *
* *
Malo sam, dušo, pjevo ti živoj, Ali sam ljubio silno, silno : Plačuc pjevati moram mrtvoj,
Ljubav mi mrtvoj silnija jest. *
*	e
Koji te ubili, gorko plaču — Sada te znadu, što si im bila — Sada bi sebe dali za te -Zovu te neba caricom . . .
Koli si ljubila starca si otca ! Brači si bila majčica mila ! Sejama dragim bolja no sebi ! Meni, dušice, žiče, raj !
Tko te je poznao, volio svatko te! S kime si zborila, čudio čudom se! Ja sam te ljubio — za to mi, dušice,
Sladjano snijes izpod zomljice . . . *
*	*
Blago tebi, sretna si ti, Tuga, bol te, jad ne tre — Ako je na nebu svjetli raj, Blaženstva sretnu kruži te sjaj.
Ali je Dragic žalostan Izpod nebesa ostao sam — Komu če sada živjeti? Komu če žalostan, tužan mriet ?
Jadna mu draga živi još,
Liepa je, krasna je, divotna . . .
Njojzi če Dragic živjeti,
Njojzi če junački, hrabro mriet!
Koli si mila, milena, Koli mi sladka, draga ma ! Čto če mi život ? Eto ga, Eto ga tebi, draga m&!
Domovino, domovino,
Da mi nije živjeti tebi!
Ja bih enio, sladjano snio
Pokraj svoje Milice. рпе jo. 0kt.
1893.
Чђмђ лгоди живи? — Zakaj so ljudje živi?
Разсказг Д4ва Толстого. — Preložil M. P. — (Dalje.)
V.
Ha утро проснулсл Семенг. Д-ћти сплтг, жена цошла кт> сосћдлмх хл£ба заниматБ. Одинт. вчерашнш странникг вђ старнхг порткахг и py6axt на лавк^ сидитх, вверхг смотритг. И лицо у него противт. вчерашллго св^тл^е.
И говоритЂ СеменЂ.
—	Чего-ЖЂ. мплал голова: брихо хлгћба проситг, a голое т^ло одежл. КориитБсл надо. Что работатв уи-ћешв?
—	H нечего не ум'кк>.
Подивилсл Семенг u говоритг:
—	Бнла бн охота. Всему лјодп учатсл.
—	Л»ди работактг. и л работатв буду.
—	Тебл какЂ зватв ?
—	МихаилЂ.
—	Ну, Мнхаила, сказиватв иро себл не хочешв — твое д^ло, a кормитвсл надо. Работатв будешв, что при-кажу, кормитБ буду.
—	Спаеи тебл Господб, a л учитвсл буду. Покажи, что д^латБ.
Взллђ Семенг дратву не сученуго, над-блт. на палвцм и стал-Б д^латБ конедг.
—	Д4ло нехитрое, гллдл...
ПосмотрклЂ Михаила. надки также на палвцн, тотчасв переншгв, сдклалв конецг.
ПоказалЂ ему Семенг, какг навариватв. Также сразу ионллг Миханла. Ноказалг хозлинђ, и какг всучитв ш,е-тинку и какг точатв; и тоже сразу понллг Михаила.
Какуи ни локажетт, ему работу Семенг, все сразу лоиметЂ, и сђ третБлго длл сталг работатв, какг будто bIjkt. шнлђ. РаботаетБ безг разгиба, tcri мало ; иереме-житл работа — молчитг и все вверхг гллдитг. На улиду не ходигб, ле говорлтх лпшнлго, не шутитг, не сагћетсл.
Толбко и вид^ли разг, какг онг улнблулсл вг иервш! вечерг когда ему баба ужинатв собрала.
VI.
ДенБ ко днк), нед4лл кг лед^тћ, вскружилсл н годг.
Живетг Михаила иопрежлему у Семепа, работаетЂ. H прошла цро Семелова работника слава, что никто такт. чисто и кргћпко сапогг пе сошБетг, какг Семеновг ра-ботникЂ Михаила. И стали изђ округи кђ Семену за сапогамп -ћздитБ, и сталг у Семена достатокх прибав-латБСл.
Сидатт. разБ uo airat Семент, сг Миханлои, рабо-таготг; подт/кзжаегв кт> ивб4 тропкоц ст> колоколвцаии возокг. Погллд^лп вг окно : остаповллсл возокђ иротнвг изби, соскочилђ молодецЂ сб облучка, отворилЂ дверцу. Вил^заетг изђ возки вт. шуб^ баринг. ВвшелЂ изђ возка, цошелЂ K'i, Семепову дому, вошелт. на крилвло. Внско-чила Матрена, разпахнула дверв настежв. Наглулсл ба-ринг, вошелг вх избу, внирлашлсл, чутв головои до по-голка не досталг, весБ уголг захвати.тБ.
V.
Zjutraj probudil se je Semen. Otroci spe, žena je šla k sosedom izposodit si kruha. Jedino učerašnji tujec v starih sviticah in srajci sedi na klopi in gleda kvišku. In obraz njegov proti včerašnjemu je svetlejši.
In reče Semen:
—	Kako pa, dragi moj: trebuh prosi kruha, a golo tel6 obleke. Treba živeti. Kakšno delo umeješ ?
—	Ne umejem ničesar.
Začudil se je Semen in reče:
—	Ako bi imel veselja. Vsemu se priučijo ljudjč.
—	Ljudje delajo, tudi jaz bodem delal.
—	Kako ti je im6 ?
—	Mihalj.
—	No, Mihalj; o sebi ne maraš praviti — tvoja stvar, a treba je preživeti se. Delal boš, kar ukažem, in preživim te.
—	Reši te Gospod, a jaz se bodem učil. Pokaži, kaj naj delam.
Vzel je Semen neosukano dreto, del jo mej palca in začel stvarjati konec.
—	Počasno delo, glej . . .
Pogledal je Mihalj, del jo tudi mej palca, takoj je razumel, naredil je konec.
Pokazal mu je Semen, kak6 se kuha smola. Takoj je umel Mihalj. Pokazal je gospodar tudi, kako je treba vsukati ščetino in kako šivati, tudi to je umel takoj.
Katero-koli delo mu pokaže Semen, vsako ume takoj in tretji dan pričel je delati, kakor da je šival vse življenje. Dela brez prenehanja; je malo; ko konča delo, molči in gleda kvišku. Ne gre na cesto, ne govori nepotrebnega, ne šali se, ne smeje se.
Le jedenkrat videli so, kako se je nasmehnil, prvi večer, ko mu je žena dala večerjo.
VI.
Dan za dnevom, teden za tednom in leto je minolo.
Živi Mihalj pri Semenu kakor prej in dela. In razširila se je slava o Semenovemu delavcu, da nihče ne sešije čevljev tako čisto in trdno kakor on. Začeli so hoditi iz okrožja po čevlje k Semenu in množilo se mu je imetje.
Sedita nekoč po zimi Semen in Mihalj in delata J pripelje h koči trojka s zv6nčiki kočijo. Pogledata skozi okno: ustavila se je kočija pred kočo, skočil je mladenič raz kozel in odprl vratca. Iz kočije stopa gospod v kožuhu. Izstopil je iz kočije, šel k Semenovej hiši in stopil na stopnice pred durmi. Skočila je Matrena ven, odprla duri na stežaj. Pripognil se je gospod, šel v kočo, vzravnal se, skoraj da ni dosegel z glavo do stropa, ves ogel je napolnil.
Всталт. Семенг, поклонплсл и дивуетсл на барина. II не видмвалЂ онг лгодеи таких'Б. Савгв Семеит. ноджарии, и Миханла худоцавии. a Матрена и вовсе какч. цепка сухал; a зтотб, какг ст. другого сггћта челов'1;кт>; морда краснал, налитан, шел какг у бика, весв, какгизг чугуна вилитђ.
, Отдулсл баринг, слл.тб шубу, сћлг на лавку и го-ворптЂ:
—	Кто хозлинђ саложникг ?
Вншелг Семевт., говорптг:
—	JI, ваше степенство.
Крнкнулг барннт. на своего малаго :	,
—	9и, бедвка, подан сгода товарт>.
Вбкжалг малии, внесв узелокг. Взалг бари†узелг иоложилђ на ^стодг.
Развлжн,. говорптг.
Развлзалх мални. Ткнулг баршгв иалвцемт. товарг сапожнни и говоритЂ Семеву:
. ., — Ну, слушан же, тн, саиожннкг Видишб товарг ?
—	Вижу, говоритх, — ваше благородје.
—	Да тн повимаешв ли, какон зто товарг?
Пошуиалг Семенг товарт,. говорптг:
-— Товарт. хорошјн.
—	То-то xopoiuiu! Тн, дурахг, еце не видалв то-вару такого. ТоварЂ нЗшецкШ, двадцатв рублеи заллачелт,.
Заробклг Семенг, говорита:
—	Гдк-же намт, видатв!
—	Ну то-то. Можешв тн изђ зтого товара па мого нргу сапоги ciuiitl ?
—	.Можно, ваше стеиевство.
ЗакричалЂ на него баринЂ.
,. , : То-то ,можно. Тм понимаи, na кого швешБ да нзт. какогр товару. ТакЈе сапогн мн£ сшеи. чтобн годђ носплнсв, не крпвилисв, не поролисв. Можешв — берисв, prfcKL товарг, a ве можешв — п не берисв, и не ptab товару. H тебк наиередЂ говорго — распорлтсл, скрпвлтсл саноги раивше году. л тебл вт» острогт. засажу, не скривлтсл. ве расиорлтсл до года, л за работу деслтв рублен отдамв.
ВаробклЂ Семенч> л ве знаетг, что сказатв. Оглл-џулс^ на. Михаилу. Толвкнулг его локтемЂ и шецчетг : , — Братв что ли ?
Кивнулљ головол Михалла: берн, модђ, работу.
Прслушалсл Семенг Миханлу, взллсл тапе салогп снц1тћ. нхоби не кривнлисв и ие поролпсв.
КликнулЂ баринт. малаго, вел^лт. снлтв сапогв. св лквон ноги, внтлнулт, ногу. „Снимаи мкрку" !
,,... ,Сцшлг СеиецЂ бумажку вг десатв вершковт., загла-дихв, всталт. на колклкн, руки обг фартукт> обтергдоро-шенвко, чтобн. барскш. чулокг пе поиачкатБ, и сталг м1;ритБ. Обм^рилЂ Сеиепт. подошву, обм1>рилг вг иодг-. ем'1;. сталг нкрул м^рптв, не сошласв бумажка. Ножшца -в'Б икр1> — какт, бревно толстал. „Смотри, вђ голеииш,^ . не рбузв". СталЂ Семенг еш,е бумажку нашпватБ. Спдитг ..баринЂ, дошевеливаетЂ перстами вг чулк1;. народг вт, нзб^ огллднваегБ. Увидалв Мнхаилу.
Vstal je Semen, poklonil se in se čudil gospodu. Ni videl še on takšnih ljudi. Semen je bil suh, Mihalj še bolj, a Matrena povsem kakor trska; a ta je, kakor človek z onega sveta; obraz rdeč, zalit, vrat kakor bikov, ves je, kakor iz litine.
Odsopel se je gospod, slekel kožuh, sedel na klop in vprašal:
—	Kdo je gospodar čevljar ?
Pristopil je Semen in rekel:
—	Jaz, vaše blagorodje.
Kriknil je gospod na slugo :
—	Hej, Fedka, podaj blago.
Pritekel je sluga, prinesel culico. Vzel je gospod culo in jo položil na mizo.
Razveži, pravi.
Sluga je razvezal. Dotaknil je gospod s palcem čevljarsko blago in rekel Semenu :
—	No, čevljar, poslušaj. Vidiš li blago ?
—	Vidim, pravi, — vaše blagorodje.
—	A umeješ li, kakšno blago je to ?
Potipal je Semen blago in rekel :
—	Dobro blago.
—	Se kako dobro je! Ti, tepec še videl nisi takšnega blagi.
Zbal se je Semen in rekel:
—	Kje li nam ga je videti!
—	No, torej! Moreš li ti sešiti iz tega blaga čevlje za mojo nogo ?
—	.Možno, vaše blagorodje.
Zakričal je gospod nanj.
—	Možno je seveda. Pomisli za koga šivaš in iz kakšnega blaga. Takšne čevlje mi sešij, da se bodo nosili jedno leto, ne krivili se, ne parali. Moreš li, prevzemi in reži blago, a če ne moreš, ne prevzemi in ne reži blaga. Povem ti naprej — ako se razparajo ali skrive čevlji pred letom, vržem te v ječo, ako se pa ne skrivč in ne razparajo do leta, plačam ti za delo deset rubijev.
Zbal se je Semen in ni vedel odgovoriti kaj. Ozrl se je na Mihalja. Dregnil ga je z laktom in mu zašepatal:
—	Kako-li, brat ?
Prikima Mihalj z glavo : le vzemi, delo.
Poslušal je Semen Mihalja in sklenil sešiti take čevlje, ki bi se ne krivili, in ne parali.
Poklical je gospod slugo, velel mu sezuti čevelj z leve noge. Stegnil je nogo. „Pomeri" !
Sešil je Semcm papirček v deset verškov,*) pogladil ga, pokleknil, obrisal si roke prav dobro s predpasnikom, da ne bi pomazal gosposko nogovico in začel meriti. Obmeril je peto, podplate, začel meriti meča, ni zadoščal papirček. Noga v mečah je debela kot hlod. — »Glej, da v golenici ne napraviš preozko". Prisil je Semen še papirja. Sedi gospod, giblje s prsti v nogo-vici iii ogleduje ljudi v koči. Zagleda Mihalja.
*) veršok = 16. del aršina; aišin = 0 78 m.
—	9то кто-жђ у теба ?
—	A зто — самшн мои мастерг, онгј. и шитб будетг.
—	Смотрн-же, говоритг баринЂ на Михаилу: иомни : — такг сшеи, чтобг годт. проноснлисв. Огланулса и Ceneni. на Миханлу, видптх: Михаила ва барина и не глндитђ, a уставилса вт> уголт. за бариномг, точно вгла-диваетсл вђ кого. Гллд^лђ глнд^лђ Михаила и вдругг улцбнулсл и иросв^тл^лт. весв.
—	Тн что, дуракг, зубн скалишв ! Тн лучше смо-трк, чтобн КЂ сроку готовн бнли.
И говоритт. Мнхаила:
—	КакЂ разг иосјгЈштђ. когда надо.
—	То-то.
Над^лг барнпт. сапогв, шубу, запахнулса и пошелг вђ дверн. Да забнлт, нагнутвсл, стукпулса вђ притолку головои.
Разругалса баринг, потер! себк голову, cfcit вт> возокђ и ућхалг.
ОтЂ^халЂ баринЂ. Семенг и говоритг:
—	Ну, ужг кремнаетЂ! Косакг головои внсадилг, a ему гора мало.
A Матрена говоритг:
—	C'i. житвл такого, какг имх гладкимг не бнтв! Зтакого заклеиа и смергв не возвметг.
(Продолжете будетг).
—	Kdo je pa pri tebi ?
—	To je moj mojster; on bo tudi šival.
—	Glej, pravi gospod Mihalju: pomni: — tako sešij, da se bodo nosili jedno leto. Ozrl seje tudi Semen na Mihalja in videl: Mihalj niti ne gleda gospoda, a postavil se je za njim, kakor da gleda nekoga. Gledal, gledal je Mihalj in nakrat se je nasmehnil in prosvetlel.
—	Kaj tepec, ti kažeš zobe! Bolje je, da gledaš, da bi bili gotovi o roku.
In reče Mihalj:
—	Gotovi so, kedar je treba.
—	Seveda.
Obul je gospod čevelj, obekel kožuh, zavil se iu šel proti durim. Zabil je pripogniti se in zadel z glavo v tram.
Razjezil se je gospod, potipal si glavo, sedel v voz in odpeljal se.
Odšel je gospod. Semen reče :
—	No, ali je trden! Ako bi mu zasadil rožanec v glavo, malo bi ga bolelo.
A Matrena pravi:
—	V takšnem življenju, kako ne bi bili trdni! Takega železnega človeka ne vzame niti smrt.
(Dalje pride).
Značaj narodnoga junaka u južnih Slovjena.
ii.
Iza samoga predmeta (objekta), o kojem se radi, največe je važnosti u svakom činu, kad se pita za nje-govu moraluu vrijednotu, svrhu ili cilj, koji se namje-rava postiči onim činom. Predpostavivši, da je ■ čin ili predmet sam po sebi moralno dobar ili barem indife-rentan, dobiva svoju etičku cijenu i veličinu po svrsi. Ako je ova dobra, plemenita, uzvišena — biva i čin dobar, plemenit, uzvišen ; ako je ova zla, podla, gnjusna — biva i sam čin zao, podal gnjusan. Nema sumnje, da se ovo osnovno načelo čudoredja ima uvažiti i kod iz-pitivanja djelovanja narodnoga junaka. Iz njegove svrhe čemo ga ponajbolje upoznati, kad unaprijed znademo, da su mu d jela kao djela (u obče) dobra ili barem in-diferentna.
Ovaj važni momenat junakova djelovanja natuknili smo več u .prvom dijelu ove razpravice kao nuždni po-sljedak njegova načela: „Ne bojim se ni koga do Boga"; ali ga lako nadjemo i u samim pjesmama očito i jasno izrečena. A kako i ne bi! Ta junak je dijete svoga naroda, iz kojega je niko i za koji živi. On je nosioc narodnih misli i čuvstva, on — zastupnik njegovih ideja. On je središte, srdce i duša naroda, koji unj gledje s največim ponosom, s največim pouzdairjem. Sve što odu-
Studija po narodnim pjesmama.
ševljava narod, sve što koristi narodu — oduševljava i koristi njemu, jer je on ogledalo narodne duše. Odatle je radost i sreča naroda i njegova radost i sreča, baš kao što bol i sramota nanesena narodu iznajprije na njegov obraz pada. Ali on kao junak, koji je predstavnik i zaštitnik naroda i njegovih svetinja, ne može da podnosi uvrijede i sramote nanesene svomu narodu, nego se diže, da opere sramotu i da ogveti naneseni napadaj. Nu največa je narodna svetinja: vjera i sloboda, koju mu nekrst nogama gazi. Eto zato junaka, koji je prelio narodnu dušu i narodne ideale u sebe, da ova svetinju, ove ideale svakoga pojedinca, narodu sačuva i spasi, ili da ili pravednom šilom izvojuje. Ova ga uzvišena svrha sokoli i podaje mu nadčovječnu snagu i odvažnost. Ona je njegov životni princip i najviši razlog njegova obstanka: zato joj je vjeran do smrti i ne odriče je se, ma da je sigurau, da če u žestokoj borbi podleči i umrijeti.
Da je baš to svrha ili cilj djelovanja junaka u južnih Slovjena, koja podaje njegovu značaju osotjitu veličinu i sjaj, a da nije romantična ljubav, tašto sla-vohleplje ili odurna sebičnost (težnja za dobitkom), što redovito baca crnu ljagu na junake rimske i grčke, pače kadikad i na krščanske ostalih naroda, lako se
uvjerimo iz narodne naše pjesme. Krasan primjer naho-dimo u sbirci Vukovih narodnih pjesama, knjiži drugoj, pjesrni 45. (V. Narod. pj. II. 45.).
Carica Milica moli cara Lazara, kad je ovaj pola-zio s vojskom na Kosovo, da joj ostavi jednoga od devet Jugoviča, njene brače, da bude na dvoru jedna mužka glava, koja če moči biti njenim glasnikom. Car dopusti. Kad je u jutro vojska prolazila, stane Milica gradu na kapiju i umoli Boška Jugoviča, da ostane s njome : Ali joj ovaj junački odvrati:
„A ja ti se ne bih povratio, Ni iz ruke krstaš barak dao, Da mi care pokloni Kruševac; Da mi reče družina ostala: Gle strašivca, Boška Jugoviča! On ne smjede poči u Kosovo Za krst častii krvcu proljevati ha svoju vjeru umrijeti.'" Pak pročera konja na kapiju.
Došao i stari Jug Bogdan :
I za njime sedam Jugoviča, Sve je sedam ustavljala redom, Al' nijedan ni gledati ne če".
Došao i Jugovič Voin, posljednja nada suzne carice, koja mu sklopi ruke oko vrata i zainoli, da ostane, ali „Veli njojzi Jugovič Voine: „Ne bih ti se junak povratio, „Da bih znao, da bih poginuo; „Idem, sejo, u Kosovo ravno „Za krst časni krvcu proljevati „i za vjeru s bračom umrijeti.u
Nije manje zanosno ono mjesto u V. IV. 10., gdje črnogorski vladika potiče svoje knezove na boj, sječa-juči ih, da vojuju kao što su im i njihovi stari vojevali; „Radi vjere i slobode drage, Da u turško ropstvo ne padaju". A je li drugojačije i moguče, kad junačka mati devet Jugoviča, poslije smrti sviju devetero poput Makabejke kliče:
„Bogu hvala! na njegovu daru, Ja ih mlada ni rodila n'jesam, Da mi leže na mekom dušeku, Vtč da brane zemlju od dušmana!"
Narod. pjes. M. Sešelj I. p. 51.; (Vidi jošte: V. II. 47. IV. 28. itd.). Kolik prijegor, kakova žrtva, koja ljubav ?!
Zaista dostojno majke onakih sokolova! Gdje su takove majke, takovi junaci, tamo sloboda vjere i domovine ne može propasti, ne može se za dugo potištiti, več mora jednom pobijediti, jer oni ne miruju, dok ne izvojšte svoje pravo, koje po naravnom i božanskom zakonu jednom treba, da slavi svoje slavlje.
Nu nije dovoljno, da junak iraade uzvišenu svrhu, koju želi polučiti, več valja, da prema njojzi udesi i svoje djelovanje. Stara je rečenica: Qui vult finem, de-bet velle etiam media, ili po hrvatski: tko želi juhu jesti, valja da si i kašiku donese, a tu rečenicu po-znaje i narodni junak, koji nije samo žilav i agilan, več i neumorno djelotvoran. Zato če se on okoristiti svakom
prilikom upotrebiti če svaku sgodu, da svom cilju pri-donese koje zrnce, neprijatelju da se osveti, a sebi da očtiva junačku čast. Moglo bi se zato kadikad iz koje pjesme pričiniti, da je junaku sasvim inaka svrha, nego što smo je mi iztaknuli; ali opažamo, da tada valja uvažati, da se več iz njegovoga karaktera, iz občenitog njegovoga djelovanja može jasno uvidjeti, da je svakom njegovom činu kao i kompleksu svega njegovog djelovanja cilj jedan, isti, najviši: vjera i sloboda. Ovaj se doduše ne iztiče baš često izrično u pjesmi, ali se uvi-jek razumijeva; da i onda, kad se koji drugi dogadjaj iztiče bilo kao jasni povod, bilo kao očita svrha one junakove radnje, o kojoj je govor. Svrha je uvijek ista, samo su povodi razni.
Ponajčešči povod junačkih čina je : turška samovolja, nasilje i zulum. Junak ne može da podnosi hire, jogunluk i zvjersku požudu svojih poganskih gospodara, koji bi si zadovoljavali strastim izpijajuči krv nevine raje, pljujuči na krščansku vjeru i čast; zato se diže, grabi za oružjem, odmeče se u goru i odatle osvečnje bijednu raju i sebe, ali uvijek, kako kliče Vuka Vučku-linov: „bračo za vjeru Kristovu!" (V. III. 37.). Svrha mu je dakle: spas vjere i slobode, dok mu je nasilje i zulum samo povod, da se lati junačkoga djelovanja. Sam starina Novak, glasoviti hajduk,*) pripovijeda (V. III. 1.) što ga je nagnalo u goru.
Tri je čitave godinice argatovo (nadničio), vuko drvlje i kamenje (sve uz svoja kola i volove) za gradnju Smedereva, a nije steko „pare ni dinara", „ni na noge opanke". I to bi bio jošte pregorio, ali kad nametnu namet „Sve na kuču po tri litre zlata, To je brate, po trista dukata!" tad, siromašan, jer nije nije mogo smoči, uze budak i ode u hajduke. Isto tako ode u goruBajo Pivljanin, jer mu hadžija Rišnjanin udje u volove (V. III. 67.), kako sam veli :
„Te izabra boljeg i boljega, „Ukide mi na moru cijenu, „Te sam tada ljuto štetovao, „I svoju sam kuču raskučio, „Postao sam gorski harambaša".
Isti hadžija Rišnjanin učini nasilje i Limunu, drugu Bajinom (V. III. 68.), kojemu ote i odjelo, i svijetlo oružje, i puške i mač, te se i ovaj odmetnu u hajduke. (Vidi jošte V. II. 84., III. 62. itd.) Gruica Novakovic ukida zulum crnog Arapina, koji „ide na drum pred svatove, Te otimlje kičene djevojke" (V. III. 4.); ubija pašu sa Zagorja, koji dolazi na Grahovo k Milutinu knezu, da se nasladi njegovom kčerkom (V. III. 5., III. 66.); Šujo Karadžič ubija silnog Smailagu Čengijiča, jer ueini silni zulum i velika nečovječtva (V. IV. 57. I.) itd, itd. Istinitaje dakle ona : „Na vojsku se ide od ne-
*) Valja, da spomenemo, da se pod „hajduci" u narodnoj pjesmi ne razumijeva „lopov, razbojnik", več narodni „junak", koji je ostavio kuču (večinom iz turskog nasilja) i zavukao se u goru da se odanle sveti Turkom, brani Krst i malo po malo postigne svrhu, t. j. slobodu vjere i domovine.
volje" (V. II. 62), ipak opažamo, daje još češči motiv zadjevice ona: „Ko se ne osveti, taj se ne posveti"!
Ako i je junak narodne pjesme kršcanin (kako cemo to kasnije opaziti), ipak je duboko u njegovu srdcu uvriježena: osveta.
Sa stanovišta kršdanskog morala i znamenovanja značaja u krščanskom smislu nije baš najljepša ova tačka na narodnome junaku, ali je se dade izpričitati sa neznanja. Sav bo je narod (kako se to vidi iz tradicionalne literature) držao, da je osveta za pravednu i svetu stvar dopuštena, dapače, da je grijeh ne osvetiti se. Običaj je narodu isto što i zakon (Sr. V. I. 437. i sij. V. II. 62. I. 51. II. 4. II. 7), dakle prekršiti običaj je isto što i prekršiti zakon ; nu posljednje je grijeh, dakle je i prvo. Najjasnije dokazuje to gornja poslovica „tko se ne
osveti"____ili ona druga (Nar. pj. Šebelj I. p. 28.):
„Bolje ti je umrijeti, sine, „Nego taku ostavit sramotu, „Ne osvetit' svoju seku dragu".
Sasvim pak izčezava zločin osvete, ako se uzme u obzir, da je junak zastupnik bijednoga, potlačenoga naroda, da su mu uvijek pred očima viši, obči interesi: zadobiti svoje naravno pravo, koje mu grabežom otimlje okrutni i nepravedni tlačitelj; a ne njegova osobna korist ili zvjerska naslada. Junak se osvečuje Turčinu, kao plemenu, koje želi da uništi vjeru i slobodu njegova naroda, dok je sa pojedincem, bio mu ma i najkrvniji neprijatelj, milosrdan i velikodušan (kako čemo to kasnije obširnije vidjeti). I u pravednoj osveti dakle ostaje junak jošte uvijek plemeniti kršcanin. Vidi se to jasno iz narod, pjesme. Evo primjera:
Marku Kraljev ču, dojuri pod šator (V. II. 63.), sva zaplakana nesretna djevojka, koja je palaurobstvo dvanajstorice Arapina. Došavši k njemu stade ga Bogom bratimiti, da je oslobodi i osveti. Milostivi Marko veselo pozdravlja sirotu:
„Danas te je ogrijalo sunce, Kad si došla k meni pod šatora".
No u to dojuri več dvanaestero brade Arapčadi, koji se ljuto okosnu na Marka, što je zaštitio djevojku:
„АГ smeje se Kraljeviču Marko: „Id' t' odatle, deco Arapčadi! „Da ja o Yas ne ogrešim duše".
Ali kad ovo dvanaest navalilo na Marka „planu Marko, kako vatra živa", i potrže sablju okovanu, pa ih siječe po svilenu pasu; od dvanaest načinio dva-deset i četiri. Na Minu od Kostura (V. II. 62.)
„Manu sabljom s desna na lijevo, „Te on Mini odsiječe glavu",
jer mu je dvore orobio i vjernu ljubu načinio robinji-com. (Vidi jošte: V: II. 59. II. 56.). Isto čini ban Strahinid sa 1 juti m Vlah-Alijom (V. II. 44.), gotovo iz istog povoda, kao i ban Milutin od Požege sa Lukom zulumčarom (V. II. 31.). Jošte češde se osveduju junaci radi zuluma učinjena čitavome kojem kraju (V. III. 54. III. 36. IV. 37.), ili da osveti bradu, sestru, otca ili pobratima (V. VI. 1. N. Pjesme: M. Šešelj I. p. 25. 28 55. 202. V. III. 53. 52. 69. II. 38. 39. itd.). Ako i je osveta tako jako uvriježena u srdcu junakovu, valja ipak opaziti, da sam junak osjeca u svom kršdanskom čuvstvu, kako mu je ta osveta uzaludna (osobito ako je osveta osobne naravi), kako nije narodnome baljku baš mnogo pripomogla; zato ostaje on, i poslije osvete turobne duše. Jedino što ga tješi jest, da je dao zado-voljštinu, da je uprav Ijagu i skinuo sa sebe mogudu potvoru, da je kukavica, koji se plaši svoga protivnika. To je pak vrlo mnogo, jer je junaku nada sve stalo do njegove časti i dobra glasa, koji bi (po narodnome shvacanju) izgubio, kad se ne bi osvetio ili dao zado-voljštinu za ubijenoga kojega svoga rodjaka ili bližnjega. Ovo mu umiruje savjest, baš kao što je učinil i osvetu nuždnom. Evo primjera: Grčid Manojlo (V III 76.) ubio je izdajnički velikodušnega djevera, sina kneza Milutina. Milutin sakupi četu i potraži Manojla, ubije ga i razsiječe na „četir čeraka, obesi ga na četiri druma", i osveti svoga „Cirjaka"; al sad nadodaje turobno pjesma. „Osveti ga, al' ga ne povrati". Gle kako je opravdana naša primjedba.
(Dalje pride.)
Ruske dr
— O pogibši (poginivši) oklopnici „Русалгсћ" nakopičilo seje do sedaj mnogo svedoštev gmotnega svojstva, med njimi tudi bu-tilj z nekolikimi vrsticami, katere pa ne podajajo nič gotovega, pač pa pravijo, da je ladija naskočila na plitvino, od koje pogine, kakor je res pogrnila. O pogibših ljudeh so mnogo žalovali, so tudi mnogo molili, da, i do sedaj se še strašna dogodba ni pozabila, dasi je vzrokov k temu mnogo. . . (Te vrstice so bile napisane sredi razgara francoskih ovacij v čast ruskih mornarjev. Idem.) Med radostjo pa le kane goreča solza, katero osušnjo le bogati darovi, namenjeni rodbinam nesrečnih očetov. A ti darovi so obilni, i prispelo jih je ne malo tudi iz Francije. . . Mogila „Русалки" — finski zaliv, požrla je od Petra Velikega več nego stotinjo ladij razne velikosti i sploh
0	b 11 n i c e.	C t. Mipy no HitTKi, голоиу рубаха.
raznih tipov. Najnovejše žrtve z leta 1855. pa so naslednje : Maja 1855. 1. jepogrezla (pogreznila se) transportna barka „Волга"; oktobra 1856. 1. je zatonila transportna ladija „Америка" s 4 častniki
1	34 prostaki; julija 1857. 1. poginila je vojna ladija „Лефори," s 13 častniki i 744 prostaki; ta ladija se je obrnila na stran, i zginilo je na veke 53 družili. Septembra 1861. 1. požrla je morska globina parobrod „BpeMimiii" bez ljudij, vsaj bez vojakov i potnikov ; julija 1868 1. poginila je ladjica „Шалута", s 7 ljudmi; novembra 1868. L je krenila na dno morsko šuna „Bixa" ; avgusta 1869. 1. naletel je na fregat „Oabra" vrtun „КренлБ" ter je zagubil „ОлБгу" s 16 ljudmi; septembra 1875. 1. zavrtelo je jahto „Волну'1; septembra 1893. 1. zakrutilo je „Русалку" z 12 častniki i 166 pro-
staki. Občinska kritika doslej glede „Rusalke" posebne nemarnosti ni zapazila ; samo pravijo nekateri, da je bila prenizko-bortna za Baltiško morje; torej še vendar... hvala Bogu.
—	Nedavno so ruskim novinam iz Petrograda hrzojavili, da je car velel državnemu tajniku, g. Muravjevu, uporediti finske zakone tako, da bi njih osnova odgovarjala osnovi zakonov za vso rusk > državo. Го je pač važna vest, če se uresniči: nobenih pojasnil jej ni treba. . .
—	2. decembra 1893. 1. mine 90 let, kar je v Tiflisu bila osnovana prva ruska šola.
—	19. novembra 1893.1. preteče 50 let, kar je bila naznačena v Kijevu posebna komisija „дла разбора древннгЈ. актовт, Ж)го-За-ладнаго краа".
—	22. oktobra 1893. 1. bo sto let, kar je bil rojen v Nižnjem Novgorodu znameniti ruski geometer X. 1. Lobacevskij. Matematična nauka priznala je v N. I. svetilo i ga je prozvala „ruskim Kopernikom". Lobačevskij je deloval skoro izključno na Kazanskem vse-učelišču, kjer je predaval od 1812-1846 leta, rektorom pa je bil tam od 1827—1846. leta. Privolška mesta bodo sijajno prazdno-vala stoletnico rojstva svojega velikega rojaka. Iz dobrovoljnih doneskov snuje se osnova, od obrestij koje se bodo izplačevale nagrade za najgorše samostalne preiskave v stroki pokojnega jubilarja. Doneski obilno postopajo celo iz-za meje, menda jih bo dovolj i na osnovo i na spomenik, kojega mu postavijo Kazanci na vrtu pred svojo almo mater.
—	V teku poslednjih 4 let dopustili so k državnim izpitom v ti osnovnih ruskih vseučiliščih v Petrograjskem, Moskovskem Kazanskem, Harkovskem, Kijevskem i Odeskem 5060 dijakov. Iz njih je okončilo izpite 1857 dijakov z diplomom prvega razreda, 2080 dijakov pa z diplomom drugega razreda, ostali pa niso napravili vseh izpitov povoljno (zadovoljno). Kakor pri vas, tako je tudi pri nas med vsemi pitomci nauke največ pravovedov, kar pa pravici, kakor tam, tako i tukaj menda pomaga le malo . . .
—	Od leta 1834. otvoTilo je ministerstvo zeinljedelja i državnih imetij v raznih krajih naše velikanske države -iO nižih gospodarskih šol. Tekočega leta pa so se te gospodarske šole pomnožile še na 10 zemljedeljnih učilišč. Ta številka pač jasno svedoči, da naša vlada razumeva vedno in bolj, da je Rusija izredna drživa zemljedeljna : hic Rhodus, hic salta — i tako — tam bo v Rusiji skoro konec i kraj. . .
—	Na amerikanski svetovni razstavi se je naše žito odličilo. Celo hladna Sibirija je vzbudila pozor s svojo ržjo. Krasnojarski kmet Sazonov dobil je za svoje žito visoko nagrado, a Pariška akademija zemljedelja izbrala gaje svojim členom! Tudi dobro znamenje.
B. Tv.
„Mosk. Ved." št. 268, t 1. govore o pravu na strike (strajke) v zapadno-cvropskih državah ter poudarjajo veliko škodo, katero trpe vsled tega delavci in gospodarji. Ruski tovarniški „ustavi" so sicer sestavljeni po zapadnem primeru, vendar prava na strike nimajo. „M. V." predlagajo, da bi to zadevo vzela v roke država ter ščitila delavce in gospodarje. Primerni možje bili bi tu nepristranski, tovarniški nadzorniki: „Tu je važno priznanje načela, da pri velikih obrtnih podvzetjih odnošaji med delavci in gospodarji imajo biti osnovani na načelu ne „.svobode dela"', a državne koristi, in da torej samo država more biti popolnoma nepristranski in mogočni sodnik v nastajočih prepirih".
—	V Moskvi so bile na zoologičnem vrtu igre učencev raznih zavodov, kakor n. pr. V. klasične gimnazije, tretjega kadetskega oddelka. V obče dobiva vedno več praktične veljave načelo, da treba skrbeti, da učeča se mladež dobiva tudi potrebne telesne vaje in zabave po načelu „mens sana in corpore sano"
—	„Mosk. Ved." št. 267. govore o prijazni za Rusijo pisavi rimske „La vera Roma", priznavajo, da je zjedinjenje zapadno-ka-toliške cerkve z vztočno-katoliško cerkvijo mogoče: „ker to ste dve rodni sestri, kateri je razdelil le nesrečni liesporazumek."
—	Prof. Zaozerskij piše v „Церковнмп. В!;дожостнхт.'-' o pomenu katolicizma in pravoslavja ter priznaje, da sta si jako blizu, v mnogem čisto jednaka. Sprave med njima imamo ne samo želeti, ona je tudi možna."
—	V Parizu umrl je ruski pisatelj Aleksej Nikolajevič Ple-ščejev. Rodil se je v stari plemiški rodbini 22. nov. (st. st.) 1825 1. v Kostromi. L. 1840. stopil je v šolo gvardejskih podčastnikov, ali je kmalu prestopi! od todi na Petrograjsko vseučilišče. Uže tu je napisal nekoliko pesmij, katere je odobril Pletnjev in natisnil v „Sovremeniku". Potem je tiskal Pletnjev svoje pesmi v tem in nekih drugih časnikih ter jih po tem izdal v posebni knjigi pod naslovom: Стихотвореша". Posvetivši se literaturi, nI dovršil vseuči-liščnili študij. Tudi prevajal je pesmi ter začel pisati povesti in črte n. pr. „Enotovaja šuba", „Papiroska". Leta 1849. bil je zaprt, ker so ga sumničili, da je bil zapleten v zaroto Petraševskega ter po tem nekoliko let ni mogel ničesar tiskati, a odločivši se na vojni, dobil je zopet državljanske pravice ter se preselil v Moskvo in začel pridno peti za „Kuskij Vestnik" s podpisom A. Р-вч>. Priobčil je tu tudi več povestij in črtic. Leta 1872. preselil se je v Petrograd in pridno pisal tudi tu. Tudi nekoliko dram je napisal. Cenili so ga visoko najbolji poznavalci ruske literature; a mnoge njegove pesme znane so tudi širjeinu občinstvu in priljubljene po iskrenosti in globokosti čuta.
C.
OGLED PO SLOVANSKEM SVETU.
a) slovenske, dežele :
Italijanska nestrpnost proti Slovencem. Mestni sovet Goriški daje vsako leto Goriški nemški šoli nekaj denarne podpore. Vsled tega odločil se je odbor slov. pol. društva „Sloga" prositi tudi podpore za vzdržavanje svojih zasebnih osnovnih šol, misleč, da bode mestni sovet toliko nepristransk, da dovoli isto Slovencem, kar dovoli peščici Nemcev. V dotični prošnji navedel je „Slogin" odbor: 1.) Naj mu blagovoli si. mestno starešinstvo določiti in izplačati primerno podporo za šolsko leto 1893 94, ker uči in odgo-,iuje 272 šolski dolžnosti podvrženih otrok, za katerih pouk bi morala postavno skrbeti mestna občina in 2.) naj isto blagovoli poskrbeti za časa za potrebne ljudske šole s slo
venskim učnim jezikom v mestu Goriškem, da ne ostanejo šolski dolžnosti podvrženi otroci brez šolskega pouka. Ker plačujejo mestni občinarji slovenske narodnosti enako drugim posredni in neposredni davek v mestno blagajno, pričakujejo po vsej pravici, da trosi mesto za pouk ne samo neslovenskih ampak tudi slovenskih otrok, kateri imajo enako pravico in dolžnosti pouka kakor drugi. — Ko pa je to povse osnovano in pravično prošnjo objavil župan v seji mestnega soveta, predlagal je zajedno, da se izroči v presojo šolskemu in finančnemu odseku. Na to pa je izjavil dr. Venuti, da o tej prošnji ni treba ni kake razprave v odsekih, ampak naj se kar naravnost odkloni. Ta predlog je toplo podpiral dr. Ma-rani, kateri je uže svoječasno izjavil, da so Slovenci „živina",
in na to je bila „Slogam" prošnja odklonjena z vsemi glasovi navzočih starešin. „Soča" poživlja svoje čitatelje, naj si dobro zapomnijo ta slučaj, misleč, da pride še čas ko bode marsikdo obžaloval, da je tako očito pokazal svojo barvo. „Klin s klinom!"
Slovenske osnovne šole v Gorici. „Rinnova-mentu" pišejo z Dunaja, da ministerstvo skoro reši zadevo slovenske osnovne šole v Gorici r prvi Slovencem. Goriška občina bode morala odpreti slovensko osnovno šolo uže po-četkom bodočega šolskega leta.
Poitalijančevanje slovenskih imen na Goriškem. Goriški Italijani hočejo po sili nadeti pokrajini italijansko lice; žele razprostreti Italijo do Save. Naravno jih b6dejo zategadel v oči slovenska imena, katera jednostavno prevajajo na italijanski jezik in posrečilo se jim je, dognati svoja ponarejena imena celo v službeno porabo. Prekrstili so n. pr. Dornberg v Montespina, ponosni Triglav v Tri-corno, Mrzlek v Forde frigida, Podgoro v Piedimonte in poslednjič Kronberg v Moncorona. Ker pa je cesar Ferdinand 11. ukazal, da nosi selo Kronberg svoje ime po odlični rodbini Coronini-Kronberg pritožil se je državni in deželni poslanec grof Alfred Coronini-Kronberg, kot glava rodbine, proti tej zlorabi na vlado, zahtevajoč zajedno odpravo takih popačevanj pristnih slovenskih krajevnih imen. Slično pritožbo izročila je vladi tudi občina Solkanska.
Na Notranjskem je pri dopolnilni volitvi v Kranjski dež. zbor prodrl g. Jurij Krajgher, kandidat narodne stranke proti kaudidatu konservativne ali, prav za prav Kranjske la-tinizatorske stranke. Poslednja pozna tako malo sedanje narodne nujne potrebe, da trati čas, denar in narodne moči za posebne vrste kopservatizem celo pri deželnozborskih volitvah ,Srečna stranka v svoji fanatiški slepoti!
Občni zbor „Glasbene Matice" bil je dne 28. pr. m. v Ljubljani. Po kratkem nagovoru društvenega predsednika g. Ravnikarja, poročal je tajnik o društvenem delovanju v d6bi od 1. sept. 1892. do 31. avg. 1893. Iz tega poročila posnemamo, da se je priredilo 6 koncertov, zanimivih po vsporedu in po izvajanju. Posebno važen pa je nakup ,,glasbenega doma". Izredni občni zbor pooblastil je namreč društvenega šolskega nadzornika sodn. sovetnika g. Vencajza, da kupi hišo za 15.500 gld. v društvene namene. Društvo preseli se leta 1896. v lastno poslopje; v zadnjem delu istega bode društvena šola, sprednji del pa se bode dajal v najem. — „Gl. M." imela je v pretečenem letu 5 častnih, 36 ustanovnih in 470 rednih članov; društveno »olo je obiskovalo 276 učencev. Za vzdržavanje šole dobila je „Matica" znatno podporo in sicer 400 gld. od dež. vlade, 600 gld. od dež. zbora, 900 gld. od mesta Ljubljanskega in 200 gld. od kranjske hranilnice. — Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imelo društvo v omenjeni upravni dobi 26.727 gld. dohodkov; biagajnični ostanek iznaša 212 gld. 61 kr. Društvo ima vrednostnih papirjev za 5442 gld. — V odbor izvoljeni so z vslikom: predsednik g. Fr. Ravnikar; odborniki (Ljubljanski): gg. dr. M. Hodnik, Iv. Hrast, Iv. Kruleč, Jos. Paternoster, A. Petrovčič, dr. Lovro Požar, A. Razin-ger, V. Rohrmann' A. Svetek, S. Štritof, Fr. Trdina, Ig. Valeritinčič in Iv. Vencajz ter (vnanji): Fajgel, Simon Gregorčič, A. Starec, M. Šiisteršič in Janko Žirovnik. Sprejel 'se je zatem predlog, da postanejo člani pevskega zbora uže kot taki člani „Matice" in da sta predsednik in tajnik istega zbora zajedno odbornika „Matice". Naročilo se je konečno novemu odboru, da naj pretresa vprašanje, ne bi li kazalo namestiti plačanega tajnika, kateri bi opravljal silno naraščajoče pisarniške posle, zajedno pa vpravljal novokupljeno društveno poslopje.
„Zveza slovenskih posojilnic". To važno slovensko društvo imelo je dne 26. pr. m. svoj letošnji občni zbor v Celju. Pri zborovanju je bilo zastopanih: 10 štajerskih, 6 kranjskih, 9 koroških in 5 primorskih posojilnic. Gosp. predsednik, drž. in dež. posl. M. Vošnjak, omenil je v svojem govoru, da opušča obširno opisovanje o delovanju „Zaveze" v zadnjem letu, ker je isto uže opisano v razposlanem „Letopisu", katerega smo omenili v našem listu tudi mi. Posebno radostno je povdarjal, da se snujejo nove posojilnice in omenjal, da bi bila „Zveza" mnogo krepkejša, ako bi ji pristopile vse slovenske posojilnice. Stroški „Zvezini" so veliki in zbok tega morajo društveni funkcijonarji opravljati svoj posel brezplačno. Predloženi račun se je zatem potrdil jednoglasno in vzelo se je poročilo s zahvalo na znanje z dostavkom, da naj „Zaveza" z nova prosi podpore pri kranjskem deželnem zboru. Na to sta poročala nadzornika o stanju posojilnic. Poročilo glasi jako ugodno, kajti nadzornika sta priznala, da sta našla pri mnogih zavodih zares izbsrno dobro uredovanje kljubu okoluosti, da so nekatere posojilnice v težkem položaju, kajti v raznih krajih je težko najti dovolj sposobnih močij za pravilvo knjigovodstvo. Zbor je na to izrekel željo, da bi „Zaveza" storila še več posojilnicam v poduk s tem. da bi tiskala v „Letopisu" kratka navodila o izdelovanju menic, o kolekovanju zadolžnic itd. O tej zadevi povedal je g. predsednik menenje financ, ministerstva in sprejed se je predlog, da se izdajo o tem navodila v kratkih odstavkih, kateri bi se javno razobesili v po-sojilniških pisarnah. Tudi je obveljal nasovet, da bode pred prihodnjim občim zborom jeden do dvadnevni teoretični in praktični tečaj za izobraževanje posoj. uradnikov in odbornikov. Nasovetovalo se je tudi, raztegniti nadzorovanje posojilnic v bodoče tudi na Primorsko. Glede sestave „Letopisa" pa se je sklenilo, držati se večinoma sedanje vsebine in oblike, le pri opisovanju razvoja se povdarja pred vsem dejstvo, da so slovenske posojilnice posebna vrsta zadrug, ki se bistveno razločujejo od drugih sistemov in da se ima posebno povdarjati slovensko posojilništvo. — V novi odbor bili so izvoljeni soglasno : predsednik M. Vošnjak ; odborniki: dr. J. Sernec, Fr. Lončar, J. Kristan, F. Leno, dr. I. Dečko, dr. Jos. Vošnjak in Jos. Regali. — Sklenilo se je tudi, da se vpeljejo za vse posojilnice jednake tiskovine, kajti baš radi slovenskih posojilnic ustanovljena je celjska tiskarna, in da se povabijo vse posojilnice k pristopu v „Zvezo".
Nova slovenska opera. Slovenski skladatelj gosp. Viktor Parma, c. kr. okrajni komisar v Litiji, zložil je na tekst „Teharskih plemičev novo opero. Sicer je zložil to opero uže skladatelj g. dr. B. Ipavec in uprizorila se je lani v slovenskem gledališču v Ljubljani, nova skladba g. Parme pa je zložena v velikem opernem slogu, vsled česar se je moral tekst deloma skrajšati, deloma pa prenarediti.
b) ostali slovanski svet.
Ministerska kriza. Ko je grof Taaffe razložil ce sarju novo položenje v Dunajski zbornici poslancev, je pozval k sebi načelnike najmočnejših 3 klubov zbornice, potem predsednika zbornice bar. Chlumeckega, nato češkega in gališkega namestnika. Zajedno je zaslišal cesar grofa Kalnokvja, kar pomenja več, nego vsaka druga avdijencija Še le na to se je ponudila knezu dr. Alfredu Windischgratzu zadača, da bi sestavil pod svojim načelništvom novo ministerstvo, v katerem naj bi bilo ravnotežje glavnih 3 klubov zbornice poslancev, ali, kakor se sedaj imenujejo, koalicije. Te dni so se zjedinili za potrebno osobje, in potem se zopet skliče državni zbor. V pogledu na kakovost državnozborske koalicije je neznatnega pomena, kake osebe pridejo v novo ministerstvo. O stvar
sami je govor na prvem mestu lista. Tu navedemo sestavo novega ministerstva. Prevzel je: knez Windischgratz pred-sedništvo, marquis Bacquehem notranje zadeve; dr. pl. Plener finance; grof "VVurmbrand trgovino, grof Schonborn pravosodje, grof Falkenhayn poljedelstvo in vitez Madeyski nauk. Vitez Javorski je gališki minister in grof Welserscheimb ostal je na svojem mestu kot domobranski minister. Toraj so v novem ministerstvu trije konservativci, dva levičarja in dva Poljaka; grofa Welsers>heimba in marquisa Bacquehema pa ni prištevati nobeni treh strank. — Novi ministri prisegli so pred cesarjem dne 12. t. m.
Iz državnega zbora. Pri obravnavanju vladne predloge o izjemnem stanju v Pragi so poleg zadnjič omenjenih govornikov še govorili dr. Forreger, Hanek, dr. Kvekvič, Klun, Romanczuk. Na predlog Klunov se je sklenilo, vladno predlogo izročiti posebnemu odseku iz 24 členov, ki naj se vole iz skupne zbornice. V ta važni odsek so med drugimi izvoljeni: Alfred in Fran grof Coronini, dr. Klaič, dr. Herold, dr. Pacžk, dr. Fanderlik. vit. pl. Javorski, dr. grof Pininski, dr. vit. Madeyski i. dr. V drž. zboru so sklenili, da naj bodo v tem odseku razprave javne; vlada pa je v odseku zahtevala, da naj ne bodo seje javne, češ, da ima razodeti posebnosti, katere naj bi ostale tajne v drž interesu. Večina odseka se je udala vladi proti sklepu zbornice poslancev. CeI6 glasila nemške levice so dokazovala, da je to protiustavno, ker ima cela zbornica glasovati o tem, ali je vladna naredba opravičena ali ne, in tako sodbo morejo poslanci izreči le na podstavi skupnega materijala, kateri mora biti znan vsem poslancem, kakor tem, ki so v odseku. — 23. okt. je pričela razprava pri prvem čitanju vladne predloge o volilni reformi. Izjavo skupnega ministerstva po grofu Taaf-feju o tem predmetu smo omenili zadnjič. Nato sta govorila poslanca Pernerstorfer in Mladočeb dr. Slavik o svojih predlogih o volilni reformi; oba sta stvarno in izborno govorila. Pernerstorfer je šibal nemško levico, dr. Slavik je pa rizkrival neobičajne krivice sedanjega volilnega prava. Dr. pl. Plener je zagovarjal kapitalizem, sedanji družbeni red a sosebno sedanjo politiško posest Nemcev, češ, da je ta posest v drž. interesu neizogibno potrebna. Dr. Baernreither je zagovarjal, prav v smislu nemške levice, posebno kurijo delavskih zastopnikov, ki bi sestajala iz 20 členov. Nato se je izjavil vit. pl. Javorski proti vladni predlogi, govoril je o narodni jednako-pravnosti in (dež.) avtonomiji. Jako lepo se glasi beseda „jednakopravnost" iz ust gališkega Poljaka! Kdor veruje prazno vero, je takoj sodil, da se bode godila huda vladni predlogi o volilni reformi, ko je pričel debato o njej načelnik poljskega „Kola*. Proti tej predlogi je najhujše govoril grof Hohenvvart, ki je v svoji izjavi razglasil soglasje z nemško levico. Da bodo proti govorili, so se oglasili še: grof Stad-nicki, grof "VVurmbrand, dr. Menger, Prade, Peschka, Krepek, dr. Bauer, Demel, dr. Gross, dr. Peez, dr. Pergelt, dr. Kuss, dr. Hallvvich, dr. Fournier, Siegmund, Štefan Richter, Au-spitz; pro pa : dr. Kronavvetter, Lienbacher, Schlesinger, dr. Kramar, dr. Fanderlik, dr. Pattai, dr. Kaizl, Romanczuk, dr. Jessmann, Hanek, Biankini, dr. Gregorec, dr. Laginja. Prišlo je na vrsto le malo govornikov, ker so nastale počitnice zn Vse svete. No, vlada je pa potem odložila zborovanje na nedoločen čas, to pa zato, ker je grof Taaffe razvidel iz izjav Plenerja, Javorskega in Hohenvvarta, toraj'načelnikov nemške levice, poljskega in Hohenvvartovega kluba, da so mu te tri najmočneje stranke složno napovedale boj, in da vsled tega ne dobi več ne za izjemno stanje, ne za druge predloge potrebne večine. Grof Taaffe in njegovi kolege so svoje časti izročili cesarju, ki je prišel iz Budapešta nalašč na Dunaj zastran nastavše ministerske krize. Tako, kakor je videti, je
završilo ministerstvo grofa Taaffeja mnogoletno svoje delovanje. Grof Taaffe je nastopil 1. 1879 iste dni, ko je prišel Bismarck na Dunaj, kjer se mu je posrečilo pridobiti grofa Andrassyja za avstro-ogersko in nemško zvezo, Grof Taaffe je bil pozvan, delovati v soglasju s to zvezo, grof Taaffe je ostal zvest izvršnik svoje zadače, a ker traja zunanja zveza dalje, bode tudi vsako drugo notranje ministerstvo moralo biti soglasno z zunanjo politiko. Na to stran je torej indi-ferentno, kake naslednike ima grof Taaffe. Na znotraj je on s pomočjo S!ovanov spravil predloge, ki v materijalnih in krvnih davkih obtežujejo brez razlike vse narode. Narodne jednakopravnosti ni grof Taaffe izvršil, volje ni imel za to. Potrebe ne vidijo še niti sedaj. Tako je prošlo 14 let, ne da bi bili slovanski narodi dosegli uslovja za obstanek in razvoj svoje narodnosti. Poljski barometer jasno kaže, da teh uslovij ne dobijo brez nadaljnjih bojev in boljše taktike.
Židovska semenišča. Na Dunaju otvorilo se je semenišče, katerega namen je naobrazovanje in vzgoja židovskih rabinov. V novo semenišče vpisalo se je 30 slušateljev, izmed katerih je, kakor poroča „ГаличанинЂ", 15 iz Galicije. Za gališke slušatelje uvedena je poljščina kot učni jezik. Naj pa reče kdo, vskliknil je isti list, da položaj Židov v Avstriji ni vreden zavidanja nasproti odnošajem v avstr. Rusih! Ako se hoče posvetiti gališki Rus duhovskemu stanu, mora se učiti na mrtvem latinskem jeziku.
Nemci — proti trozvezi. Berolinski „ Volk" objavljal je celo vrsto člankov proti trozvezi, katera postaja v Berolinu uže nepopularna, odkar se je doznalo, da jo je treba drago plačati. V jednem teh člankov razpravljal je o fran-cysko-ruskih slavnostih in omenil, da je nepremišljeno, rogati se franciji zbok nje navdušenja proti Rusom in vpraša: „Kaj ni morda Francija v boljšem položaju, nego smo mi z mnogo zahtevajočo Avstrijo in s koketno Italijo, katera prosjači denarnih podpor, da se obdrži na površju, namesto da zmanjša svojo vojsko in zboljša svoje gospodarstveno stanje ?" — Staatsbiirger Ztg.u se jako huduje na vlado, katera za „pro-s.jake" žrtvuje mnogo denarja, ki je izgub jen na veke. Pravi, da je to pravo izdajstvo proti nemškim kapitalistom. — „Eeichsbote* ponavlja, da .je glavnica z obrestmi potrošena za trozvezo, izgubljena „auf Niemfthrmedersehea".
Čehoslovani V Pragi so bile 25. okt. volitve v občinski zastop, in tu se je pokazalo, da izjemno stanje kar čisto nič ni preplašilo meščanov: Mladočehi so obdržali poprejšnjo mesto ter so pridobili še nekoliko sedežev. Kjer pa niso zmagali, dobili so mnogo več glasov, nego ob prejšnjih volitvah. — Preiskovanja pri redakcijah so se nadaljevala, novine so se plenile tudi poslednji čas. Izmed teh, katere so bili zaprli, so izpustili 20, ker niso zasledili krivde na njih. „Čas* popravlja krivo vest, kakor da bi bila „Omladina* posebno društvo, ker je ta prav za prav le stranka s posebnimi nazori. — V Budejevicah je bila porotna obravnava zaradi veleizdaje proti urednikoma Sokolu in Miillerju ter tiskarju Franku; no 7. t. m. bili so oproščeni z veliko večino glasov.
Nemčija in Avstrija v Galiciji. „Memorial Di-plomatique" poroča, da je Nj Veličanstvo cesar pozval nemškega cesarja in kance'arja Caprivija, da si ogledata karpatske prehode z vojaškega stališča. Isti list javlja tudi, da bi moral v slučaju potrebe braniti kralj Sasonski mejo proti Rusiji s sasonsko, silezijsko in gališko vojsko.
Ivan Matejko. V Krakovem je umrl dne 1. t. m. slavni slikar Ivan Matejko, ravnatelj Krakovskega zavoda lepih umetnostij. v 66. letu življenja. Posebno je zaslul Matejko po velikanski svoji sliki „Bitka pri Tannenbergu,
leta 1440", v sestavljenju katere pa se vidi jasno njegova mržnja proti Nemčiji. Njega poljski značaj kaže isto mržnjo tudi v raznih drugih slikah. On se je bavil ves čas z znamenitimi dogodki iz poljske zgodovine; kazal se je Poljaka, ki je pošteval vedno Veliko Poljsko, bil je šovinist, vendar je razkrival tudi sence, temne strani poljskega naroda in njegovih raznodobnih voditeljev.
Češka opera v Ltovu. Kakor javlja „Галичанинг",
pridejo tekom meseca novembra umetniki narodnega češkega gledališča Praškega v Levov, kjer namerjajo nastopiti v osmerih, izvornih čeških operah. Na programu je med ostalim tudi znamenita Smetanova „Prodana nevesta", katero posebno želi slišati in videti Levovsko občinstvo tako rekoč na „izvoru". veški „libretto" preložil je na poljščino dr. Fran Krček. Nova opera ima jako melodijoznih arij in krasnih zborov.
Poljsko narodno gledališče v Krakovem otvo-rilo se je s slavnostno predstavo dne 27. pr. m. v prisotnosti gališkege namestnika, dež. maršala, državnih poslancev poljskih in deželnih poslancev, ravnateljev poljskih gledališč v Levovu in Varšavi, češkega nar. gledališča v Pragi in množice odličnega občinstva. Novo gledališče je zgrajeno v slogu kasne renesance in urejeno po sistemu Garnierjevem kakor Pariška opera. Nad glavnim vhodom je med koriutskimi stebri mra-mor a plošča z nadpisom: „Krakov narodni umetnosti". Gledališče je znotraj urejeno najmoderneie; ima električno razsvetljavo, avtomatične naslonjače, široke hodnike in posebne izhode za vsak oddelek. Akustika je izvrstna. Novo gledališče zgradil je mladi poljski gradivelj Ivan Zavvicjski, učenec Ferstlov.
Odlikovanje. Akademija znanosti in umetnosti v Parizu odlikovala je hrvatskega umetnika veleč. g. O. Celestina Medoviča s kolajno prvega reda za njegovo znamenito sliko, izložeuo v umetniški razstavi v Monakovem.
Novo hrvatsko gledališče v Zagrebu začne se za stalno graditi prihodnje spomladi in bode dogotovljeno do jeseni 1895 1. Za novo gledališče je na razpolaganje svota pol milijona gold.; zidalo se bode na vseučiliščnem trgu, kateri je last mestne občine in je občina vsled tega odstopila potrebno zemljišče brezplačno. — Nedaleč od vseučiliščnega trga, to je poleg obrtne šole, zgradi se novi glasbeni zavod in drugi veliki gimnazij, a potem bode vseučiliščni trg posvečen v pravem smislu izraza znanosti in umetnosti.
Glagoljski obred v Dalmaciji. Dalmatinska duhovščina je pooblaščena s papeževim listom (breve) rabiti glagoljski obred namesto latinskega. Obredne knjige pa se smejo tiskati samo v Rimu.
Otvorenje gimnazija v Mostaru. Dne 26. pr. m. otvoril je svečano novi državni gimnazij vladni poverjenik bar. Benko v prisotnosti župana mostarskega Jbrahim bega Kaputanoviča, muftija Ali efendija Džabiča, katoliškega bi-skupa Buconjica, mitropolita Peroviča, vseh občinskih sovet-nikov in uradnikov, celokupne duhovščine vseh veroizpovedanj in raznih korporacij. Vladin poverjenik je naglašal v svojem govoru, kako skrbi avstrijska vlada za gmotni in duševni napredek prebivalstva in temeljito pretresal blagoslov, katerega daje prosveta vsakemu narodu, sosebno pa narodu, ki je bister in svež uže po prirodi, kakor je narod hercegovski. Vsa svečanost vršila se je strogo oficijelno.
Prva ruska mohamedanska lekarničarka imenom Bibi Radyja Kuiluzarova napravila je te dni na Petro-grajskem vseučilišču svoje izpite z odličnim vspehom. Odpotovala je na svoje mesto v Kasimov. Mohamedanska mladež, studujoča v Petrogradu, napravila je svoji pijonirki o razstanku prisrčno ovacijo.
Čajkovskij. Peter Iljič, največi ruski glasbenik in velik skladatelj, jeden največih sedanje dobe, je umrl 5. t. m. v Petrogradu v 53. letu življenja. Njegove skladbe igrajo po vsem omikanem svetu. Znana je sosebno njegova opera „Evgen Onjegim". Na Dunaju so često igrali njegove kompozicije tudi filharmonikarji, iu to uže samo po sebi govori o veliki umetniški vrednosti pokojnikovi, katerega je prerano izgubil ruski narod z ostalimi Slovani.
Dvoje pastirskih listov o Rusih. „LTmvers" priobčuje pastirski list, ki ga je izdal svojim podrejenim župnikom Pariški nadbiskup kardinal Fr. Richard. List se glasi doslovno: „Gospod župnik! Od vseh stranij prihajajo nam prošnje Pariškega občinstva, da pridružimo svoje molitve ravnodušnim izjavam bratske simpatije, s katerim se pozdravljajo zastopniki ruske mornarnice. V tem prisrčnem in patri-jotiškem zjedinjenju dveh narodov vidimo božji blagoslov za našo domovino, jamstvo miru in sigurnosti pa za Evropo. Vstrezamo tej želji, nalagajoč, da se prihodnjega ponedeljka po župniški maši odpoje „Te Deum" po vseh župniških cerkvah. Vstrezamo tadi željam, katere so nam izjavile mnogoštevilne osebe, jednako udane Franciji in cerkvi, da se istega dne poje „Te Deum" tudi v baziliki „Sacre Goeur" na Mont-martru, po večernicah. To službo vodimo sami. TakO ovenčamo z verskim dejanjem slavnosti, katere se slavijo našim gostom na čast. Prosimo Boga, da blagovoli ohraniti mir med krščanskimi narodi, in da se bolj in bolj širi jedinstvo duš na svetu, da bode po besedah Božjega učitelja samo jeden hlev in jeden pastir." — Drugi pastirski list je odpravil biskup v Dignu na duhovstvo svoje biskupije. Ta list se glasi: „Rusija je čisto verski in krščanski narod. Vsi veste, da je v vsaki ruski hiši oratorij, kjer je poleg razpela slika presvete Device, in da se jutranje in večerne molitve ne vrše samo v obiteljih, ampak tudi v vojašnicah in v taborih, vodi jih pa vedno najviši zapovednik, car sam, če je navzoč. Znate, da prisustvujejo vsi uradniki in vsi vojaški dostojanstveniki točno in skupno nedeljski službi božji, in gotovo se spominjate, da je šlo dne 3. avgusta 1890. L, predno je obiskala ruska mornarnica francosko v Kronstadt-skem pristanišču, štiriindvajset častnikov v kapelico na carskem brodu, da so se najprej udeležili tam službe božje. Kdo konečno ne pozna ruske narodne himne, katera ima ta-le veličastni in divni refren: „Bože, brani carja! Blagoslovi njegovo ime, širi njegovo moč, njegovo veličino! Bog ohrani carja!" Kako bi bilo toraj možno, da sprejme Francija ta krščanski narod brez verske službe in brez molitve? To bi morda žalilo Rusijo ali jo vsaj zadelo nemilo. Mi jej moramo prihraniti ta nemili pojem in jej pripraviti sprejem, kakoršen nam je pripravila ona sama pred tremi leti s tem, da je pridružila patrijotiškemu veselju cerkvene obrede. Da, potrebno je, da čujejo ruski dostojanstveniki, častniki in mornarji ob svojem bivanju v Franciji glas zvona, kateri jim javlja, da se čita služba božja, da se pojejo zahvalne pesmi, da se zahvaljujemo Bogu in Kristu, kateremu se klanjajo tudi oni, na tem, da jih pošilja k nam kot odposlance miru: miru za našo domovino, miru za Evropo in celi svet."
Sibirska železnica. Ruska vlada marljivo deluje na sibirski železniški progi, katera bode najdaljša proga na svetu, kajti vezala bode Evropo preko Sibirije s Kitajem in Tihim morjem. Proga, kakor računijo, bode dogotovljena leta 1902. Velikanski kulturni in gospodarski pomen te proge se more umeti le tedaj, ako se pomisli, da pride po njej v dotiko s zapadom do 440 milijonov ljudij.
Slovanska nadarjenost v Bosni. Dne 4, novem, je dobil na Dunaju cand. iur. N. N. Mandič doktorski klobuk z odliko, „sub auspiciis Imperatoris". Prof. Maassen kot
zastopnik dekana juridiškega oddelka je nagovoril kandidata ter rekel med drugim: „Današnja slavnost je dokaz, da bošnjaški narod (Volk) ima sposobnost za naobraževanje v naj-viši meri, da so opravičene naše nadeje, da naobražena mladina bošnjaška se bode mogla primerjati z mladino drugih dežel ..." S to izjavo so priznali ravnovrstnost duševne sposobnosti celo takim Slovanom, katere so pred okupacijo zmerjali z raznovrstnimi psovkami divjaštva, nizkega, nesposobnega, suženjskega plemena itd. Vprašati pa bi mogli av-stro-ogerski Slovani: Zakaj v našem cesarstvu deliti narode na dve vrsti, na više in niže pleme in Slovane prištevati ni-žemu plemenu ? Zakaj se narodi delč v cesarstvu v gospodovalne in negospodovalne ? Zakaj se odtegujejo Slovanom, ki so uže po 6, 5 ali vsaj nekaj stoletij pod Habsburžani, uslovja za svobodni kulturni razvoj ? Ako so bošnjaški Slovani po sposobnostih istovrstni z Nemci in toraj gotovo tudi z Madjari, Italijani, ko niso niti 20 let pod zapadno civilizacijo, zakaj bi ne priznavali Slovauom iste sposobnosti, ki so uže po več vekov pod romansko-germanskim vplivom, pod jednim in istim žezlom ? Naj odgovorijo tujčevalci slovanskih narodov na to !
Črna Gora. Arcibiskup Milinovič govoril je ob izročitvi starosl. misala knezu črnogorskemu Nikoli tako-le:
„Vaše Visočanstvo ! Slavni gospodar ! Baš v oni dobi, ko sta stala v medsobni borbi Vstok in Zapad in sta prenesla vso strast iz narodnega in politiškega polja na versko polje, pojavlja nam se na zgodovinskem obzorju veliki slovanski narod, kateremu je poslala Božja previdnost dva izredno učena in sveta apostola, mila brata Cirila in Metoda, da ga privedeta med krščanske in prosvetljene narode s krstom in izumo narodne pisave ter z uvedenjem narodnega bogoslužja, potrjenim in posvečenim od rimskih papežev Adrijana II. in Ivana VIII., vsled česar je isto postalo za vedno samostalno in vsporedno z grškim iu latinskim bogoslužjem ter postalo ljubka zveza, katera veže v Kristovi ljubezni Vstok in Zapad.
A v vseobčno nesrečo sta Vstok in Zapad uže takoj od početka rajša delala na to, da uničita osnovano delo svetih apostolov, namesto da bi shvatila zvanje, namenjeno Slovanom. Vztočni Slovani mogli so se samostalno razvijati po utemeljenju novih in jakih držav: Bolgarske, Srbije in Velike Buske pod odličnim vladanjem Borisevim, Simeonovim in Nemaničev in sprejetjem cirilice v cerkvi, v javnem in državljanskem življenju, mogli so se krepiti, cvesti in se ustavljati vsaki navali, dočim so bili zapadni Slovani po propadu mo-ravskega vladarja Bastislava in panonskega kralja Kocela izpostavljeni napadanju, in njih glagolica se je mogla jedva vzdrževati. Ali po neizprašljivem Božjem naklepu so vstali vselej, ko se je mislilo, da mora propasti, veliki možje, posebno rimski papeži, kateri so jo vselej podigli in jo budili k novemu življenju. Tako so jo podigli jednajstega stoletja češki vladarji Ulrich, Brestislav in Vrastislav z neumrlima opatoma Prokopom in Vojtom in z uteme-Ijenjem slavnega samostana v Sacovi, a še bolj pa jo je oživil štirnajstega stoletja slavni Karol IV., prijatelj carja Dušana Silnega, z utemeljenjem glagolskega samostana v Emavsu poleg Prage in z istodobnim osnovanjem samostana na Kleparcu pri Krakovem po Jadvigi, hčeri Jelisave Ka-tromanovičeve. Takč se je tudi oživljala v Hrvatski z neumrlim biskupom ninskim Grgurjem, potem Simonom Kožičičem, a najbolj z mojim prednikom Vickom Zmajevičem, prej Barskim, a pozneje Zaderskim prabiskupom. S pomočjo papežev Benedikta XIII. in Benedikta XIV. osnoval je „glagolsko semenišče", katero je v nesrečo propadlo nedavno. Mato Zma-jevič pisal je svojemu bratu, nadbiskupu Vicku, naj pošlje v Busijo „glagoljašev", kateri bodo neizmerno koristni.
S propadom Zmajevičevega semenišča v Zadru mislilo se je, da je propadla za vselej glagolica in staroslovensko bogo-služenje pri rimokatolikih; toda to pot izbrala je Božja previdnost Vaše Visočanstvo, dajo širi in oživi. Vaše Visočanstvo, skoz in skoz pravoslavni vladar, dobilo je po Božjem daru v svojo očetovsko obskrbo nekoliko tisočev katoličanov in se potrudilo takoj, da jim prisvoji zanemarjeno dedščino svetih nam apostolov ter jih povzdigne iz pozabnosti na novo, samostojno življenje. Tako je znalo Vaše Visočanstvo s svojim visokim umom in dalekosežnim pogledom premagati vse nizke misli in vse neugodne predsodke in s svojim shvačanjem preteči dva veka, ko je prosilo rimskega papeža, da povrne črnogorskim katoličanom staroslovensko liturgijo. Veliki papež Lev XIII. je dobro razumel Vaše Visočanstvo ter je to takoj dovolil in s tem odlikoval z osobitim načinom Vaše Visočanstvo in črnogorske katoličane. Tako je držal svojo besedo sveti Oče kljubu vsemu nasprotju in poslal Vašemu Visočanstvu „tiskani misal glagolski", ki ga imam čast izročiti Vašemu Visočanstvu s prošnjo, da ga blagovolite hraniti v Vaši knjižnici, da doznade potomstvo ta izredni dogodek, kateremu se bode divilo in se ponašalo ž njim.
Vaše Visočanstvo ! Današnji naraščaj morda ne razume važnosti tega čina, toda uverjen sem popolnoma, da ga bodo znali v popolni meri ceniti bodoči vekovi, in da bode to čelo, okroženo sijajem toliko viteških zmag na vojnem polju, ovenčano tudi z lovor-vencem proslavljenega pesnika, sijalo v bodočih vekovih najbolj zbck tega izrednega čina; ter. kakor je znalo Vaše Visočanstvo slaviti letos utemeljenje „Obodske tiskarne", tako bodo prihodnji vekovi slavili tiskanje „glagolskega misala". Ta misal, četudi ima druge črke, ima pa jednaki naš staroslovenski jezik in jednako nam našo dedščino po svetih naših apostolih, katero nam je treba čuvati kakor najsveteji zaklad. In kakor se kliče v pravoslavnih knjigah „Gospodine pomiluj!", tako bodem klical tudi jaz in moji svečeniki iz tega misala. in prvikrat, ko bodem daroval Bogu iz „tega staroslo venskega misala", zakličem iz vse svoje duše „Slava večnemu Bogu", dodavši molitev za ohranjenje Vašega Visočanstva. pojoč s svojimi svečeniki in z vsemi pravoverniki: „Mir in slava knezu Nikoli", kateri nam je zopet povrnil našo sveto dedščino."
—	Doslej so črnogorski svečeniki nosili narodno obleko in orožje, kakor vojaki, knez pa je sedaj odločil, da se bodo nosili takč, kakor pravoslavni svečeniki po drugih državah, in le ob vojnah bodo nosili orožje. — Knez je potoval po raznih krajih črnogorskih, da bi spoznaval potrebe narodove ter ukrenil naredbe v poboljšanje gospodarstvenih razmer. V Skadru bode imela odslej Črna Gora poseben konzulat.
—	Letos se uvede v Črni Gori ruščina na vseh šolah, ki so nad osnovnimi šolami. V duhovnem semenišču in v viši dekliški šoli bila je ruščina uže uvedena kot obvezan predmet.
Srbski zatoženi ministri. Iz Beligrada javljajo „Narodnemu Listu", da se snide državno sodišče v konečno obravnavo proti zatoženemu ministerstvu Avakumovičevemu še tekom novembra meseca v Nišu.
Velika Hrvatska in Rusija. Pariški dopisnik „Pesti Napla" razgovarjal se je te dni z Giersom ml., tajnikom ruskega poslanstva v Parizu o rusko-madjarskih od-nošajih. Iz tega zanimivega razgovora posnemamo te-le glavne črtice: Ker so Madjari dokazali v teku poslednjih 25 let veliko umerjenost in politiško zrelost, nadejati se je, da se tradicijalno mrženje Madjarov proti Rusiji nikdar ne uko-renini globoko. Madjari se bodo uverili, da so interesi med Ogersko in Rusijo istovetni. Prva točka, katero branimo skupno, je ohranitev evropskega miru. Drugi, važneji interes,
ki ga imamo skupno z Madjari je ta, da se ne preustroji Avstrija v slovansko državo, ampak da ostane mešana država (etat mixt), to je, da ostane avstrijska, kakor je danes in da ne bode ne slovanska, ne nemška. Slovanska Avstrija protivila bi v notranjosti duvalizmu, na zunaj pa bi izvajala na Balkanu osvajajočo in pokatoličujočo politiko. Na to bila bi prisiljena uže zbok tega, da se more ohraniti kot slovanska država; bila bi tudi prisiljena, da si vstvari zaveznikov, osnovati Veliko Hrvatsko do Soluna, kar pa ne bi mogla trpeti Busija, kajti potem bil bi neizogiben boj med grško-vztočnimi in katoliškimi Slovani. — Tretja skupna točka med Busijo in Ogersko je vzdrževanje ravnotežja med balkanskimi državicami. Buski in Madjarski interesi ne morejo se slagati niti z Veliko Romunsko, niti z Veliko Srbijo, niti z Veliko Bolgarsko. Mladi Giers je zaključil svoje premišljevanje z osvedočenjem, da mora uvideti vsakdo, da so istovetni ruski in madjarski interesi v najvažnejših vprašanjih, katera so za Madjare celč životna vprašauja. No, mišljenje, da bi bili Madjari zmerni, je pač do korenine napačno.
Rusko-irancosko prijateljstvo. Pred odhodom ruskega brodovja iz Toulona prišel je v Toulon predsednik republike Carnot v spremstvu raznih ministrov. Pri sijajnem obedu na prefekturi izustil je Carnot to-le napitnico: „Po tako spontannimi, prisrčnimi in lojalno miroljubnimi izjavami, katerim je dal povod obisk francoske eskadre v Kronštatu in ruskega brodovja v Toulonu, mi je na srcu, da izrečem svojo hvaležnost francoski in ruski mornarnici, za katere gojim jednake želje, na dostojni izvršitvi njiju plemenite misije, po kateri ste služili v spono simpatije obeh narodov. Zdraviti, katero mi je čast izreči v blagostanje Nj. Veličanstev carja in carice ruske, dodajem zdravico, katera nam je vsem iz srca: Prijateljstvu obeh velikih narodov in svetskemu miru kot posledku tega prijateljstva!" — Admiral Avelan je odgovoril: „Ginjenega srca in na veke hvaležni na entu-zijastičnemu in prisrčnemu sprejemu, s katerim so nas počastili o vsakem koraku oblasti in vsi slojevi naroda, nam jc neobično milo in drago, da moremo v ime hvaležne Rusije izjaviti francoskemu narodu našo hvaležnost na tem plemenitem činu. To storim jako drage volje in dvignem svojo čašo še jedenkrat v zdravje predsednika republike in v blagostanje plemenitega, z Rusi sprijateljeneganaroda!" — Malo pred odhodom iz Toulona dobil je predsednik republike od ruskega carja iz Gačine ta-le brzojav: „V tem hipu, ko ostavlja rusko brodovje Francijo, živa je potreba mojemu srcu, da vam izjavi, kako globoko sem ganjen in hvaležen za iskreni in sijajen sprejem, s katerim so bili počaščeni moji mornarji po vsej Franciji. Dokaz živih simpatij, kateri se je še jedenkrat obnovil tako sijajno, doda novo zvezo oni, katera uže veže naši zemlji in bode, kakor se nadejam, utvrdiia občni mir, kar je cilj vsemu nastojanju in trajna želja vseh dežel." — Ta brzojav napravil je v narodu francoskemu izvrsten in globok utis.
Rusko sredozemsko brodovje dobilo je dovoljenje od francoskega ministerstva mornarice, da se sme služiti francoskih pristanišč. Admiral Avelan dobil je rninistersko naredbo, s katero se ukazuje francoskim poveljnikom pristanišč in vsem prefektom, da ravnajo z ruskimi vojnimi bro-dovji jednako, kakor z domačimi francoskimi.
— Razni listi pišejo, da je izbran otok Paros kot središče postaje ruskega sredozemskega brodovja. Ta otok slovi še iz davnih vekov zbok svojega lepega belega mra-morja. Angleška „Times" ne more prikrivati svoje jeze nad najnovejšo pojavo ruske politike. Poživlja svojo vlado na opreznost, kažeč na potrebo pomnoženja angleške moniarnice. Angleška vlada vara se, ako misli, da je angleško sredozem-
sko brodovje v zvezi z ostalim brodovjem v Kanalu in da zbok tega ni osamljeno. Iz sredozemskega morja do Kanala je dolga pot, in osamljenost bi mogla nastati baš v opasnem času. Odnošaji so vsekakor danes taki, da škodujejo angleškemu ugledu. Slabost angleške mornarnice opaža se tem bolj, ako se primerja s francosko, katera se po sodbi strokovnjakov odlikuje po urnih svojih vojnih pripravah in po svoji brzoti. — „Norddeutsche AUg. Ztg". hotela je smešiti francosko navdušenje o priliki obiska ruskega brodovja. Zavrnilo jo je prav ostro „Мовое Времна" v članku, iz katerega posnemamo naslednje: Rusi smatrajo za svojo dolžnost proti prijateljskemu narodu povse drugače, kakor je to običajno v krogu trozveze. Bilo bi nedostojno veličine Rusije in nje zgodovinske prošlosti, da bi zlorabila svoje politiške prijatelje. Carjev brzojav Carnotu svedoči jasno, da je Rusiji le do ohranjenja miru. Ako je Nemčija zares miroljubna, ne sme se bati posledic Tulonskih svečanostij. Obisk francoskega brodovja v Kronstadtu bil je izza obnove trozveze, katera je pretila evropskemu miru. Zavlačevanje rusko-nemških carinskih dogovorov in vojaške vaje v Alzaciji in Loreni, katere so žalile narodno zavest Francozov, toraj nemška politika je glavni vzrok, da so se izkazovale ruskim mornarjem v Franciji presijajne ovacije. Ako teži Nemčija za ohrano miru, kakor Francija in Rusija, morala bi soditi te svečanosti vse drugače, kakor jih obsoja Car Aleksander III. vodi osebno vnanjo politiko Rusije, kar vedo dobro v Franciji; carjev brzojav Carnotu pa je razjasnil svetu, kakošne težnje goji ruska politika.
Rusija in Anglija v sredozemskem morju.
Angleška diplomacija skuša odvaliti od sebe sumnjo, da je bil obisk angleškega brodovja v Tarantu istodobno z ruskim obiskom v Tulonu nekako izzivanje Francije in Rusije. Gladstonovo glasilo „Dailj News" in konservativna lista „Standard" in „Morning Post" prisegajo, da je bilo Angliji jako neugodno, ker sta se vršila oba obiska v isto dobo, in da obisk Angležev v Italiji nima nikakoršnih politiških namer. Istotako zagotavlja „Times", da je res to, kar se je godilo v Tarentu, nekoliko podobno temu, kar se je godilo v Franciji, toda da je istodobni obisk nanesel le „slučaj". Med Italijo in Angleško da ni nikakoršne zveze, še manj pa se more trditi, da se Angleška namerja pridružiti trozvezi. Vsi trije glavni angleški listi pa pozdravljajo z nekako prisiljeno ravnodušnostjo miroljubni vtis, kateri so ostavile francosko-ruske slavnosti. — Gotovo pa je osnova stalnega brodovja napravila v Angliji neprijeten vtis, vendar pa ne more zaprečiti tega dejstva. Sosebno nemilo pa je Angliji, ako pomisli, da ima sedaj ruska diplomacija dobro podporo v vseh iztočnih vprašanjih, in da pridobi Francija nenavadno moralno znamenitost na sredozemskem morju. ■ Ta misel, pripominja „Obzor", odločila je Anglijo, da je odposlala admirala Seymurja v Tarant. Kljubu vsem zagotovilom miru pa se Evropa oborožuje ter se pripravlja na boj. Evropa je uže razdeljena na dva velika tabora, katera le čekata ugodnega trenotka, da se vrže jeden na drugega. Ako pride do ozbilj-nega zapletanja, katero ne bi se dalo lahko rešiti diplomatskim potom, tedaj pozabi Evropa na svojo gorljivost za ohranitev miru in stopi v požar svetovnega boja.
KNJIŽEVNOST.
■ Zapisci iz mrtoog doma. Napisao F. M. Dostojevski, s ruskega preveo Stjepan Lukič. U Zagrebu, knjižarna Dioničke tiskare. Ciena f. Г20.
Slovanska knjižnica. Urejuje in izdaje Andr. Gabr-šček. Tisek in naklada „Goriške tiskarne" A. Gabršček v Gorici. 3. snopič obseza: Slučajno (Ruski spisal P. N. Po-levoj). — Amerikanci (Ruski spisal I. I. Jasinaki). — Peter Nikolajevič Polevoj (biografija). — Наша звезда (S. Gregorčič). — Cena 12. kr.
„Zvezdica", polka-mazurka za klavir. Zložil H. Volarič. Založila knjižarna L. Schwentner v Brežicah. Cena 45 nč.
Zagrebačke tajne. Eoman u četiri knjige. Iznosi Valentin Jež. Svezak prvi. Zagreb, tisak i naklada I. Kralja. Ciena svakog zvezka 25 nč.
Spomenica 30 godišnjice smrti hrv. pjesnika Luka Botiča, Splječanina. Izdao Josip Barač. Zagreb 1893. Str. 38 v 8° s podobo pesnikovo. Cena 35 nč. Čisti prihod je namenjen za prenos ostankov.
Bosenske narodne pesme. Češki glasbenik gosp. Kuba potuje po Bosni, da nabira narodne pesmi bosenske, katere namerja izdati v posebni knjigi. Kakor se je izjavil glasbenik sam, našel je v narodu uprav prekrasnih napevov, zbok česar mu ni žal niti truda niti pota, ker je nabrano gradivo izne-nadilo njega samega. Pripovedujejo pa, da g. Kuba dobiva pri tem delu znatno vladino podporo.
Anthologie z basni Jaroslava Vrcldickeho (1875-1892).
V	Praze 1894. Nakladatelstvi J. Otto, knihtisk&rna. Sešit 1. Vsebina : Vlast. — Lidstvo. — Pfiroda. — Umenf. — L&ska. — Život. — Romance, ballady, legendy atd. — To delce izide v 15. zvezkih po 2 tiskovni poli (36 stranij). Cena vsakemu zvezku je 15 kr.
Hlavni proudg literatur ij stoleti devatenddeho. Roman t icM škola v Francii. I. Brandes. Autorisovan/ preklad die druheho, rozmnoženeho vjdani. Z d&nštinv preložila Anežka Schulzova. Sešit 1. V Praze. Nakladatelstvi J. Otto, knihtiskarna. Cena 20 kr.
Rozhledy socialni, politicke a literarni. Vjdava a rediguje Josef Pelel. Ročnik III. 1893. Čislo I. Vehrudimi, nakladem vlastnim. Obsega ta-le poglavja: Nove myšlenky a nove lidi. — Rozhledy po literature, vede aumeni. — Z društveniho ruchu za hranicemi. — Rozhledy politicke a socialni. — Rozhledy h ospocl&iske a finančni. — Z naši doby. — Z vysokych škol. — „Rozhledy izhajajo dne 25. vsakega meseca v se-šitkih po 37, pole (56 str.). Celoletna predplača stane 5 gld. 10 kr.
Ku predu zpdtkij ni krok! Pochod i hymna Sokol. Napsal Jos. V. SMdek. Ndpčv složil Karel Šebor. 1893.
V	Praze, n&kladem Františka Horalka, knihkupce na kr&lov-skych Vinohradech. — Cena: Slova s ndpevom 1 vytiskza 1 kr., 120 vyt. 50 kr. Možki zbor, partitura 30 kr.; posamični glasovi 32 kr., partitura za orkester 50 kr., izdanje za glasovir (jeden glas s spremljevanjem) 40 kr.
Ottuv Slovnik паибпу. Illustrovana encyklopaedie obec-nych včdomosti. — Novi osmi del začenja s zvezkom 152.
Ta zvezek obsega članek „dfevene stavby" (s prilogo, na kateri so vpodobljene razne stavbe), dalje „drevo", in „dfe-vorezbafstvi".
Topograpliisch statistiscJm Orts- Lexikon des Konig-reiches Bdhmen. Zusammengestellt von Jos. Jodl. Zvezek 1. Nakladoj knjigarne Hoferja Kloučka v Pragi.
Hradg i zdmkg češke. Popisuje Aug. SedMček, prof. v Tabore. Ulustruji bratri Liebscherove a V. Krši z Dobre Vody. Sešit 3. dela X. Obsah: Boleslav hrad. Bacov liradek. Tvrze v okoli Mlade Boleslavi. Skala HnM hrad. (12 podob).
Dejinij kroje v zemich českgch od počatku stoleti XV. až po dobu belohorske bitvy. Sepsal dr. Zikmund Winter. Illustrace od Vojtecha Krale z Dobre Vody a j. — Svazek
1.	Nakladem Frt. Šimačka v Praze.
Karel DemaiUij. Roman z literarofho života Pafižskeho. Napsal Edmond a Julius de Goncourt. Autorisovany preklad. Oddfl I a II (Vzdčlavaci biblioteky svazek 19.) V plne ve 3 oddilech. V Praze. Nakladem vydavatelstva „Nov^ch Proudfi". Cena zvezku 60 kr.
Malebne cesty po Praze Edvarda Herolda- Ilustruji E. Herold a V. Oliva. I. seš. Višehrad. Vychazeji ve slične a vkusne uprave v sešitech po 25 kr. ve 40 formatš. 10 seš. zl. 2.50. Nakladatel F. Topič, knihkupec v Praze. Veščak E. Herold izroči tu občinstvu važno delo, katero ne le s slikami, ampak tudi z zgodovinskimi pojasnili predoči razvi-tek starodavne Prage
Nemecko-českij slovnik. Za pomoči četnych odbornika sestavuje Phil. C. Jos. Sterzinger. Pfehliži Prof. dr. V. E. Mourek. Seš. 1. C. 40 kr. Tiskem a nakladem I. Otty v Praze Ta slovnik je izdelan na najširši podstavi, in sicer slovniku Saeh-Villatlejevega in moderne jezikove leksikografije. Kdor hoče s pomočjo nemščine dobiti odgovarjajoče češke izraze, dobi jih v tem slovarju, ki izide v 60 snopičih.
Črtice iz primorskega malogradskoga života. Napisao ih I. Draženovič. U Senju 1893. Tiskarski zavod H. Lustera. Cijena 80 nč. Str. 217.v vel. 8°. — Vsebina: Po buri. — Mačka. — S pločnika. Koban zavjet. — Tijesno je. — Meštromo. — U „dida". — Martinova oporuka. — Mužev povratak. — Pričica o probodenom srcu. — „Sveti" Luka. — Nova era. — Na badnjak.
Перекличка алЂманаховг. MaTepiaan ддл библогра-(jfiin русскихг литературннхг алвланахо†и сборниковг конца 18го и первои половшш 19го столктл (1794 — 1850) Путлгннг Е. Новаа Учшца, 1893. 8о. 75 рр. 5 5.
Popravki, k 20. štev. „81. Sveta" str. 394., 24. v. zd. Schaffle n. Schaffe ; 398, b, 6. v. zg.: častnikov n. časnikov; 399, b. rubrika „Židje v Galiciji" ; v. p.: По ллемени v 1 k. 4. v. prečrtaj: мн; v 3. k. 4. v. čitaj : И такв добгемса счаства своего ?! v 4. k. 1. v. Rusi pišejo : угрожамтг; v 4. k. 3. v.; насв m. намч.; v 6. k.
2.	v. čitaj : II твердо знаемг, ма куда притли; v 6. k. 4. v. čitaj : Какљ тучи громовна.
„SLOVANSKI SVET" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu je za zunanje naročnike za celo leto 4 gld. za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za dijake in ljudske učitelje stoji celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno I gld. 80 kr. in četrtletno 90 kr. — Posamične številke se prodajejo po 18 kr. — Naročnina, reklamacije in dopisi naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstu, ulica Fameto št. 44.
Izdajatelj in lastnik : Fran Podgornik. — Tisk tiskarne Dolenc. — Odgovorni urednik : Julij Mikota.