PRIMORSKI DNEVNIK
TRST, nedelja 20. maja 1951
Cena 20 lir
, — ---- -	GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
® 0 VI . Štev 1 9	(\ 7Qfl\ Poštnina plačana v gotovini
^_____	\1/7q/ Spedizione in abbon. post. 1. gr.
Po zadnji konferenci
^jov.-ital. Jjudske fronte
. Nedeljska totsfco-j
  Slo-
te ,.o TrZlfa:nSke UMske fron-
kanferencai
je dejansko tožila Men-
Pmv i° ^VOhlno dobo P''i-n diskusij za bc '
* upravne volitve. Razu-
<™skenuiiakusiiza bud°če *-^an^ifri lem ™tsi!mo ”a
-ije, fcj sestavljajo 'Mošnr, f’cmto’ ker se na tiše ° volitviah govori in kšnknn hsePretekle mesece le-msih °LVOhlneg? lsta- Tudi v No-nizacijah je bilo že o volitvah, vendar pa
konferenca dcloč-k> kazala smernice
n	, takti-
lni Liudli.'^ molilnega progra-b sam fr°nte. Jasno je, H poljska konferenca in izdal *	dokončnega
»1«	volilnega	progra-
“touah''?** bo sedrli na teh to u ok , a široka diskusj-"kacii 'llTU Posameznih crga-Ste t ^^jajo Ljudsko tait ’ri;er k° tako dana mož-toafajo , vsaka organizacija,
•fettj' V Svo^ organizaciji pri-
Mojimi irP7,0jim mišijenjem, hnčrip ^ di k izdelavi do-!?I. Griega programa. Po®1'>7m-/„Se,l7 Pa. m°ra biti, da kh c J oakretne zahteve Urlija volilnega khkma dejansko izražajo diskih ln *utere$e delovnih r°čj'a r, Tinožic tržaškega pod-
"* tokža%g°Varja konkretne-m Potrebam pesa. 'toitKlncn, CiU' kakor tudi medle Tržn-i.1 Položaju, kolikor ^edinet ° OZemlje še vedno ^kusc, mznih mešetarjenj in iKime novih kombinacij na
90L-e,
ern. terenu na škodo % fg ? Prebivalstva. Poleg ^ osn 1 a ^ezd>i k ustvarja ,ri°	.o ‘n Pogojev Za čim
HKiu Zavo t vsemi tistimi Rjavit1 Se iskreno borijo za Ke,u vs< mirnim
, ‘tuši i^ta
■žnj0 j splošno politiko s
** s Tržni*i^yWe Pogodbe v zve-V ir one m ozewdjem. Ljud-f«o kakiji mora voditi občin-Oljo j
Podpira in krepi
SŽhT ^ok
dase- 'e fronte kot jamstvo ^Ijg zgoraj navedenega
»teti
k‘zJ?C ta_dejstni pred oč-
JT ^!o
J* IVvT--1
talilr Vazno tmi sestavlja-
.^iic °n*e in določanju njene \ ?• ker letošnje volitve ^a8)0 večji meri kot pred au .rrnia presegle občin-L to?r"~ in bodo imele izrazi-lkčni značaj. Volivci se % p?: oddajanju svojega k^J^^tiraU predvsem na Tri?- vPrašanja v odnosa
rW°° ozemlja-
'fifra^ konferenca Ljud-?S7i*5T)- - te sprožila razne ko-r^i . e, P domačem, kakor Ulem, predvsem itali-tiste ku. Seveda je ves Vi[ '^Prazen, po svoje tol-J.podt-rne oklepe, potvarjal j^terenr* stvark da bi tako S*Wpin n^toim sklepom trkn 71 Pomen in namen, i *e?n n, V re7:nici. Ne bomo i, *e n- estu odgovarjali na n korrie.-T^katorske in lažni-rn ^Pztnn-n ar^ev- k-er že predob-jftoe tim- ,0 špekulantske na-;«ea ta katerih mnenje iz Inkret \ .' dotaknili se bomo iL^^HčnJ1 m° . Pisanja komin-^?ate0n Na tiskaj in sicer le mi
anega programa Ljud-
^ N^Pjišču. Ne
5^
zgolj
zraslega na doinamislimo pri
na polemiko in tr,’eftl0 rsi-^0^ iažmi, temveč t 1 sicer * lse™ poudariti ne-$Jih ie J* z™nih dejstev, tei ^ OsvJg ebr,° osako toliko Cn dneh !j Posebno v današ-
C °čmi h -bi inwli uerf>!0 ie e ko^^P1? Uče Vidali-
V" eZ .f-°n,wtične politi-
* W
kar
ističree govori in piše,
<kir tio^‘ doseči ta vseh
Sirnika Politika.
C ne n^aformistom nikh-
,N uJ„nVračun. da je po-
Cno	Pogoje	Zt	*
Poarjlu0ltev določb S Z?N°dbe v zvezi , ,
za bi-mi-Trza-
V/. Ožemi- *vezi s Trza-Ne ^em- Zakaj takšno kFo tal-„- Unformiste m<ti, t,®1!1 PrntPii^eli- °ni n™0 še con	‘ Pr°ti temu,
C* dolocč- v nuvprotju z
^ 9 rio	mirovne	po>-
JNao	pretoor^eraa'	p
S*? trni ja
^ »e
ddlijansko provinco,
• gospodarska in fi-lJa z italijiajmko dr-rozum
°e vedr, TOarC“ 194H)-
««C “0 »tadlajo italijan-■ MimlZ 80 Tržačani še
vl,2 ,d:Žaviiani’ da
% ittf ^.(ta it ali in gg
Ne
italijansk-
h pre-
to Prav nič ^sProtno, oni se p
S“etw do' „ dd se prenesejo
zakoni m itali'
k t>e tv,..- sie oledie
15
Plin
o«* 716 glede
ovne pogodbe
vS^embrom laii (z
0> formalin krovne po-Ve'«	Prhata	w,d
Cf* drža^ ^Pereaiost itaK.
in it„v?n° z vsePii
V ? bučno
ŠO
f5 ^gl°^mer??testi'rujo- ka-S .eže čen™	“Pi-a-
Vv bsem Prav p 2e!o Tna_
^	Sta	S^°nsfc°	dr-
J £ ŽW!" P0^> ozemlju,
s> f<£nZLmZovni p°ood: & ^daT2htudi ^ž-
tuta Tržaški. U zcaasne-ozemlja.
Za kominjormiste seveda vse to ni bistveno, ampak za njih je osnoimo, da ob takšnem položaju, ki je v nasprotju z ak> Icčbamii mirovn,e pogodbe, pride guverner, ki naj Sankcionira ustvarjeni nelegalni položaj, z odhodom okupacijskih čet priključi tudi cono B k tržaški prefekturi, nato pa vse skupaj k Italiji ter tako dokončno uresniči tako imenovano kcmiinformistično «bbljšo rešitev» Težaškega ozemlja.
Gombacci, vfedeie milite del-Videa fascista», je p razumljivem jeziku zakričal italijanskim šovinistom v tržaškem mestnem svetu ob priliki neke politične diskusije o tržaškem vprašanju: «Pristanite na našo zahtevo o guvernerju, odhodu okupacijskih čet in združitvi obeh con. Ko bemo to dosegli se bomo vsedli za zeleno mizo in se bratsko- spora-zumeli o tem vipa-ašanju — ati pa določneje povedano: o priključitvi Tržaškega ozemli3 k Italiji.
Vidali je bil še bolj jasen, ko je na določeno vprašanje dopisnika <dUustrazione lirilm-na». zakaj njegova parila ne zahteva povratka Tržaškega ozemlja k Italiji, odgovoril: «Pretendere troppo, significa mantenere 1'attuade stato d; co-se. MegMo sbloccare la situazio-ne e poi si vedra«. (Zahtevati preveč pomeni obdržati sedanje stanje. Bolje je sprostiti položaj, potem se bo Pa videlo). Torej nobeno zanikanje, da se Vidalijeva partija bori za priključitev Tržaškega o-zemlja k Italiji. Nasprotno, odgovor je točno v duhu Gom-baccijevih besed, ali pa še bolj jasnih in določnih besed Pajet-te. ko je v rimskem parlamentu rotil Degasperijcve poslance. naj pristanejo na ko-minformistično stališče o tržaškem vprašanju, ker »imenovanje1 guvernerja, odhodi okupacijskih čet, združitev obeh con so p-redhodna dejanja, ki so neobhedno potrebna za kakršen koli povratek Trža-š-kega ozemlja k Italiji«.
Tega svojega stališča komin-fomvisti miso nikdar zanikali, nasprotno, vedno ga zagovarjajo, v Italiji odkrito, p Trstu bolj prikrito in zavito, ker se bojijo, da jim njihovi lastni pristaši m bi sledili, če bi od krito spoznali njihove prave cilje. Zato so oni proti bistveni uresničitvi določb mirovne pogodbe, ampak so za to, da v Trstu oštane in se ddlje krepi sedanja italijanska oblast in da se ta oblast raztegne tudi na cono B. Zahteva po guvernerju in odhodu okupacijskih čet je za kominformiste le oblika njihove politike priključevanja Tržaškega ozemlja k Italiji. Zahteva PO izpolnitvi mirovne pogodbe je torej za njih le formalna, in sicer le v toliko, v kolikor jim služi za ustvarjanje pogojev za priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji in pa za varamje ljudskih množic. Ko bi bili U pogoji ustvarjeni, bi eventualni plebiscit pod oblastjo tržaškega prefekta izglasovati priključitev k Italiji.
Na vsa ta dejstva K treba misliti, ko se diskutira in odloča o volilnem programu Ljudske fronte in njegovi liniji za bodoče volitve. Zavarovati se je treba pred taikšno politiko kominfo^-mistov im do kraja razkrinkati njihovo dvojno igro pred ljudskimi množicarmi. Ustvariti je treba pogoje, da se ta dvolična politika kermin-formistov ne bo uresničila, predvsem Pa je treba ustvariti široko tržaško demokratično fronto, ki bo sposobna upreti se vsakemu poskusu priključitve Tržašk'ega ozemlja k Italiji.	BRANKO BABIC
POZil/	UOVEJfSJOjJlMAl^^	gg
Slovenskim kulturnim ustanovam in prosvetnim društvom, slovenskim kulturnim in prosvetnim delavcem!
SHPZ darovala za Kulturni dom 100.000 lir-Pismo odbora za zgraditev Kulturnega doma prebivalstvu Istrskega okrožja - Doslej za Kulturni dom zbranih 1,232.850 lir
Truman o Koreji
Na banketu na čast praznika ameriške vojske je predsednik Truman takole na kratko označil ameriško politiko na Daljnem vzhodu: «Naše čete držijo fronto na Koreji, medtem ko mi tukaj poskušamo spor mirno rešiti«. Dodal je, da Ame-iika noče vojne, temveč mir.
Qb istem prazniku je poslal obrambni minister Marshall generalu Ridgwayu in njegovim vojakom poslanico, v kateri pravi med drugim, da je borba kitajskih čet n-a Koreji pripomogla k zmanjšanju dete ti zna v svetu, dala OZN novo življenje, silno škodovala ugledu kitajske vojske in okrepila ves obrambni sistem tihomorskih držav. Načelnik glavnega stana letalstva, gpneral Hoydt Vandenberg. pa je v svojem govoru zatrdil, da je ameriško letalstvo kvalitativno boljše, kvantitativno pa zaenkrat še šibkejše od sovjetskega.
O včerajšnjem glasovanju <3 prepovedi pošiljanja vojnega materiala Kitajski je stalni Predstavnik ZDA pri OZN Warren Austin izjavil, da bo ta ukrep imel pozitivne rezultate. Austin, ki je danes obiskal Tiumana, je dodal, da je bil predsednik zadovoljen zaradi sklepa Združenih narodov. Austin je poudaril, da ima včerajšnje glasovanje, poleg materialnih posledic, še drug pomen. in sicer je «nov dokaz resničnega napredka v kolektivni akciji svobodnih narodov«
Slovenskim kulturnim ustanovam in prosvetnim društvom, slovenskim kulturnim in prosvetnim delavcem!
Akcija za zgraditev slovenskega Kulturnega doma je razgibala Siovence na Tržaškem in v svobodni domovini; zanjo se že zanimajo slovenske organizacije in posamezniki v izšel jeništvu. Kulturne in prosvetne ustanove bratskih jugoslovanskih narodov so se že odzvale pozivu Odbora za zgraditev Kulturnega doma v Trstu.
Dosedanji uspehi nabiralnih akcij, predvsem število darovalcev, so dokaz, da ie sleherna Slovenec razumel, da pomeni Kulturni dom o-snovni pogoj za našo kulturno rast in močan čini tel j za narodno ohranitev Slovencev v Trstu.
Spričo tega bi bilo vse premalo, če bi se slovenske kulturne ustanove, prosvetnega društva, prosvetni kulturni delavci na Tržaškem samo vključevali v splošno akcijo. Njihova dolžnost presega dolžnosti drugih organizacij in posameznikov. V vsej dobi akcije, dckler dom ne bo stal, naj bo njihovo delovanje prepojeno s skrbjo, kako prispevati, da bo Kulturni dom čim prej zgrajen.
Pozivamo vse kulturne u-stanove, vsa prosvetna društva, tudi tista, ki imajo v načrtu gradnjo, ali si že gradijo svoje prosvetne prostore in dvorane, naj prirede posebne prireditve v korist Kulturnega doma. Naj ne bo kulturnih in prosvetnih prireditev, ki ne bi še s tako majhnim prispevkom ali zbirko podprle gradnje doma. Prosvetna
društva in ustanove naj postanejo središča za zbiranje prispevkov.
Slovenski in kulturni prosvetni delavci naj bodo vzgled drugim v požrtvovalnosti in iznajdljivosti!
Široko razpredena .nabiralna mreža, prispevki velikega števila Slovencev, pogoste prireditve v korist doma bodo poleg gmotnega potrjevale, tudi moralni uspeh. Pričale bodo o solidarnosti in dokazovale ljubezen slovenskega človeka do njegove kultu-
re in prizadevanje za njeno rast.
Trst, 19. maja 1951.
GLAVNI ODBOR Slovensko hrvafske prosvetne zveze
Pismo prebivalstvu Istrskega okrožja
Z največjim, zadovoljstvom je slovensko prebivalstvo na Tržaškem sprejelo vest, da je prebivalstvo Istrskega okrožja začelo spontano naoirati sredstva
za pomoč Pri gradnji slovenskega Kulturnega doma v Trstu in da je ta spontanost dobila svojo organizirano obliko z ustanovitvijo okrajnih odborov za zbiranje prispevkov za naš Kulturni dom v Kopru in v Bujah.
Slovensko prebivalstvo na Tržaškem vidi v tej vaši iniciativi izraz globokega zanimanja za življenje in borbo onega dela slovenskega prebivalstva, ki na Tržaškem kljub odpravi su-verenitete Italije še vedno trpi na posledicah raznarodovalnega početja italijanskega fašizma. Medtem ko ste vi pod
(Nadaljevanje na 2. strani)
Nov Gromikov predlog
PARIZ, 19. — Na današnji seji namestnikov je sovjetski delegat predlagal, naj se vprašanje razorožitve Nemčije imenuje dvakrat y dnevnem redu: prvikrat v uvodu, o katerem so se že sporazumeli, drugikrat pa v točki, ki govori o vzrokih mednarodne napetosti, takoj na točko «ki so jo predlagale zahodne delegacije), ki se nanaša na znižanje oborožit, ve. Sestavili naj bi tudi opombo, iz katere bi izhajalo, da je sporazum o sestavi rubrike ((razorožitev Nemčije«, ni pa sporazuma o mestu, ki naj ga ima ta rubrika. Razen tega je sovjetski delegat zopet ponovil svoje stališče, da j e treba vključiti v dnevni red — vedno v okviru načrta »B« — vprašanje atlantskega pakta in ameriških oporišč
Ko so zahodni delegatje ponovno potrdili svojf stališče, je Gromiko takole povzel: edina sporna točka se nanaša na mesto, ki naj ga ima rubrika ((razorožitev Nemčije«:	Sovjetska
zveza predlaga, naj se vprašanje atlantskega pakta predloži zunanjim ministrom kot točka, o kateri ni sporazuma; vrstni red vprašanj pa bodo proučili pozneje, ko bo dosežen sporazum p bistvu vprašanj.
HOHBA ZA SOCIALIZMI IPO ČLANKU FELIKSA
NA DANAŠNJIH D STRANKI!
lahko Citate mod drhidni:
• SISTEM KORUPCIJE V »SOVJETSKEM« ŠOLSTVU IPO PHIPOVEDOVANJU EL CAMPFSINA);
• PRINCIP NEODVISNOSTI IN V POSAMEZNIH DEŽELAH MONTIELA);
• HITLERJEVI NASLEDNIKI V ZAHODNI NEMČIJI;
• liKDENLAND - OTOK LEnU IN STRATEŠKE VAŽNOSTI;
• NEKAJ KULTURNIH ZAPISKOV IZ MAKEDONIJE;
• D POROČANJU, RECENZIJI IN KRITIKI (OR. VLADIMIR BARTOLI;
• V LJUDSKI ŠOLI INOVEI.A SRBSKEGA SATIRIKA NIIŠIČA1;
• ZA ŽENSKO ENAKOPRAVNOST (OR SHLEPIH HO: MISIJE OZN);
• ZAKASNELA KOŠNJA JE IZGUBA ZA ŽIVINOREJCA,
• ZA POGLOBITEV ODNOSOV MED NAPREDNO MLADINO SVETA;
Naš tedenski
pregled
Stališče vlade ZDA
o Johnsonovem predlogu
WASHINGTON, 19. — Predstavnik zunanjega ministrstva je danes komentiral resolucijo, ki jo je senator Johnson predložil senatu in ki predlaga premirje na Koreji za 25. junij in povratek k «status quo ante« ob 38. vzporedniku. Predstavnik je izjavil, da bo vlada ZDA ugedno sprejela vsak korak, da se vojna na Koreji častno konča, samo če ne gre za popuščanje. Ni še znano, kdaj bo senat razpravljal o Johnsonovi resoluciji.
Radio Moskva je danes nekajkrat poročal o Johnsonovem predlogu Predstavnik Foreign Officeja pa je v Londonu izjavil, da «ničesar ne ve« o vesti, ki jo je razširila neka tiskovna agencija, da je Rusija po neuradni poti predložila ZDy? razgovore o koncu vojne na Koreji irj ureditvi vprašanj Daljnega vzhoda.
VEDNO VEČJA NAPETOST med Londonom in Teheranom
Angleška nota zahteua pogajanja in izjavlja, da bi izvedba nacionalizacije imela Tesne pasicdice - britanski poslanik v razgovoru s perzijskim šahom - Tudi ameriška vlada pritiska na teheransko vlado - Vesti o zbiranju sovjetskih čet ob iranski
TEL AVIV, 19. — Kakor javlja radio Tel Aviv, je umrl izraelski minister za vzgojo David Reraez zaradi možganskega pretresa.
LONDON, 19- Angleško 1 Ker je p a Mossadegh bolan ga zunanje ministrstvo je dlanes zjutraj ..objavilo besedilo nete Perziji, ki jfc> je izreči] sir Francis Shephard na perzij-sketn zunanjem ministrstvu.
Nota pravi" med drugim: »Angleška vlada še vedno upa, da bo spor rešen s pogajanji v korist dbeh zainteresiranih strank. Interesi angleške vlade in ((Anglo-Iranian« so identič. ni. Angleška vlada je pripravljena takoj poslati misijo v Teheran z nalogo, da se pogaja o novem sporazumu. Prepričana ie, da b& Perzija pripravljena pogajati se s to misijo na častnih in pravičnih osnovah.
Angleška vlada ne želi in niti ne namerava dvomiti o perzijskih suverenih pravicah. Vendar je prepričana. d'a ukrepi proti družbi ((Anglo-Iranian« ne predstavljajo upravičenega izvrševanja teh pravic«.
Nota govori nato o pogodbi iz leta 1933 in trdi, da j« to ratificiral parlament in je s tem postala sestavni del perzijske ustave. Omenja predvsem dva člena te pogodbe; 1.
Pogodibe ni mogoče spremeniti brez predhodnega sporazuma med- dlružbo in perzijsko vlado: 2. Vsak ugovor perzijske vlade protj diružbi je treba predložiti v zadnji instanci raz. sodišču in v primeru dia ta ne razsodi soglasno, medlnarodhe-mu sodišču v Haagu.
Nota obžaluje, da perzijski odgovor na noto angleške vlade od 22. maja ne omenja angleške ponudbe za pogajanja.
Nota zaključuje, da angleška vlada želi ohraniti in utrditi prijateljske odnose s perzijsko vlado. Namen perzijske vlade, da ne bo sodelovala pri pogajanjih ali njen poskus, da bi uresničila novi zakon z eno. stranskim ukrepom, bi spravi, la v resno nevarnost te prija, teljske odnose, ki jih Anglija želi imeti s Perzijo. To bi imelo resne posledice.
Potem ko je sir Francis Shephard predal noto, je za. prosil za sprejem pri ministrskem predsedniku Mossadeghu.
do ojačili angleško brodovje v Sredozemlju, in vesti o zbiranju angleških čet na Srednjem vzhodu, zlasti v Bahreinu in Basori. Nezadovoljstvo je tem večje, v kolikor so številni o-pazovalci prepričani, da se London ne ozira na grožnjo, ki jo vsebuje proti vsem takim namenom pogodba med ZSSR in Iranom iz leta 1921, ki predvideva, da vkorakajo čete ZSSR_ v Iran v primeru,'da bi tuje čete hotele prodirati v to državo.
Z druge _ strani pa je Mossadegh odločen, da ne bo popustil. Poročajo, da se je vlad? odločila ojačiti čete v jugozahodnem Iranu. Dva perzijska motorizirana bataljona sta že odšla iz Ispahana.
Danes je angleški poslanik obiskal perzijskega šaha in ga verjetno prepričal o potrebi pogajanj. Opazovalci se sprašujejo, če bo mogel Mossadegh kljubovati pritisku šaha.
Medtem pa perzijska mešana komisija za izvedbo zakona
ni mogel sprejeti.
Istočasno pa So uradni krogi v Teheranu izvedeli za uradno izjavo ameriškega zunanjega ministrstva glede sedanjega konflikta. Ta nota je povzročila veliko presenečenje, ker dokazuje enako stališče ZDA in Anglije v tem vprašanju. Med drugim p_ravi: Vsaka tehnična ali finančna pomoč s strani ameriških petrolejskih družb bo izključena v primeru, da bo. do zamenjal; angleške strokovnjake v rafinerijah nafte • v Abadanu«.
Izjava 'Pit/V^ifdi, da je ameriško zunanje ministrstvo povabilo Perzijo, naj se pogaja z Anglijo za prijateljsko rešitev spora. Izjava ameriškega zunanjega ministrstva dodaja, da so ameriški predstavniki v pogovorih z visokimi perzijskimi predstavniki poudarili, da Wa-smngton priznava pravice Per-Zije in. njeno željo, da bi povečala svoje dohodke ob prevzemu petrolejske industrije. Ven-dar dyomi, da bi odipravljenje angleške družbe moglo zagoto-viti Perziji večje dohodke. ZDA so razložile, da so potrebne za močno proizvodnjo in čiščenje perzijsM« nafte strokovne sposobnostim kapital, kot ju ima angleška družba.
V Londonu -je izjavil predstavnik zunanjega ministrstva, da so p zadnji noti predhodno temeljito razpravljali med Londonom in Waghingtonom.
Angleško noto so danes popoldne objavili y Teheranu. Pri tem omenjajo politični opazovalci zlasti angleško grožnjo, da bi imela nacionalizacija resne posledice. Pravijo, da so morali v Londonu na zahtevo ZDA s tem stavkom nadomestiti svojo prvotno grožnjo, da bi se angleška vlada poslužila sile, da prepreči iranskim oblastem, da bi položili roke na ((Anglo-Iranian«. Kljub temu pa imajo v Teheranu t0 noto za pravi ultimatom in s tem so izd!ali nobenega v zvezi omenjajo vesti, da bo-j poročila. V obveščenih krogih
meji
glede nacionalizacije nafte nadaljuje brez počitka s svojim delom. Glede pravnih vprašanj je poklicala na zaslišanje dva svetovalca kasacijskega sodišča.
Danes zvečer so predstavniki te komisije izjavili, da iranska vlada ne bo vzela v poštev angleških «nasvetov».
Po izjavah visokega predstavnika sovjetske kontrolne komisije v Berlinu naj bi bji namen ZSSR pomagati Perziji z vsemi sredstvi, izvzemši vojaško, v obrambi proti angleškemu pritisku. V Moskvi naj bi predvidevali bližnje’ angleško vmešavanje v Perij i ja t Sov jetska zveza naj bi bila pripravljena »ščititi« perzijsko neodvisnost.
«Sunday Dispatch« pa objavlja danes članek, v katerem je rečeno, da je iranska vlada sprejela ponudbo Kremlja, da bi poslal sovjetske čete v Severni Iran v primeru, da bi bile britanske čete poslane na področje Abadana. List dodaja, d!a so sovjetske čete že zbrane na revem; meji Irana.
V sosednji republiki se pripravljajo na upravno volitve, ki bodo 27. maja in 10. junija, medtem ko bo druga polovica pokrajin in aibčin prišla na vrsto šele jeseni. Gre sicer, kot smo rekli, za upravne volitve, toda o raznih večjih in manjših vprašanjih, ki zanimajo to ali ono pokrajino ali občino, slišimo kaj malo. Vse je preglasil politični odgovor med vlado in opozicijo, ki vod'ta kampan jo z velikimi, donečimi gesli, kot da bi šlo najmanj za državno, zborske volitve, obenem pa se medsebojno obtožujeta. da spravljata upravne zadeve na politično polje.
Vsako soboto se Rim izpraz. ni: ministri, podtajniki, poslanci, voditelji opozicije in vlad-1 n ih skupin, vse se razprši po J italijanskem, škornju, se vozi j od mesta do mesta in poskuša vnemati svoje volivce. T0 so. beto in nedeljo bo imel De Ga. speri, ki je v tej predvolilni borbi sploh zelo delaven, kar štiri govore. Njegov veliki zoprnik, Togliatti, pa ostaja proti svoji navadi v ozadju; doslej je imel le en volilni govor. Nekateri so okoli tega naipelja. li celo mrežo bolj ali manj ver. jetnih domnev.
Naj bo kakor koli, mnogo več ne vemo kot to, da se je mož dolgo zdravil v Moskvi, in da njegovo novo politično ges-
zanj je ZSSR dežela kot vse druge, podvržena, kritični oceni in sodbi, ne pa plodi skrivne, ga razodetja, raj, v katerega moraš verovati, če nočeš priti — v pekel.
lo, ki ga je od tam prinesel, imelo uspeha. Vemo seveda tudi to, da se KPI in z njo PSI vse bolj razkrajata: vsak dan beremo o izstopih iz moskovske podružnice s Togliattijevo fir. mo, Nennija pa je poleg dru. gih zapustil poslanec Matte Otti, ki si je upai — kakšno predrznost! — pogledati malo .globlje za blagoslovljene srečne Potemkinove vasi. Jere. meljskega raja in — še večja predrznost — o tem tudi pisati.
G lavno pri tem pa je to. da je Matteotti dober in prepričan socialist, ki v; svoji knjigi sicer razkriva dejanski položaj v ZSSR, vendar ga poskuša (neupravičeno, bi rekli mi) opravičevati Z relativno zaostalost, jo deželic. V tem pa je tudi bistvo Matteottijevegn greha.
Morrisonovi razgovori
z Adenauerjem in siadihalnimi voditelji
V ponedeljek sestanek s Schumacherjem - Kancler povabil voditelja socialdemokratov na razgovor o aktualnih vprašanjih
BONN, 19. — Angleški zunanji minister Morrison se je danes zjutraj in popoldne razgo-varjal s kanclerjem Adenauerjem. Navzoči so bili tudi britanski Visoki komisar Kirpa-trick, podtajnik s zunanjemi ministrstvu Hendersoo in z nemške strani Herbert Blanken-horn. Po jutranjem razgovoru je Morrison izjavil, da je z razgovori zadovolj cn. Po kosilu sta se Morrison in, Adenauer zopet sestala. O razgovorih tii-uradnega
pa sp mnenja, da sta se razgo-varjala o treh temeljnih vprašanjih, in sicer:
1. sedanja napetost med Vzhodom, in Zahodom;
2. sprejem Nemčije v zahodno skupnost kot enakopravno članico;
3. stališče Velike Britanije do Schumanovega načrta In evropskih ustanov.
Glede prve točke menijo, da sta oba državnika primerjala svoje stališče o organiziranju zahodne obrambe, o možnostih trgovinskih odnosov med Vzho-
KANDIDATI
za občinske
IN VOLILNI ZNAKI DFS
volilve v goriški pokrajini
Za pokrajinske volitve je Demokratična fronta Slovencev v Italiji vložila kandidatni seznam svojih predstavnikov v naslednjih osmih volilnih o-krožjih Goriške pokrajine:
V GORICI: V prvem volilnem okrožju (jugovzhodni del mesta s Standrežem) kandidira NANUT VILJEM, tajnik DFS.
V drugem volilnem okrožju (jugozahodni, del mesta s Pod-soro in Ločnikom) kandidira ŠULIGOJ DARKO, član izvršilnega odbora DFS iz Gorice.
V tretjem volilnem okrožju (severozahodni del mesta s Pevmo, Oslavjem in St. Mhv-rom) kandidira PAVLIN MILAN, občinski svetnik DFS iz Gorice.
V četrtem volilnem okrožju (Koren in Livada) kandidira ŠKRK FRIDERIK, državni u-pokojenec iz Gorice.
V	petem volilnem okrožju
(Travnik in Podturen) kandidira Dl-. LAMBERT MERMO-LJA,	predsednik DFS.
V	VOLILNEM OKROŽJU FOLJAN-RAVNOPOLJE (Doberdob, Dol, Jamlje in Poljane) kandidira LUPINC STANKO, uradnik iz Gorice.
V	VOLILNEM OKROŽJU GRADIŠKA (Sovodnje, Rupa, Peč in Gabrje) kandidira Dr. KOCJANCIC CVETKO, član izvršilnega odbora DFS iz Gorice.
V	VOLILNEM OKROŽJU KOPRIVA (števerjanska občina) kandidira STEKAR ANTON, posestnik iz Steverjana.
Volilni znak v navedenih volilnih okrožjih je sigla DFS v krogu
DS
V VOLILNEM OKROŽJU KRMIN pa kandidira za Slovence neodvisen kandidat SIKST HROVATIN, upokojenec iz Gorice.
Neodvisen kandidat v krmin skem volilnem okrožju bo nastopil pod znakom: Bejalec na njivi v krogu.
Doberdob
OBČINSKI KANDIDATI:
1. GERGOLET Jožef - Doberdob
2. JUREN Franic . Doberdob
3. PAHOR Jožef - Jamlje
4. JELEN Julko - Doberdob
5. LAKOVIČ Radislav - Doberdob
6. PERIC Alojz - Poljane
7. GERGOLET Ruggero - Doberdob
8. GERGOLET Andrej . Do-
berdob
9. LEGISA Alojz - Jamlje
10. JARC Jožef - Doberdob
11. VIŽINTIN Jožef - Dol
12. VIŽINTIN Viktor . Dol
Volilni znak zgoraj navedene liste: sigla DFS s hrastovo vejico v krogu
DfS
Sovodnje
OBČINSKI KANDIDATI:
1. PIPAN Andrej - Gabrje
2. TOMSIC Alojz - Sovodnje
3. COTIC Janko - Sovodnje
4. GULIN Janez - Sovodnje
5. DEVETAK Mihael - Peč
6. BUZIN Venceslav - Rupa
7. COTIC Anton - Vrh
8. BATISTIČ Jožef - Rupa
9. DEVETAK Bogomil - Vrh
10. TOMSIC Andrej - Sovodnje
11. CESCUT Jožef - Sovodnje
12. COTIC Ivan - Sovodnje Volilni znak zgoraj navedene
Štev e rja n
liste: orač z DFS v krogu.
volmi in siglo
OBČINSKI KANDIDATI:
1. STEKAR Venceslav - Spodnji konec
2. ROŽIC Jožef - Britof - neodvisen
3. KLANJŠČEK Ciril . Spodnji kor.ee
4. GRAVNER Karlo - Sčedno
5. KORSIC Jožef - Jazbine
6. ŠKORJANC . Pavel - Britof
7. KOMIC Franc - Sčedno -neodvisen
8. STANIČ Jožef - Spodnji ko. nec
9. PODVERSIC Andrej - Spodnji konec
10. MARAŽ Henrik' - Sčedno -neodvisen
11. VOGRIČ Avgust - Spodnji konec
12. KNEZ Fabjan . Britof
Volilni znak zgoraj navedene
liste: trtin list z grozdom in
siglo DFS v krogu
dom pa Zahodom in razvoju britanskega in, nemškega izvoza. Morrison je baje tudi obrazloži] britansko stališče o nameravani spremembi okupacijskega statuta in o britanskem stališču do Schumanovega načrta ter o vprašanju prilagoditve funkcij mednarodne oblasti za Porurje in naddržavne oblasti Schumanovega načrta.
Popoldne se je Morrison sestal tudi s predstavniki Zveze nemških sindikatov in se raz-govarjal z njimi o vprašanjih, ki se nanašajo na reorganizaci jo težke industrije v Porurju.
V ponedeljek se bo Morrison ponovno sestal z Adenauerjem, prej pa se bo še razgovarjal s Schumacherjem. V torek bo odpotoval na Dunaj tn, se od tam po treh dneh vrnil v London'.
Nemška agencija «DPA» poroča, da je Morrison med razgovori povabil Adenauerja, naj po juniju pride v London, tako da bi tam nadaljevali začete razgovore. Do sedaj niso te vesti uradno potrdili.
Medtem, je Adenauer povabil voditelja socialnodemokra-tov Schumacherja, naj bi > se sestal ž njim( da se porazgovo rita q aktualnih političnih vprašanjih. Dan razgovora pa ni bil še določen. V političnih krogih so z zanimanjem sprejeli napoved tega sestanka, ker so bili periodični sestanki med obema politika prekinjeni že septembra zaradi nasprotnega stališča o vprašanju nemške oborožitve.
Zavezniška skupina za nadzorstvo nad premogom je sporočila vodstvu nemških premogovnikov, da mora povezava med rudarskimi družbami in železarnami prenehati 1 julija V nemških industrijskih'krogih je ta sklep povzročil živahno reakcijo. Zavezniki pa poudar-jajo, da je bila ta reorganiza-cija premogovnikov vključena v predlog, ki ga je zvezna vlada poslala visoki komisiji in ki ga Je ta sprejela.
Svet mednarodne oblasti za Porurje je danes proti mnenju nemške delegacije določil delež izvoza nemškega premoga za tretje trimesečje tega leta na 6 milijonov in 200 tisoč ton.
V končnem sklepu je rečeno, da je omenjeni svet upošteval znatino povišanje proizvodnje premoga in tudi zvišanje izvoza premoga v letu 1950 in v prvem polletju 1951,
Tako gredo torej italijanski kominformisti, na volitve v ne ravno rožnatem položaju. Gotovo bi bili mnogo bolj oslabljeni, ko ne bi imela demokrist. janska vtada tudi sama nekaj talcih in podobnih napak, kot jih — sicer po pravici — očita kominfermistom. Tudi demo. kristjanske pozicije majejo nekateri malo jasni dogodki.
Giulianovi pribočniki obtožujejo nekatere vladne politike zvez s sicilijanskim; banditi iz časov, ko se je De Gasperijeva stranka prerivala na oblast. Težko je z gotovostjo reči, ko. liko je resnice v njihovih trdit, vali, ostaja pa vtis, da stvar malo zaudarja. Podobno je s škandalom v ministrstvu za zu. nanjo trgovino, ki ga je — kar jc značilno — vlada pmskušala prikriti vsaj za čas volitev. Pravijo, da gre za malenkostno vsoto 70 milijard lir.
Ti in podobni dogodki bi bili močno orožje resne opozicije. V kominformističnih rokah pa to orožje nekam otopi, ker so pač tudi oni sami preveč kompromitirani s politiko udinjanja Kremlju. Res, v Italiji ni močne opozicije, ki bi se demo. kristjanom postavila po robu s programom, ki bi res odražal interese italijanskega ljudstva: mod dvema blokoma, od katerih eden škili proti Moskvi dragi pa proti Vatikanu (pa tudi proti vrhovom italijanske visoke finance, zlasti odkar je liberalna... stranka na najboljši poti, da mirno v Gospodu za. sPi), so samo socialni demokra. ti s svojimi tradicionalnimi preorientacijami in pregrupaci. jami (nova. združena socialistič. na stranka je še premlada, da bi mogli kaj več o njej soditi), peščica republikancev in ko. maj še kaj; onstran blokov pa še fašisti in monarhisti s svojimi latifundističnlmi interesi. Skratka, italijansko politično obzorje je žalostno.
Na drugi strani pa se kaže, da je italijansko ljudstvo vedno bolj trudno zgrešene in na stranpota zavajajoče dileme: Moskva ali Vatikan. Njiva je plodna: manjka še sejalec.
Vladi je veliko do volilne zmage, predvsem iz dveh raz. logov: njena demokristjanska komponenta hoče utrditi svoje politične položaje v deželi, nje na zunanja politika po rabi podkrepitev v svoji diplomatič. m akciji, katere prvi cilj je re. vizija mirovne pogodbe.
Poleg tega potrebuje vlada precejšnjo ameriško pomoč: fi. itaečni minister Pella je naračunal, da bo državni primanj. kljaj v prihodnjem proračun, skem letu znašal 369 milijaj-d lir. Zelo neugodna je tudi plačilna bilancazinozemstvom (če. prav menda ne tako slaba, kot jo skuša Rim prikazati: ECA se Je svoj čas pritoževala, da hoče imeti Italna od nje dolar, je za kritje svoje trgovinske bil lonce obenem pa kopiči zlate in dolarske rezerve-..) Za izredni oboroževalni načrt, ki ga je senat pred kratkim končno le potrdil, je vlada hotela od ZDA 210 milijonov dolarjev, to je nekaj vet kot polovico vseh oboroževalnih stroškov Amerikanci pa so znani ko i trezni trgovci, ki radi varno nalagajo svoj denar. Volilna zmaga bi za vlado pomenila dragocen argument v pogaia nyih z Ameriko.
Vprašanje, kako hoče itali janska diplomacija doseči revizijo mirovne pogodbe, jn kakš-ne cilje s tem zasleduje, je pre. obširno, da bi 0 tem tukaj razi pravljali. Poudarili bi samo nesoglasje, ki je v tem, da Italija prosi Ameriko za pomoč, da bi se lahko oborožila do meje, ki Jo dovoljuje mirovna pogodba, ker tega z lastnimi sredstvi ne’ zmore, na drugi strani pa želi revizijo vojaških določil mirovne pogodbe, da bi bila njeni oborožitvi odprta vrata za kakršno koli povečanje — se. veda spet z ameriškim denar, jem. Res, y Rimu znajo...
Vendar pa se ne čutijo preveč gotove. Zadnji dokaz je ameriški predlog o vključitvi Grčije in Turčije v atlantski pakt. Predlog je Washington Poslal Londonu in Parizu, ne
(Nadaljevanje na 8. strani)
Sneg v Franciji
PARIZ, 19. — Departenient za zgornjo Loiro javlja, da so zaprte številne ceste in pretrgane telegrafske in telefonske zveze zaradi snega, ki je zapadel 60 cm visoko. Z observator-ja na Pic du Midi, na Pirenejih, javljajo, da je tam zapadlo 5 m snega. Observatorij je v višini 2877 m.
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Nedelja 20. maja
Bernard, Milorad Sonce vzide ob 4.30; zatone od 19.34. Dolžina dneva 15.04. Ltma vzide ob 19.12; zatone ob 3.25. Jutri, ponedeljek 21. maja Valens, Jelina
VELIK USPEH NABIRALNE AKCIJE zo zgraditev Kulturnega doma
Pismo slovenskemu in hrvaškemu prebivalstvu Istrskega okrožja
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zaupniško jugoslovansko vojaško upravo sami usmerjevalci svojega gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja in ko si po lastnih potrebah ustvarjale materialne pogoje za uspešno kulturno delovanje, smo mi na Tržaškem še vedno žrtve nerazumevanja naših kulturnih potreb in pravic. Le tako je namreč mogoče, da nam odgoiiorne oblasti, kljub neprestanim opozorilom, doslej še niso povrnile po fašizmu pov-vzročene škode, kar bi bila njihova demokratična in moralna dolžnost.
Sramoten požig Narodnega 'doma v Trstu in požig vrste kulturnih domov v tržaških predmestjih in na podeželju tako še vedno ni naletel na obsodbo zato poklicanih krogov.
Zaradi obstoječih neznosnih materialnih pogojev za naše kulturno življenje in ob spoznanju, da moramo računati predvsem. z lastnimi silami, smo začeli akcijo za zgraditev slovenskega kulturnega doma v Trstu z lastnimi sredstvi, računajoč pri tem na materialno in moralno podporo vseh Slovencev doma, v svobodni domovini in v tujini.
Odzivi na naše pozive so potrdili naše pričakovanje tako v materialnem kot v moralnem pogledu. Akcija za zgraditev slovenskega kulturnega doma v Trstu je postala akcija bratske solidarnosti Slovencev, ki so se ji pridružili tudi drugi jugoslovanski narodi med njimi, tudi bratje Hrvatje vašega okrožja.
Veseli nas tudi da so se vaši plemeniti akciji za pomoč pri gradnji našega Kulturnega doma pridružili tudi italijanski prebivalci vašega okrožja, saj je v tem dokaz dg ob svobodnem uživanju svojih kulturnih pravic razumejo in podpirajo borbo Za naše narodne pravice.
Ko se vam v imenu slovenskega prebivalst ra na Tržaškem zahvaljujemo za vašo spontano akcijo, vam želimo, da bi imela Čim večji uspeh.
0*301- za zgraditev Kulturnega doma v Trstu
Seznam štev. 8
Za zgraditev slovenskega Kulturnega doma v, Trstu so prispevali:
Slovensko-hrvatska prosvetna zveza Trst 100.000 lir. Brus Marija 1000, Pahor Mirko in Marija 2000, Magda 1000, Trampuž Franc 1000, Cok Amalija 1000,
Priznanje Zveze vojnih
invalidov NOV
((Glavni odbor Zveze vojnih invalidov NOV anglo-ameriške cone STO se je sestal v torek 15. t. m. k izredni seji. Poleg drugih vprašanj, ki so jih navzoči obravnavali, je predsednik Zveze sporočil članom glavnega odbora, da je ZVU priznala juridični obstoj Zveze vojnih invalidov NOV arj-glo-ameriške cone STO.
Vsi prisotni člani glavnega odbora so s zadovoljstvom sprejeli to sporočilo. To priznanje je uspeh truda in naporov odbora Zveze v zaščito pravic in koristi vojnih invalidov iz NOV in svojcev padlih, ki se bodo v bodoče s še večjim zaupanjem obračali do Zveze*.
Bambič Milko 11.500, Slokar Sonja 100, Jagodic Ivan 500, Malič Stane 250, Ubald Vrabec 550, Schmidt Danilo 1000, Su-bsn Mirko 10.000, Rebula Alojz 500, Obersnel Henrik 15.00, Skrlavaj Emilija 2000, Hrovatin Marija 2000, Veljak Ver-gilij 1000, G. S. 1000, Tence Izidor 1000, Creso Ida 2000, T. G. 500, Ferjančič 100, V. V. 1000, Udovič Frar.-c - stric 1000, Ri-ko - bar Sportivo 1000, Škabar Marica 500, Ličen Josip 1000, Glavič Marija 1000, Mezgec Ivanka 500, Gombač Frančiška 1000, Slama Ivan 1000.
Skupaj 149.500 lir Prejšnji znesek 1,083.350 lir
Skupaj 1,232.850 lir
Odbor za zgraditev slovenskega Kulturnega doma v Trstu sprejema denarne prispevke na:
1. sedežu odbora v Ulici S. Vito 17, (prostori SNG), 2. ured. ništvu «Primorskega dnevnika* v Ul. Montecchi 6, 3. upravi «Primorskega dnevnika* v Ul. sv. Frančiška 20,	4. sedežu
SHPZ na Korzu Garibaldi 4/III, 5. na sedežu OF v Ul. Ruggero Manna 29, 6. pri vseh ostalih pooblaščenih poverjenikih odbora.
* * H!
V nekaterih poslednjih seznamih prispevkov za Kulturni dom se ponavljajo že drugič ali celo po tretjič ista imena z isto višino prispevka. Odbor
smatra za svojo dolžnost opozoriti, da ne gre za nikakršno pomoto, pač pa za dejstvo, da so posamezniki prostovoljno sprejeli obveze za vplačilo večje vsote po mesečnih obrokih. Odbor za zgraditev Kulturnega doma bo sprejemanje obvez in sistem vplačevanja po obrokih seveda upošteval tudi vnaprej, Ta iniciativa je samo še en do. kaz, da so zavedni tržaški Slovenci sprejeli akcijo za zgraditev . slovenskega Kulturnega doma za svojo in da so v seznam svojih rednih mesečnih izdatkov uvrstili tudi prispevek za svoj Kulturni dom.
ODBOR ZA ZGRADITEV KULTURNEGA DOMA V TRSTU
Zapostavljanje slovenskih šol Imli pri nameslilvah
Zato zahtevamo samostojno slovensko šolsko upravo
Ne odlašajte v počitniške
z vpisovanjem otrok kolonije v Sloveniji
Veliko je povpraševanje staršev. kje in kako naj vpišejo svoje oitroke Za počitniške kolo. nije v Sloveniji. Sicer smo v našem časopisu že pred dnevi objavili seznam sedežev, kje lahko starši vpišejo svoie otro. ke, vendar mislimo, da bo dobro. če ta seznam ponovimo ter s tem preprečimo, da bj prišlo zaradi netočnih podatkov do nepotrebnih zamud.
Da bi bilo delo pripravljalnega odbora za počitniške koloni, je v Sloveniji olajšano, so bili letos ustanovljeni sedeži za vpi. sovanje prav g vseh krajih. Tako staršem ne bo treba preveč iskati, temveč bodo imeli možnost takoj vpisati svojega otroka.
Posamezni sedeži, ha katerih bodo vpisovali otroke za počitniške kolonije v Sloveniji, so:
Ul. R. Manna, kjer bo vpisovanje vsak dan od 9 dn 12.
Ul. Alfieri štev. 8 (sedež italijanskega kulturnega krožka), kjer se bo vršilo vpisovanje otrok III okraja vsak dan od 15. do 17.
Dvorana na stadionu «Prvi maj*, kjer bo vpisovanje vsak ponedeljek, sredo in petek od 17. do 19.
V Barkovljah bo vpisovanje v kulturnem krožku Barkovlje. Bovedo štev. 34 vsak torek in soboto od 18. do 19. ure.
V Skednju bo vpisovanje vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto od 15. do 17. ure v Ul. Servola štev. 65.
Na Kolonkovcu bo vpisovanje otrok v Ul Costalunga štev 268 pri družini Gregorič, in si. cer vsak torek, četrtek in soboto od 18 do 20. ure.
V Lonjerju bo vpisovanje otrok dnevno od 19. do 20. ure prj tov. Cok Zofki.
Za otroke iz okraja Sv. Vida, bo vpisovanje vsak četrtek in petek cd 18. do 20. ure na sedežu SNG v Ul San Vito št. 17.
Za otroke Domia bo vpisovanje pri tov. Sturmanu Slavku štev. 549 vsak dan od 14. do 16. ure.
Za vasi Opčine, Bane, Kon-konel, Fernetiči, Briščiki in Trebče bo vpisovanje na OpČi. nah na sedežu OF v Ul, Gine-pri štev. 7. Vpisovanje bo vsako sredo in petek od 14. do 16. ure.
Za Padriče in Gropado bo vpisovanje v Padričah na sede. žu OF štev 62. vsak dan od 20 do 21. ure.
V Bazovici bo vpisovanje pri Pečar Mariji štev. 115. vsak dan od 20. do 21. ure.
V Nabrežini bo vpisovanje na štev. 89 vsak dan od 16. do
18. ure.
Na Kontovelu bo vpisovanje otrok pri Daneu Cvetani štev. 27. vsak dan od 9. do 11. ure.
Na Proseku b0 vpisovanje pri Zuzič Berti štev. 251.
V Velikem Repnu bo vpisovanje pri Hrovatič Mariji štev. 51, za otroke Cola pa pri Škamperle Antoniji štev. 24.
Za otroke Sv. Križa bo vpisovanje pri družini Švab ter pri tov Sonce Mariji, in sicer vsak četrtek in soboto od 19. io 21. ure.
V Saležu bo vpisovanje pri Kozman Mariji in Obad Janku vsak ponedeljek in soboto od
19. do 21. ure.
V Zgoniku bo vpisovanje pri Angeli Kodran vsak dan od 19. do 21. ure.
Razstava NOB v Plavjah
Nocoj ob 20.30 bo v Plavjah otvoritev razstave narodnoosvobodilne borbe. Razstava je zelo zanimiva in bogata in bomo videli na njej isto gradivo kakor v Dolini. Verno nam prikazuje borbo petega okraja za osvoboditev velike žrtve, predanost ljudstva in požrtvovalnost borcev in aktivistov. Vabimo ljudstvo iz Plavij in bližnjih vasi, da si razstavo ogledajo.
Za Sempolaj, Praprot in Tr-novco bo vpisovanje pri Fur. lan Vid; v Sempolaju štev. 51 vsako sredo in soboto od 17. ure do 21.
V Sesljanu bo vpisovanje pri Gorjan Marij; štev. 48 vsak dan od 14 do 18. ure.
V Vižoljah b0 vpisovanje pri Kravanja Jelki vsako sredo in soboto od 17. do 19- ure.
V Devinu bo vpisovanje pri Legiša Ivanki štev 48 vsak torek in petek od 19. do 21. ure.
V Stivanu bo vpisovanje v gostilni Kocman vsak dan od 16. do 18. ure.
V Mediji vasi bo vpisovanje pri Legiša Liliani štev. 11 vsa. ko sredo in soboto od 18. do 21. ure.
Za Cerovlje in Mavhinje bo
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Odhod Titove štafete
»Pozdrav Jadrana*
Včeraj ob 10 uri zjutraj, je prispela iz Sv. Nikolaja v Koper Titova šitafeta «Pozdraiv Jadrana*, ki so jo nosili koprski ribiči. V koprskem pristanišču se je zbrala velika množica ljudi, in pozdravljala štafeto, Ob tej priliki je v imenu koprskega prebivalstva spregovoril v italijanščini tov. Leone Fusilli, ki je med drugim dejal, da želi koprsko prebivalstvo maršalu Titu ob njegovem 59. rojstnem dnevu, da bi še dolgo vodil naše narode po poti. ki pelje v srečnejše dni vsega delovnega ljudstva. Dejal je, da smo kljub vsem sovražnim 'manevrom, ki jih izvajajo komin-formisti in italijanski iredentisti proti ljudstvu našega okrožja, ostali zvesti pridobitvam narodnoosvobodilne borbe, na podlagi katerih odločno korakamo y socializem. Nato je spregovoril v slovenščini tov. Milan Križman, ki je tako kakor tov. Fusilli želel maršalu Titu ob njegovem rojstnem dnevu. da bi še nadalje z odločno borbo razkrinkoval revizioniste marksizma-leninizma, in mu v želel v imenu vsega koprskega prebivalstva še večjih uspehov.
Tov. Brajnik je nato prečita 1 pozdravno pismo, v katerem je med drugim rečeno, da bo delovno ljudstvo našega okrožja stalo vedno ob strani jugoslovanskih narodov in njihovega voditelja maršala Tita in se z raono ob rami z narodi Jugoslavije borilo za srečnejše dni in boljšo bodočnost. Prav tako obljublja naše delovno ljudstvo v pozdravnem pismu maršalu Titu, da bo *e nadalje razkrin-
kovalo svoje sovražnike, bodisi komimformisite kakor tudi italijanske iredentiste, skratka vsakogar, ki bi drznil ovirati našo socialistično graditev.
Pozdravno pismo so nato dali v štafetno palico in jo izročili ribiču, v čolnu, ki je od-veslal proti Izoli.
Gostovanje MKUO „Kajuh"
iz Ljubljane
Danes 20. t. m. ob 18. uri v zadružnem domu v Šmarjah.
V ponedeljek 21. t. m. ob 20. uri
v gledališču Tartini v Piranu.
V torek 22. t. m. ob 20. uri v Ljudskem gledališču v Kopru.
Na sporedu:	Lope	de Vega:
»PREBRISANA NORICA*, komedija v treh dejanjih (šestih slikah).
Roki in vrstni red so brezpogojno obvezni.
Opozarjamo, da ob dvigu potrošniških nakaznic predložite vse nedostavljene sezname nam v potrditev, sicer ne bomo izdali nakaznic.
Istrska banka d.d.
Koper
Obvestilo
Izdajanje živilskih nakaznic za mesec junij bo pri Istrski banki d.d. Koper od 22. do 29. maja 1.1. po naslednjem vrstnem redu:
1. dne 22, in 23. maja za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri mestnem ljudskem odboru Koper;
2. dne 24. maja za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri mestnem ljudskem odboru Izola;
3. dne 25, maja za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri mestnem ljudskem- odboru Piran in Portorož;
4. dne 26., 28. in 29. maja za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri okrajnem ljudskem odc boru Koper,
Koprski delavci maršalu Titu
TOVARIŠ TITO!
Slovenski in italijanski delavci mesta Kopra Ti pošiljamo dragi tov. Tito, ob Tvojem 59 rojstnem dnemi najiskrenejše pozdrave in čestitke.
Ob tej priliki ponovno potrjujemo odločno voljo, da bomo nadaljevali pot, ki nam jo je začrtala Komunistična partija Jugoslavije pod Tvojim vodstvom. Obljubljamo Ti, dragi tovariš Tito, da bomo nadalje vali s Teboj borbo za ohranitev čistosti revolucionarnih načel marksizma-leninizma, za ohranitev miru ter za neodvis-snost narodov, ki jih ogroža napadalna politika kremeljske bi-rokratične kaste.
Koprski delavci smo ponosni na svoje dosežene socialne pridobitve in z zgražanjem obsojamo in zavračamo nizkotne izzivalne manevre italijanskih reakcionarnih krogov in komin-formistov. Obenem potrjujemo željo, da hočemo nerazdružljivo živeti skupno z vsemi jugoslovanskimi narodi in tako v bratski vzajemnosti graditi socializem ter braniti socialne pridobitve proti kateremukoli napadalcu.
Želimo Ti dragi tov. Tito, da bi še dolga četa živel za srečo in procvit naših narodov!
Koper. J9.5.1951.
Italijanski in slovenski delavci mesta Koper
vpisovanje pri Petelin Lini štev. 6 vsako sredo in petek od 18. do 21. ure.
Opozarjamo vse zainteresira, ne starše, da pohitijo z vpisovanjem za počitniške kolonije v Sloveniji. Naj ne L® izgovora češ saj nas ločita od počitnic še dobra dva meseca. Cimprej bodo starši vpisali svoje otroke, tem hitreje in laže bo delo Pr pravljalnega odbora, katerega naloga je te počitniške koloni je organizirati.
Prvič v Trstu
letela na reakcijski pogon
Včeraj ob dnevu ameriških oboroženih sil je bila na Trgu Unita vojaška parada, nakar je pc- Nabrežju sledil mimohod vojakov 351. pešpolka.
Paradi in mimohodu sta prisostvovala generala Winter-tor.- in Sebree. Največja zanimivost dneva je bila eskadrila osmih letal ha reakcijski pogon, ki so letela s hitrostjo nad 1000 km na uro. Tržaški italijanski šovinisti so z veliko žalostjo v srcu ugotovili, da to pot niso bili gostje kakor lani na podobni paradi italijanski oficirji.
SINOČI V AVDITORIJU
"Obrt gospe Warren"
Tudi včeraj se je Avditorij napolnil z občinstvom, ki je prišlo, da prisostvuje premieri Shawove drame »Obrt gospe Warren». Slovensko narodno gledališče si more šteti včerajšnji večer med svoje najbolj uspele prireditve. Občinstvo je imelo priliko spoznati nekatere igralce tudi v vlogah, v kakršnih jih doslej ni bilo navajeno videti. (Naš gledališki kritik bo napisal kritiko predstave po reprizi, ki bo v torek na Kontovelu; tam bo v vlogi, ki jo je imel danes Jožko Lukeš, nastopil Stane Starešinič).
Mladi gostje iz Gorice	
,.y\,gč '.-iKkiaSsiž■ • V ' >'y 'JM	
Obračunavanje med zakoncema
Včeraj popoldne se je zatekla po zdravniško pomoč v tukajš. njo bolnico 43-letna Vittoria Zanin iz Ul. Brunner 9. Zenska je bila pošteno potolčena Po nosu in obrazu, tako da si bo zopet opomogla šele v 8 do 10 dneh. Kakor je pripovedovala, sta se Pri kosilu sprla z možem, 38-letnim Emilijem, ki je po dolgem prerekanju izgubil potrpljenje irv dvignil roko.
Vlomilska sreča in nesreča
Predvčerajšnjim ponoči so neznanci s- silo vdrli v stanova-nanje 44-letnega Martina Ori-ga in m/u odnesli jz neke omare 370.000 lir gotovine. Oškodovanec je imel denar spravljen- v pisemskem ovitku skupaj s šestimi srebrnimi kovanci. Origo je javil tavino policiji in pojasnil, da so vlomilci p-ri-šli v stanovanje v teku dneva, ko -njega ni bilo doma. Policija je uvedla preiskavo.
# * *
Mnogo manj sreče sta imela druga dva vlomilca, ki sta bila med nepoštenimi cte-lom presenečena in sta morala brez plena bditi naravnost v zapor, v * *
Farmacevtka lekarne Bia.-o-letto v Ul. Roma 16 je javila policiji, da ata se v sredo okrog 22. ure dva neznanca sumljivo stnukakala okrog stranskih vrat lekarne, ki vodijo v hišno vežo. Policija se je za zadevo pozanimala in postavila naslednji dan v zasedo dva stražnika. In res .ata se tudi tokrat i-n nekako ob isti uri pojavila, pred omenjeno vežo dva moška ter skušala od-preti vežna vrata. Ker pa so bila ta- zaklenjena, je eden potegnil iz Žep-a šop ponarejenih ključev ter se pričel ukvarjati s ključavnico, Stražnika sta ves čas čepela v skrivališču in opazovala njuno delo. Ko pa se je vlomilcema posrečilo priti v vežo in sta se nameravajo ravno lotiti vrat v lekarno, sta stražnika planila narinju in ju aretirala.
Prvi. 37-letnj Eugenio Peternelih iz Ul. Gaspare Gozzi, je vse priznal, medtem ko se njegov sotrudnilk 24-letn-i Rodolfo Quargnal. stanujoč v Ul, Lo renzetti 36, zaenkrat še noče izpovedati. Nepošten jaka rta bila pridržana v zaporu in se besta morala zagovarjati pred sodiščem zaradi nameravanega vloma,
Kakor italijanska šolska uprava zapostavlja slovenske šole, ko gre za vprašanje pro-štorov, sredstev zq učila, popravila in podobno, tako čutimo enak odnos do slovenske šole tudi pri namestitvah učnih moči.
Slovenske šole sploh nimajo nameščenih suplentov in tako nastajajo medi letom, zaradi bo-ležni vrzeli med učiteljstvom, katere pa morajo kolegi na šoli izpopolniti. Da tako trpi pouk, je vsakomur jasno. Šolsko delo je silno utrudljivo in dnevno pet ur nepretrganega govorjenja, pozornosti, v kateri je napresta-no učitelj, ustvarjanje duševnega kontakta- z učenci živčno izčrpa šolnika. Ce pa mora učitelj še nadomestovati v drugem- ra-zredtu, potem- dvojnega dela ne mere vestno izpolnjevati, ker je to fizično čisto nemogoče, ali pa po kratkem času zboli.
Talko se je n. pr. dogodilo na neki šoli na našem področju Tržaškega ozemlja, d-a je v začetku aprila odipotovaia neka učiteljica v Ameriko. Razred je, poleg svojega, da bi otroci nadaljevali z rednim poukom, prevzela učiteljica, ki je bila ši-bskega zdravja. Vzdržala je z dvema razredoma le 14 dni. Ker ni mogla dalje, je razred zopet prešel v rotke drugi učiteljici, ki ga je združila s svojim. Koliko pouk v takem razredu lahko uspe, ko med letom menja trikrat učitelja. ve povedati vsak šolnik pa tudi starši, ki spremljajo uspehe i-n neuspehe svojih otrok. Pri tem Pa učitelji, ki nadomestujejo, ne morejo odlpcir.oči, ker kakor srno na začetku poudarili, že pouk v enem razredu dovolj izčrpa učno moč.
Up-raviteljstvo šole je neštetokrat prosilo, da šolska uprava uredi to zadevo, toda vse do danes brezuspešno.
Na neki drugi šoli je manjkala -nad dv-a meseca resno bolna učiteljica. Na tej šoli je zbolela pozineja še ena učna moč in bila odsotna meisec dni. Zaradi lažjih obolenj so izostale še tri učiteljice. Istočasno je torej manjkalo na šoli 5 učnih moči. Le dobri .volji in požrtvovalnosti ostalih šolnikov se moramo- zahvaliti, d!a- se je
vršil -pouk naprej v vseh razredih. čeprav je jasno, da v tem času, ko so morali učitelji nadicmeitova-ti v 5 razredih, ni mogel biti pouk na višini.
Ce bi za slovenske šole imeli su-plente, kakor jih imajo na italijanskih, potem- b; bila stvar laže rešljiva, toda za slovenske šole ni kreditov, da bi suplente nameščali.
Podobnih primerov je med šolskim- letom več in prav gotove ne v korist slovenski šoli.
Kakor- smo že večkrat ugotovili. moramo pribiti tudi ob tej priliki:	italijanka šolska
uprava, ki kroj; usodo tudi slovenskim šolam jim je mačeha in po dosedanjih izkušnjah smo prepričani, da sie odnos italijanske šolske uprave do Iovenskih šol ne more v bistvu izp-remeniti. Z a,to ponovno postavljamo zahtevo po slovenski šolski upravi, ki bo edina lahko resnično branila interese slovenske šole.
Sestanek partizanov
I. okraja
Preteklo sredo je bil v ulici Rugge-ro Manna 29 sestanek partizanov in aktivistov I. okraja. Sestanek je vodil tov. Pernarčič. Tov. Stoka j* govoril -o današnjih vprašanjih Zveze. Dejal je, da morajo biti partizani vsem v zgled kakor so bili za časa NOB; to tembolj. ko imamo danes nove sovražnike, kominformiste. k; svojo vojnohujnkaško politiko zakrivajo z gesii miru.
Samo zato. ker hočemo partizani misliti s svojo glavo, nas zmerjajo, da smo bili že za časa borbe gestapovci, špijoni in podobno. To p® nas ne moti in se moramo boriti, da vključimo v naše vrste vse poštene demokrate.
K diskusiji se je oglasilo več tovarišev, ki so dejali; da je treba posvečati več pažnje partizanom. Kot nekdaj bi morali organizirati skupinske izlete., ustanovil naj bi se partizanski pevski zbor. «Primorski dnevnik* naj bi tudi več pisal o vprašanjih partizanov itd. Po diskusiji so izvolili delegate za partizansko konferenco, ki bo junija meseca-.
Baletni večer
baletne šole iz Kopra
bo DANES 20. MAJA ob 20.30
v Avditoriju
SPORED:
I. MATETIC:	»SVOBODA*
Izvaja Vuka Hiti - Kumar F. PINTARIČ: »PASTORALNA SUITA*
Pastirice: Jelka Rebec, Franka Rebec, Boža Zadnik, Jolanda Barut.
Pastirji: Lučka Pišot, Majda Herkov, Djana Vidmar, Amina Scher, Aleksandra Hvala, Sonja Keber, Marija Jakomin. J. KRICKA: »PRAVLJICA O RAZBOJNIKIH IN ZIVALI-CAH*
Babica:	Marija Jakomin -
Deklica: Jelka Rebec - Razbojniki: Sonja Keber, Franka Rebec, Boža Zadnik - Raci: Djana Vidmar, Lučka Pišot -Psiček: Majda Herkov - Petelin: Jolanda Barut - Mački: Amina Scher, Pavla Jakomin -Kozel:	Aleksandra Hvala -
Otroci: X.
Vstop z vabili, ki bodo občinstvu na razpolago od četrtka dalje pri «Adria-Ex-pressn, Ul. F. Severo 5-b -tel. 29243.
PROSVETNA DRUŠTVA
Dramska družina Prosvetnega društva «Igo Gruden* v Nabrežini uprizori v četrtek 24. t. m. ob 20. uri v kinodvorani komedijo Fodorja ((MATURA* v treh dejanjih.
Vabimo k številni udeležbi.
Včeraj sc je približno 40 goriških mladincev im mladink privoščilo izlet, da si ogledajo naše mesto. Seveda jim ni šlo samo za zabavo, temveč so si prišli ogledat tudi našo tiskarno in se tako vsaj površno' seznanili z rojstvom časopisa. Z velikim zanimanjem so si ogledali tudi klišarno, nato p<a so pogledali tudi stavnico in rotacijski stroj, kjer so se tudi slikali. Zadovoljni, da so videli nekaj novega so se med zahvalami in stiskanjem- rok veselo poslovili od nas. — V” zgodnjih popoldanskih urah so se pomudili v mestu, posebno ob morju, ndSkar so preko Bazovice, kier so se tudi poklonili spominu bazoviških junakov, in Nabrežine odpotovali domov. Mpd potjo so si ogledali tudi veliko jamo v Briščikih.
Kulturni večer
P. D. iz Barkovelj v Avditoriju
V sredo 30, maja prireja Prosvetno društvo iz Barkovelj kulturni večer na katerem bodo nastopili pevski zbor, pevski duet, otroški recitacijski zbor, otroški balet in mala pevka solistka. Opozarjamo že danes na ta večer in pozivamo vse ljubitelje lepe pesmi in lepe besede, naj dvignejo sporede, ki bodo veljali kot vstopnice, pri «Adria-Express» v Ul. F. Severo 5 b, v Ul. sv. Frančiška 22, I. in v Barkovljab pri Scheimerju Tediju.
V NEDELJO 27. MAJA VSI NA STADION „PRVI MAJ«!
B 1	"il>	m. 'i at m niff **
0 Vi o li Iti belem
bo nudil najmlajšim polno razvedrila* z® odrasle pa bo preskrbljeno z jedačo in pijačo
URADNE OBJAVE
NOVI TRG ZA PRODAJO SADJA IN ZELENJAVE
21. t. m. bodo v Ul. Edmor.-do De Amicis otvorili nov trg za prodajo sadja, zelenjave, cvetja in drobnega blaga.
Za poskušnjo bo v začetku omejeno število prodajalcev prodajalo navedeno blago. Kasneje bodo zgradili primerno streho in stojnice.
ULICE ZAPRTE PROMETU Občir.-a obvešča, da bodo zaradi nadaljevanja kanalizacijskih del od 21. t. m. dalje zaprte prometu naslednje ulice: Ul. Vasari od Ul. Oriani do Ul. M. D’Azeglio in Ul. Alfieri od Ul. M. D’Azeglio do Ul. Cano-va in sicer za dobo, trajanja navedenih del.
NOVI PREDSEDNIK POKRAJINSKEGA SVETA Z odlokom od 19. t.m., ki sto. pi takoj v veljavo, je od predsednika cone imenovan za novega predsednika pokrajinskega sveta dr. Giulio Cleva.
Prejšnji predsednik Giovan-ni Tanasco je pred časom podal ostavko zaradi svoje politične delavnosti, ki ga zaposluje ter mu ne dopušča potrebnega časa za povoljno administrativno delo.
SINDIKALNE VESTI
Jutrj 21. maja ob 19. uri bo na
sedežu Zveze Enotnih razrednih sindikatov v Ul. Machiavelli 13, sestanek izvršilnega odbora Zveze Enotnih razrednih sindikatov STO.
Pevski zbor „Skamperle"
Naš odhod v Prvačino je danes točno ob 11. uri in 30 minut. Zbirališče je tedaj že četrt ure poprej. Ako se nahajajo med pevci kaki umehkuži» naj se za enkrat ne plašijo dežja.
Vsak naj prinese s seboj »meh za smeh«!
PROSVETNO DRUŠTVO LO-NJER - KATINARA priredi danes 20. t. m. veseloigro v treh dejanjih »ZAKONCI STAVKAJO* J. Pohla, ki jo je prevedel F. Lasič. Režiser je član SNG Sancin Belizar. Predstava bo ob 16. uri na dvorišču pri Zupanu.
Vabimo k številni udeležbi!
LINHARTOVA »ZUPANOVA MICKA* IN KONCERT »TRŽAŠKEGA ZVONA* V NABREŽINI Prosvetno društvo «Simon Jenko* priredi danes 20. t. m. ob 16. uri v Nabrežini reprizo Linhartove «Zupanove Micke* združeno s koncertom «Tržaškega zvona*. Cisti dobiček te prireditve in vseh gostovanj je namenjen skladu za zgraditev Kulturnega doma v Trstu.
FOLKLORISTI !
Vsak ponedeljek in četrtek so na stadionu «Prvi maj* redne vaje za nov nastop, ki bo prihodnji mesec.
GORIŠKEGA
Kominformisfična
volilna demagogija
«In to novo pot (kakšna bg ta nova pot, iz članka ni razvidno) bomo nastopili pričenši s preusmeritvijo naših občin in naše pokrajine». S tem besedami zaključuje simpatična ko-minformistka Mira svoj članek eVolitve na Goriškem» na včerajšnji goriški strani «Dela».
Očitno gre za retorični zaključek volilnega člančiča, katerega namen naj bi bil, da bi svojim vdanim podložnikom povedala, da so zelo blizu ciljo in da bodo ob prihodu na oblast postavili novo demokratično upravo.
Ko premišljujemo te propagandistične in demagoške fraze, ki naj bi bolj kot drugo vlile poguma njenim kolebljivim, sopotnikom, tedaj se nehote spomnimo na Mirine smartres po Doberdobu, ko je od hiše do hiše prepričevale svoje somišljenike in ni pod nobenim pogojem mogla najti določenega števila kandidatov. V smrtnem strahu pred polomijo se je znašla v objemu «ncodvisnežev». Toda niti njena prikupnost niti njena jezičnost nista zalegli. Malo niže v «Deluy> beremo, da so jih vendarle in najbrž s precejšnjimi mukami zbrali toliko, kolikor jih je potrebno za sestavo kandidatne liste.
Ce njene lepe besede iz uvodnega članka druge strani primerjamo s stvarnimi pogoji ko-mmformistične svojati v Doberdobu in po vseh ostalih občinah m vaseh, tedaj nam ne bo težko spoznati, da so njene pisane besede precej odmaknjene od tal in so bile zapisane, da
prikrijejo antipatije in sovraštvo, s katerim je ljudstvo do nje razpoloženo.
Nekaj podobnega je doletelo tudi kamin formi sta Zvonka.
Mož se je zaenkrat potrudil samo do Sovodenj, da bi ga kdo ne spomnil njegovih dejanj pred pričetkom druge svetovne vojne. V Sovodnjah je imel po pisanju «Dela» prpo zborovanje ki se ga je «udeležilo mnogo občanovi). Število udeležencev je stvar kriterija. Nikjer ni rečeno, da če je za eno organizacijo 30 (trideset) udeležencev že «mmogo», da je potem tudi za druge, ki objektivno gledajo, enako. Vendar je «Delo» s številom zadovoljno, ker še nikoli niso imeli več kot toliko radovednežev. Med temi pa je bila večina Slovencev, ki so prišli Prodajat zijala. Sovodonjei to lahko potrdijo.
Zaključek: Napovedana eno v a Pot» je torej precej rakove »sorte*; je stalno nazadovanje neznatnega korminformističnega vpliva med slovenskim ljudstvom v zamejstvu, dokler se kominformi stični voditelji ne bodo znašli pred dokončnim razsulom.
Izlet na Staro goro
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v četrtek 24. t.m. popoldanski izlet na Staro goro pr,; Čedadu. Izletniki bo do potovali g avtobusom, ki jih bo čakal ob 13. uri na Travniku Prijave sprejema Darko Šuligoj — urar na Travniku,
volitve nimajo političnega pomena» (Mira Rijavec v «Delu)> skoraj teden dni za nami. in sicer 19. maja 1951).
i II tesso del giorno"
Vedelo jv namreč (ljudstvo), da ne gre za navadne upr a v n c volitve in za izvolitev tega ali onega kandidata, ampak je pri-piscvdlo že od vsega, začetka volitvam tudi velik politični pomen (Primorski dnevnih, 13. maja 1951 v članku «Gorjški Slovenci pred upravnimi volitvami))).
«Titovci in njihovi» beli uza-vezniki so neprestano zatrjevali in še vodno Zatrjujejo, da te
Vesti za trgovce
Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim. trgovcem, du sd na njenem sedežu v Ul. IX. Avguria 11 lahko ogledajo sledeče dklrožnice; navodila za plačila s Somalijo; trgovinske izmenjave z Dansko; podaljšanje trgovinskih operacij s Švico; fzvoz košar in drugih lesenih izdelkov v Anglijo na podlagi sistema LEGI; izvoz v Ira 1.500.000 papirnatih vreč zai cement; trgovinske izm t s ve s Kanado.
Predavanje o zapadnih Julijcih poleti in pozimi
V sredo 23. L. m. ob 20.30 bo na stadionu «Prvi maj* predavanje, ki ga priredi PDT. Predaval bo znani planinec z lepimi skiop-tičnimi slikami v barvah o zapačL nih Julijcih poleti in pozimi.
Vabljeni planinci in prijatelji.
PDT
IZLEt PDT NA NANOS
V soboto 2. junija in nedeljo 3. junija priredi PDT dva tradicionalna planinska' izleta na Nanos. (Prvi s prenočevanjem v «Vojkovi koči* na Nanosu).
Vpisovanje pri ZDTV, Ul. Machiavelli 13, II. od 17. do 19. ure do 21. t. m.
IZLET PDT NA KOROŠKO K JEZEROM
PDT priredi 29., 30. junija in 1. julija izlet h Koroškim jezerom. Odhod iz Trsta z avtobusom preko Vidma in Trbiža v Brnico k Baškemu jezeru, skozi Rožek k Sv. Jakobu v Rožu, v Borovlje. Prenočišče bo prvi dan v Smar-jeti v Rožu. Drugi dan gre pot skozi Celovec k Gospe Sveti hi okrog Vrbskega jezera v Rožek. Tu se drugič prenočuje. Od tu je pot skozi Beljak k Osojskemu jezeru, nato povratek skozi Beljak in Trbiž domov.
Informacije in vpisovanje pri ZDTV, Ul. Machiavelli 13, II.
IZGUBLJENI OTROŠKI DEŽNI PLASC
ki smo ga našli na stadionu «Prvi maj* ob priliki prvomajskega praznovanja, lastnik lahko dvigne v torek 22. t. m. v Ul. R. Manna 29.
RAZSTAVA NARODNE OSVOBODITVE V SALEZU Včeraj je bila v Saležu otvor-jena razstava narodne osvoboditve. Govoril je tov. Janko Furlan. Razstava bo odprta vsak dan od 8. do 21. ure pri Stubeljevih do torka 22. t. m.
Izžrebane loterijske številke
BARI CAGLIARi FIRENZE GENOVA MILANO NAPOLI PALERMO ROMA TORINO VENEZIA
32	16	68	49	52
89	31	25	90	19
7	40	14	68	57
71	65	70	50	21
31	9	42	79	65
53	58	7	1	65
13	4	2	21	43
8	83	62	84	58
43	3	2	56	54
35	76	73	11	37
V Štandrežu napeljujejo vodovod
Ko so tudi v javnosti že precej na glas šepetali, da so pred vrati občinske in pokrajinske volitve, smo naenkrat zagledali. kako so v vas pripeljali nekaj orodja in pričeli kopati jarek za napeljavo vodovoda. Dela so zaenkrat že precej napredovala in upamo, da jih bodo do volitev dokončali, ker bi se lahko zgodilo, da bi vladajoča stranka pričela misliti: no, volilna propaganda je mimo, kaj bi še dokazovali svojo naklonjenost potrebam prebivalstva.
Pri gradnji vodovoda v Stan-drežu se je vsakikrat pokazala občinska nenačrtraost. Najprej so asfaltirali cesto, nato pa pričeli razkopavati asfalt in kopati jarke vzdolž in počez ceste. To se še sedaj lahko opazi na cesti pri prvih hišah od begunskega naselja proti Štandrežu.
Pravijo, da bodo popravili tudi cesto skozi vas. Trenutno s tem v zvezi niso še nič pametnega ukrenili, pač pa so pričeli širiti samo del ceste, ki pelje do begunskega naselja.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 19. maja 1951 se je v Trstu rodilo 9 otrok, porok je bilo 10 in umrlo je 9 oseb.
CIVILNE POROKE: uradnik Max Rudolf Shirmer in gospodinja Hildegard Petri, čuvad Fortunato Logovi-ni in gospodinja Cecilia Pettirosso, trgovec Umberto Manganelli in gospodinja Gilda Massari.
CERKVENE POROKE:	trg.
Pomočnik Albino Canciani in gospodinja Laura Sulini, bolničar Andrej Malnič in trg. pomočnica Ildegarda Strgar, inštalater Sergio Toffano in gospodinja Neila Fonda, trgovec Italo Spinardi in gospodinja Liliana Camerino, zdravnik dr-Duilio Montenero in uradnica Luciana Lanzetta, mehanik En-zo Pampanini in uradnica Regina Salvarano, uradnik Nico-lo Davanzo in profesorica dr. Mariella Farolfi.
UMRLI SO: 42-letni Ferruc-cio Vianello, 65-letnaj Maria Gallo, 1 dan stara Maria Chiase-lotti, 70-letna Josipina Radovan por, Cok, 78-letna Katerina Mi-lovac vd. Zamarini, 27-letni Luigi Francesconi, 87-letna Paola Szabo, 93-letna Maria Olivieri vd. Fortuna, 69-letni Jakob Trebeč.
Gledališče Verdi
Nadaljuje se pri gledališki bb gajni prodaja vstopnic za ^ beno prireditev, ki bo ob t ^ seuetnici smrti_G. V£fJ\F0>
«REQUIEM», G. Verd‘ja. delovali bodo solisti. jn[0 Guerrini, Ebe Stignant, 1(, Prandelli, Ivan Sardi zbor *. dališča Verdi in orkester r Vitto-filharmonije. Dirigiral bo rjo Gui.
Razstava NOB v Barkovljah^
V Barkovljab je bila vc''3L°ae 26. uri otvoritev razstave osvoboditve. Razstava bo ure_ danes in jutri od 9. do1	• j.
Vabimo vse, da ne zamiidU like, da si zanimivo raz*« ogledajo.
OPOZORILO NA VAJ®
V OSTREM STRELJAN
Glavni stan ameriških nih sil . v Trstu obvešča J4 da bodo na spodaj 0 |janjU streliščih vaje v ostrem s ob naslednjih dnevih m ^
Tečaj za infiltracijo v rinevn» Repnu: 21. in 22. maja, ^ od 6.00 do 24.00 ure. Na za ^ strelišču v Repentabru. l8oo 24. maja. dnevno od 6.w v ure. Na raketnem stre ^ Malem Repnu: od 21. do ^ pla dnevno od 6.00 do 18.0 strelišču za možnarjt' j.evno Repnu: 25. in 26. maj , cd 6.00 do 18.00 ure.
OGLA?!
MIZARSKEGA VAJENCA ^aP »
kso išče delavnica v U1-
>tiWe
—plfJt!
UGODNA
PRILOŽNOST:	„zZi,
stroje vseh vrst ima Ul. Istria 86.
RASTLINE in cvetlice Naslov na upravi list®-
spomladanski	0
PLASC za srednjo P°? .j^a dam. Naslov na uprav1
_____________ —■"Tj pr*
HAUBO ZA SUSENJE
darr,. Naslov na upravi skega dnevnika*.
 ^
PRODAM 50 litrov b01***. na. Naslov na upravi
PRODAM
PRVOVRSTP^ 43. IN DETELJO — Nabrer
KUHINJE, SPALNIC^ #!, g
JEMNICE dobite po ni& nah v Ul. XX. septemb Trst.	^-—<7
NOV ŠIVALNI STROJ fBSl. S'1' Naslov na upravi h5 ’ Frančiška 20.
GREM KRPAT IN V jjšt^*.
dom. Naslov na uPra
MODISTKA izdeluje, ^ati. Vi
klobuke po zmernih	____
Goldoni ll-III._____________
MOŠKO PERILO šivilja. Naslov na ,JP ■
 TlPl^iva'
HITRA IN VESTNA dogi. P
CA sprejema delo	_____
siov na upravi lista.
PISALNE, ŠIVALNE iN^ji. N»' NE STROJE POPRAVIJ ____________
slov na upravi list3-
URE NAJBOLJŠIH	r
dam. Naslov na • «Prodam».__________
TRGOVSKE ZASTOPNIK® 1
za prodajo gospodinj . metov. Naslov na UP lista.
______________________  j<upinJ
ISCEM
STANOVANJ®-^ uPr3V,
tudi pohištvo. Naslov jjjcd lista, Gorica, Ul. S. tel. 11-32._____________
ZENSKO SREDNJIH	Tr*
/JLIVOIVLI JIICO' • -	xKn71
gospodinjstva išče Garibaldi št. 11
bikM^-1 y_
Ure najboljših rižice in vsakovrstna
vam nudi po ugodr.n
Mala*01!
OPČINE - Alpinska
vr
9. in 10.
dvodnevni i z l c
Bled
v numia"11 cene - mariDOr
Buzet
enodnevni*j v
10. junij«
flidoušcmo ^
Vpisovanje d°	Lij,	t-
pri Adria-EkPfJ;
Severo
IŠČHHI0 NATAKARJE, KUHARJE, SO
'o IJp trni vik
ArigjpagiaCiti
o Arsi/tf
fSLAHD
Q9)'v)0vHi |
in borba za socializem v posameznih deželah
taini&m ^^tem številu se v i najosnovnejših principov so-sor^^vljajo razna cializma. Rezultat take politi-teslom enotnostmi 0it>“^a ■tXMt \ke ie slabitev vseh progresivnih sil. Taka politika pod-
Mom icna Spanja pod iti ^e?oinosti in neodvisno-k‘n*Jž!uetTu, so Površni Ijud-toačiH v.e* l.e Pofavvv o-kot no trn ■ rodbinski prepir, pr j,- J?1? neslogo. O nas, n.
^lisZVemo sedai KAkcii°
K in h?- so nal'Prej govorila v^cemo osnovati varli-
“eko iJO? !t“"» ustvariti s‘ndikatov, da se biroja č, Pre' ■ n<,padi Inform-' ’° gled£ ni Jlh bUo mal°' ki
■	Pr°0rama. «i7f\h^a so *° neresno occ-
»o^isVVr' ~ ki Prav za Ria,, l; °.bt‘e žrtve sizobče-ga izrekl<* inform-
«% vXpartjia’, pa S°
ostavko — spre-
'tzumetir?°\azali’ da bolje ti	^	i *a Pokret pome-
feprato	?zst°Pi iz Parti-
tpor nr?r	? PratH masovni
‘otn k JJi0^.021 in direkti-Otakn bajajo do partij
■ jj dezele iz inozemstva.
4ffi ^ ?! n<ls tiče, smo se t-ru-n*>žicnm spanskim ljudskim Mm?; Prasnimo smisel in ** V£d„r,p?n}en tega upora, ki
toievških 1 jJirl v infornibi-
*'č druner, C iah- Ne ^re za tejših, ^ot za stotine sta-tih	}ev	komunistič-
ttttniJL"! m tisoče starih ko-it tuipm ’	se odkrito upira-
Kčejn Ji vodstvu. Pokazati ^Pafr» ?„ kriv‘co, popraviti doseč; „fa,r z vsem narodom Hl^pn° ztaago.
*" kcmuJiJ ne are tu zgolj h za krii Padnike, pač ftrtijah	Z°- v socialističnih
T*ti xiTJ, socialističnem po-^vskšl-J1’ ■?“ globoko krizo #e Srp ♦? gthanja v celoti. In *ki ©rpn!t Z° nevažen rodbin-ije, J > Pač pa za vpraša* 'kt&irši^n \ce Velike družine ' Ua& l delavskih plasti.
S? 2 ^jJL^zujejo^ našo 1,1 na« in,0godki v Jugoslaviji Ho uJJenujejo titoiste. Mar <Noh^L^orijo? Mar vedo N b- 3 3e *° titoizem?
&*°»amak;1 S?)izem samo ju-klike POjav, bi ne imel
Sesuje m 'w kqkcr mu ga Ni	m ali neki
?J«, »S zel° oddaljeni od N ker^Va si!a ie prav v ^ ker Je svetovnega pome-lO* hek?i vfr°k, pač pa le od-splošne evolucije so-■<tlereni‘-Značilne za čas, v >lici ivi, m° in ki je v res-N S?r°č‘ia titoizemi. Za-ni .sile in obsega, ker WPine	zgolj na omejene
^ iti k	več zajel ves..na-
f rnT/ }e z,ad°l ob vpraša-N ,iJJnaTod'ne0a položaja in končno zaradi 3e ?jJlh razmer, v katerih N Pbjavil ter zaradi sijaj-^niiVfdenja Komunistične V®tell2,U6FOsla,uiie ter njenih eSS’ J?, ta pojav deloval <9l(q'*Plozija in služil za » *a 1 novost v zgodovini, Nh rtJi^tičnih deželah na-Nio ,,?ce7i,i Pojavi, ki pri-l>!e to tJJ Uniji evolucije. Urjeni J Ptogih ne ovira — mislim samo na in* žeNfoo^f ~ d<t .govore o li !n da’ • ]lm najbolje ka-iz sv.°je argumente jem-^ Se „Se,W kroga, v kate-JJejst ljejo-
*Sa *C1-izn3'*’ da te stal‘na gl°-J,°iz,rnJ’ lz katere je zrasel
že
N leto' Z°tela Nila N J948. Tudi če Ss,ca obt^tena informbi *? 'n n? °*b“ Proti Titu, P...
Jugoslavije, bi titoiJJ n deželah poja-‘in znaki titoizma.
sLtJa°dkC\no'w-
tiJtoiji titoizma v Ju-<nČatejo ”Ulo3o starejši: ne tiMioj!afn sa‘n0 na problem tp* Md; e„netKio;snosti»1 te m-*oNe ffp ? neodvisne kon-‘h revni^^tevije v vpra-^r^ianp Ucionane taktike Jetrna i Posameznih točk "bd^nn-lenmizmn
•ki
io’ k\ Ihhij?JJ?iglisti samo ti-o,'Oh	določeno ideologi-
razJJJP VO temu ali k neke	tistl»	fc; so
!jw-0c’-®Ii’pn e' Dar>es de!a iN.fcispN "cJifco število
sN-so^rda tega niti ne
StgeSZS Jus >■?
rioba se pri-ioN	Ponavljajo ve-
!e ® «e nouri ‘ Prjtaši. Točno, { n“Pienot’Za>0 mar te fra-L D «ue<u ’ dokažejo, da iJPMii rtJU0 dye različni
i.- -otu,- • o zavesti <t,J .v.JjjJJ sPloh na pod-gospodar-
ena, kjer je
k*?' kjer ^ 1 stvarnost in boi^, kapitalistična bolj an manj neokrm
H.
ni, ”e . moremo teh in^tevUnr^otmh sistemov kjrrlh.z . zemljepisno WTri-> ss,Ie enega in stJJJ", b’ie na na-,sne3u -,o b nekega na-
K:nega 3S.
Cf<r,
ioči etobNN kapitalizma v 'C0	P^edstanija	do-
“ dežel, ki se bolj %	č,,,p av‘cena imenujejo
JtiiJšeh hJjmveč dejstvo, zarnJJVeta- kapitalu a <ieje/ cdbah velikega iri‘hJaston(liJ vs,‘ večjem šte-SlMo ua^„rTMi P°-invi. fc*
l'1 \r,S°cialbmn m'ak dalje v
Se? tperspekti„ Se pravi’
, (efc& S;,S.e socializma
Skl ‘tfcoP™,°, 3,ne i« poti fc
bo®0!>fcus d-hS«' da bi »u09ffata evolvri* ta naravna Sen -odrejenih la utesn‘ P° S J‘l novena -termnUik, ne S,f0 °0iro. Tn ^tea, tem-Siij ?hnogih nJše}la tudi za iSira Sncc-pc ije elr kih oče jo Si l \n0zernitvoklvi1'’} ph
vzporednika.
r J^StVO.
‘!»(?fn!p „sle vlade in a' - *" sebe	■ ■ države
mjej,
:aio z vojno vnesti v r,‘ae do"	5lstem	Ta-
‘ Predstavi^ ^0em?'
Ja negacijo
dežell°rte1n SSde rtJ S3?.} sistem
jarmljevanja ostalih dežel, vpliva tako, da prevlada strah pred tujo nadvlado nad logično željo po napredku. To je povzročilo, da so se ustvarile neke koalicije, ki v nekaterih deželah ovirajo razvoj socializma in da so se ustvarile druge koalicije mednarodnega značaja, ki prav tako zadržujejo napredek, ki bi bil danes mnogo večji, če bi bili drugačni pogoji,
Teorija o dveh taborih, ki sta jo iz političnih potre b Sovjetske zveze ustvarila Zdanov in Informbiro ne more prekriti dejstva, da je danes v imperialističnem in antidemo-kratičnem taboru — kot ga kapriciozno imenujejo — na stotine tisočev delavcev in demokratov, ki bi s svojim delom, če ne bi pretila nevarnost iz Rusije, pripomogli, da krene svet na pot demokracije in socialnega napredka, s čimer bi se pospešila in razširila zmaga socializma v svetu.
S tem pa še ni rečeno, da ni potrebna partija, Jci bi u-smerjala delo vseh naprednih sil.
Po drugi svetovni vojni so voditelji ruske komunistične partije ter z njimi vodilne o-sebnosti stalinskega komunizma raznih dežel definirali evolucijo socializma v novi dobi z besedami. DA BO VSAKA DEŽELA SLA V SOCIALIZEM PO LASTNI POTI. S porazom fašizma so bile vsem narodom odprte pot; za nadaljnji napredek in ne le narodom na Vzhodu, pač pa; tudi na Zapaiiu, kajti tudi je bilo čutiti, da obstajajo nove sile, ki vse odločneje vplivajo na zgodovino.
Seveda bi zašli predaleč, če bi hoteli naštevati vse vzroke, ki so privedli do paralize, ozkosrčnosti in nesigumosti, v kateri smo danes. Toda najbolj moramo pripisati odgovornost za nazadovanje politiki Rusije in delovanju Inform-biroja.
Jasno sem dejal, da gre no-leg vsega za prehodno dobo, ker bistvo našega časa predstavljajo: neusmiljen poraz fašizma, progresivno propadanje klasičnih oblik kapitalističnega sistema, kateremu zvoni mrtvaški zvon (in kar ne izključuje tu ali tam, danes ali jutri, kake revolucije) ter po vsem svetu razvoj krepkih novih sil, KI JIH NIHČE VEČ NE MORE ZADRŽATI.
Jugoslaviji je uspelo, da razvije ((disciplino«, ki je v resnici pomenila teror in to ne kompromitira razvoja socializma niti v deželi sami niti v svetu. In v vseh drugih deželah se pojavljajo 'neodvisne sile, ki pomenijo močan in pogumen odpor proti nasilju in kažejo na ponovno pregrupa-cijo socialističnih sil, kar je tudi^ osnovno vprašanje tega kritičnega časa, v katerem živimo.
(Po članku Feliksa Montiela iz ({Mednarodne politike«).
MRAZ IM VROČIMA MA ROREJSREM BOJIŠČU
24. junija 1950 v času najhujše vročine so čete severne Koreje izzvale vojno, ki je še bolj zaostrila odnose med velikimi silami, posebno med ZSSR in ZDA. Vojna sreča se je od začetka sovražnosti do danes neštetokrat menjala in zdi se kot da je 38. vzporednik postal sprehajališče čet, ki se bore na severni in južni strani. Lahko bi zato 38. vzporednik imenovali {(sprehajališče smrti«, saj je nešteto mladih življenj našlo ob njem nepotrebno smrt. Kot kaže slika, so morali vojaki med vročima obdobjema prenašati tudi polarni mraz z vsemi njegovimi
nasa posledicami.
V «SOVJETSKEM»
ŠOLSTVU
8 .
Gtfiokom delau-cm in etme/db immln bhim ia Studii omm ocjo-cm mladi poinauihama denarnih tiedbtm
V enem izmed poglavij opisuje El Campesino življenje ((sovjetskih« študentov. Ker je tudi o teifli kominformovska propaganda vrgla v svet laži, ki potvarjajo dejanski položaj študirajoče mladine, bo dobro, da si ogledamo kaj pravi El Campesino:
aSovjetski študentski krogi so odraz razredne razčlenjenosti Usovjetske« družbe in odraz splošne korupcije v ZSSR. Nasprotno od zatrjevanja abože valcev ZSSR, je delavski mladini študij skoraj onemogočen. V Moskvi in Leningradu, kjer prejemajo študenti najvišja podporo (iker gre za institute 1. kategorije), ta podpora ne presega 250 rubljev. V šolah po-
Ui dMaledke
K DOGOVORU MED ZDA IN DANSKO O POVEZAVI TEGA OTOKA V SEVERNOATLANTSKI VOJAŠKI SISTEM
Prejšnji mesec so se v Ko-penhagnu začeli in zaključili razgovori med predstavniki Danske in ZDA glede 'ureditve vprašanja otoka Groenlanda Dosežen je bil sporazum o vključitvi teg.a strateško pomembnega otoka v obrambni sistem severnoatlantskega pak ta. S tem sporazumom je pre nehal veljati dosedanji sporazum iz leta 1941 in Groenland jo po 10 letih prišel pod dvojno nadoblast, t0 je pod oblast ZDA v vojaškem smislu ter pod oblast Danske v smislu teritorialne pripadnosti.
Čeprav je bil ta sporazum
r
TROCKISTIČNA NALOGA
V ((Sovjetski zvezi« je nedavno izšel nov učbenik aritmetike za tretji razred osnovnih šol. Med drugimi je v tem učbeniku tudi naloga, ki zahteva od učenca, da izračuna, koliko mleka da 100 kčav, če jih da 60 2500 litrov mleka na mesec. Prav zaradi te naloge so «Izvestija» objavila kritiko učbenika, v kateri- je rečeno, da predstavlja ta naloga zlonamerno podcenjevanje sijajnega napredka ((sovjetskega« kmetij, stva in živinoreje, ker je splošno znano, da da 60 sovjetskih krav mesečno mnogo več kot 2500 litrov mleka.,,
Kaj se je nesrečnemu sestavljale« tega učbenika dogodilo «Iz-vestija« ne povedo, toda kaj malo je verjetno, da zaradi takega trockističnega zločina, še soli pamet ((stalinski mladini«.
STALINSKI ANTINIKOTIZEM
Prav gotovo se še spominjate, da so tržaški kominformistični veleumi nekoč izdali ukaz za bojkotiranje jugoslovanskih cigaret, češ da tisti, ki jih kadi, podpira «Titovo kliko«. Kakor tržaška javnost, tako se je pred dnevi tudi javnost v Zapadni Nemčiji lahko do solz zabavala ob podobni ((pogruntavščini« nezmotljivih prerokov velikega, največ,iega, najmodrejšega, najlepšega, najbolj brkatega itd....
Kominformistični tednik «Ar-beit« iz Frankfurta je v članku, v katerem tolmači, zakaj kajenje krajša človečko življenje, zapisal:
«70 odst. denarja, ki ga potrošite za kajenje, gre v ro-ke Adenauerja, da z njim plačuje stroške okupacije in ponovno oboroževanje Nemčije v napadalnem atlantskem paktu. Ce kadite, podpirate torej gibanje za vojno in si kopljete lastni grob. Ne kadite! Tako
boste pripomogli uspehu gibanja za mir, ki ga vodi genialni vodja in oče sveta — Stalin.«
Toda vse kaže, da Zg tako razlago nemški delavci niso kdo ve -kaj dovzetni i-n da se mnogo bolj kot nikotina, boje ((Sovjetskega« miru, ki v resnici krajša življenje...
sklenjen brez večjega hrupa, vendar priprave, zanj niso potekale povsem gladko. Predzgodovina tega sporazuma je v precejšnji meri vznejevoljila dansko javno mnenje. Ze takoj po vojni je namreč Danska večkrat poskušala pregovoriti ZDA, da bi s tega otoka umaknila svoje čete,' ki so se tam ustalile leta 1941 in si zgradile vojno oporišče za primer nacistične agresije na severni ameriški kontjner.-t. Ameriško vojno poveljstvo seveda o tem ni hotelo ničesar slišati in je nasprotno svoje postojanke že izpopolnilo. Ameriško vojaško poveljstvo je te svoje ukrepe opravičevalo s stališča lastne obrambe, zatrjujoč, da današnja mednarodna napetost izključuje ukinitev ameriških vojaških baz na «zeleni zemlja«. Kasneje 1. 1947 se je govorilo Celo o tem, da bodo ZDA Groenland odkupile. Toda ta kombinacija je morala odpasti zaradi odpora danske javnosti in pa zaradi samega prestiža danske države. S prodajo tega otoka bi Danska izgubila tudi velika ležišča boksita in svinca ter sedaj predvsem važne prvine urana. Po zavrnitvi te zamisli se je Danska celo zelo resno lotila gospodarskega	izkoriščanja ze-
meljskega bogastva Groenla-n-da ir.' je v Ja namen izdelala desetletni gospodarski načrt, ki naj bi poleg drugega izboljšal tudi	življenjski stan-
dard sicer maloštevilnega prebivalstva na otoku.
Glede na	aktualnost tega
otoka, tako v	vojaškem smislu
kakor v gospodarskem je primerno, da se v kratkih besedah seznanimo z nekaterimi
podatki o njem.
Zgodovinski podatki govore, da v prvih tisoč letih naše dobe otoka niso poznali. Sele konec desetega stoletja zasledimo o njem podatke, ki omenjajo nekega Gunbjerna in pozneje Norvežana Erika de Reda, ki naj bi Groenland odkrila in ustanovila na njem prvo kolonijo, o kateri so še danes na Groenlandu razvaline. V enajstem stoletju je ta kolonija tvorila samostojno groenlandsko republiko, pozneje se je podredila norveškemu kralju. Ko je bila leta 1814 ukinjena ur.ija med .Norveško in Dansko, so v dokumentih izostala imena otokov Groenlanda in Islanda. Zaradi tega si je Danska samovoljno prilastila pravico do njih in jo obdržala do danes.
V .tem obdobju je zanimanje za otok ponovno oživelo in večkrat so ga obiskovale razne ekspedicije. Njihovo delo pa je bilo zelo otežkočeno, prvič zaradi izredne obsežnosti otoka (ki je devetkrat večji kot Jugoslavija) in pa zato, ker je v pretežni večir.i pokrit tudi s čez 300 m debelo ledeno plastjo. Brez ledenega
oklepa so le obrežja, ki jih obliva topla morska struja. Na teh obrežjih je nekaj naselij in nekaj skromne favne in flore.
Veliko debat je že sprožilo vprašanje, od kod favna na tem ledenem otoku. Mnogi so to poskušali pojasniti z nekaterimi zemljepisnimi “podatki, dobljenimi na osnovi morskega dna, ki otok obkroža. Ti podatki pravijo, da se pod po. vršino ocear.a razprostirajo veliki podmorski planinski masivi, ki so mpogo večji kot oni na kontinentih. Zatrjujejo, da so ti masivi bili nekoč kopno in da so preko Groenlanda vezali Evropo z Ameriko. Tukaj iščejo mnogi odgovor na vprašanje, od kod na Groenlandu tako tipično živalstvo ameriškega in evropskega porekla. Tudi najdba premoga ra Groenlandu je sprožila vrsto razprav, ki so rodile mnenje, da se zemlja poleg svojega normalnega gibanja, giblje tudi tako, da so kraji, ki so danes na Antarktiku bili nekoč v bližini ekvatorja.
Naseljevanje • kolonistov na otok je v mnogočem spremenilo tudi značaj rastlinstva.
Kolonisti so namreč začeli uvajati kulturne rastline 'za' lastpo prehrano, kakor tudi nekatere vrste domačih živali.
Trgovina na Groenlandu je pod danskim monopolom. Vodi jo upravni odbor in dva inšpektorata. Skupno je na Groenlandu kakih 60 trgovskih naselij. Inšpektorji niso samo trgovski predstavniki, temveč tudi predstavniki oblasti. Pri svojem delu se opirajo na nekatere organe domačinov, E-skimov. V vsaki oblasti je nekakšen lokalni svet, ki ga sestavljajo delegati iz vseh naselij. Ti sveti imajo za samoupravo na razpolago 20 odst. dohodkov iz prodaje lastnih proizvodov. Razen tega skrbe še za red, za pobijanje kriminalitete, za kaznovanje prestopkov itd. Tik pred vojno je trgovina, a.a , Groenlandu močno upadla in Danska je pri tem imela velik letni deficit. Ta deficit je delno krila z eksploatacijo rudnikov kreo-lita, ki dajo letno do 30 tisoč ton rude. Prebivalstvo Groenlanda sestavljajo v glavnem Eskimi. V posameznih kolonijah žive mogoče le tri do štiri danske družine, ki so w glavnem družine starešine, njegovega pomočnika, misijonarja in eventualno učitelja. Po podat, kih iz leta 1930 je živelo na Groenlandu 16.630 ljudi med njimi 274 Dancev.
deželskih mest znaša ta podpora komaj 190 rubljev. Toda od te vsote je treba odšteti redne odtegljaje: 6 rubljev za obvezno loterijo: 14 rubljev za najemnino za posteljo, 25 rubljev za prostor v spalnici, 15 rubljev za vojni fond (čeprav je vojna že d-ivno minila), 15 rubljev za samski davek in 15 rubljev za državni davek. S tem kar mu ostane, in to je manj kot polovica, se mora študent preživljati skozi ves mesec. In čeprav uživajo v menzah hrano po posebnih cenah, jim ostanek plače vendar ne zadostuje za redno prehranjevanje. Cene v šolskih menzah so sledeče: zeljna* ta juha s paradižniki, štirinajstimi grami ržene moke, tremi grami soli in dvema gramoma olja stane 90 kopejk. Ragu iz 14 gramov mesa in 50 gramov krompirja stane 1.90 rublja, 50 gramov mesnih zavitkov z zeljem in špinaeami 2.80 rublja, kozarec čaja 1 rubelj.
Prav v. teh težkih 'finančnih razmerah, v katerih žive študen ti, je razlog, da je študij omogočen samp otrokom režimskih privilegirancev, in ti so: oficirji M. D. P. in vojske, visoki funkcionarji, direktorji tovarn itd. Razdeljenost «sovjetske» družbe v kaste privilegirancev in brezpravnih odraža tudi v notranjem življenju v institutih. Arogantnost privilegiranih študentov je neverjetna. Imajo se za gospodarje sveta in z zaničevanjem ignorirajo ubožne študente. Za te privilegirance sc v institutih tudi posebne kuhinje, ki so predrage celo za profesorje. Krožnik boršča stane 4 rublje, krožnik mesnih zavitkov 4,50 rablja, ragu 5 rubljev, zrezek 7 rubljev. Najbolj odvratno dejstvo pa je, da. so vsi privilegiranci člani NKDV, ki uvajajo teror ne samo med profesorji, temveč tudi med študenti. Tem se noben profesor ne upa pripisati slab red ne glede na njihovo znanjet).
To nevzdržno gmotno stanje študentov ima svoj tragičen odraz v prisilni prostituciji ženske študentske mladme, ki si s tem išče zaslužek za samovzdrževa-nje in pa v močno razviti kriminaliteti. V svojem opisu šolskih razmer v ZSSR prav; El Campesino, da študenti kradejo svinčnike, papir, delovno orodje itd. in da bi odnesli tudii stroje, če bi jih mogli. Toda s tem ne morejo potešiti kronične lakote in. zadostiti srvojim potrebam. Dekleta zato zapada-jo pogosto v prostitucijo, fantje pa se organizirajo v roparske bamto, ki napadajo posameznike in jih. ropajo.
Razen normalnemu študiju in praktičnem delu so študenti
ItlllVA USVETUEV9LMA NAPHAVA
Moderna cestna električna signalna naprava, ki je podobna kameri s centralno svetlobo. Zavoji sprejemajo izžarevajočo svetlobo osrednje žarnice, ki jo pojačano oddajajo naorej. Te naprave, ki so se dobro obnesle, bodo kmalu nadomestile dosedanje,
Čeprav se je o pojavu nacističnih strank v Zapadni Nemčiji že nekaj pisalo in govorilo, se vendar zdi, da nekateri krogi v Nemčiji in tudi v državah zapadnih sij polagajo premalo pozornosti na ta pojav, ki v mnogočem spominja na čase ob Hitlerjevem prihodu na o-blast. Res je sicer, da se z nacistično nevarnostjo bavijo zavezniški poveljniki v Zapadni Nemčiji, ker je razvidno iz nedavnih govorov Mc Cloya in Francois-Ponceta kakor tudi iz dnevnega reda konference, ki se je začela 10. t. ro- v Peters-burgu; res je tudi, da je zvezna vlada v Bonnu z označbo nacističnih grup SRR (Socialno gibanje Reicha) in Črne fronte ter s prepovedjo obstoja aktivističnih organizacij SRP podvze-•’a določene ukrepe proti razširjanju nacistične ideologije, toda razvoj v Nemčiji sami dokazuje, da so bili ti ukrepi ali prepozni ali Pa nezadostni Prvi efekt teh ukrepov je bil celo negativen, saj je pri volitvah na Spodnjem, Saškem 6 maja t, 1. nacistično gibanje SRP dobilo 367.000 glasov, kar predstavlja U odst. vseh volivcev in si je zagotovilo 16 sedežev v deželni zbornici. Zanimivo je da sta prav Spodnja Saška iri Schleswig-Holstein bili tudi zibelka in poznejša trdnjava Hitlerjevega nacističnega gibanja Po zatrjevanjih nemških u-radnih krogov nacistične stranke dane9 ne predstavljajo posebne moči, mogoče 20 odst. vseh volivcev Zapadne Nemčije. Dejstvo pa je, da se njih vpliv naglo širi jn da ima posebno povoljen teren med konservativnimi desničarji in množico beguncev ter vojnih žrtev Vseh nacističnih udruženj, legalnih in pollegalnih je nekaj nad 20. Najmočnejše med vsemu in najbolje organizirano 'e SRP (Socialno gibanje Reicha), ki mu načeljujeta poslanca Doris in Remer, znani major, k' je odkril protihitlerjevsko zaroto 20. juliia 1944 in, ki je zagovornik «prusijanskega ideala«, ki ga sedaj proglaša za ((evropski red«. SRP se je doslej opirala na javne organizacije, ki so imele svoje vzornike v podobnih hitlerjevskih or-ganizacijah. Te organizacije, ki so bile z vladnim dekretom od 4. maja letos razpuščene, so: posebne vrste milica (Reicfcs-front), ženska organizacija
Pomanjkljivi ukrepi zvezne vlade v Bonnu za zatiranje nacistične ideologije so pripomogli k afirmaciji nacističnih strank v Spodnji Saški, nekdanji Hitlerjevi trdnjavi
v zapadni Nmnfejji
(Frauembund1), mladinska organizacija (Reichsjugend). SRP se sklicuje predvsem na sred rje sloje in kmečke množice.
Poleg te glavne so še nekatere manjše organizacije z na zunaj različnimi tendencami, ki pa se v bistvu glede ideologije med seboj ne ločijo. Med pomembnejše spadajo predvsem C m a fronta pod vodstvom Otto-na Strasserja, Priesterjeva nemška nacionaldeinokratska stranka Stauffengergova ((Nemška zveza«, ki združuje odkrite kori-servatistične nacionaliste in še «Bruderschaft» pod vodstvom Franka - Grikscha in Beck -Broichsitter, ki je predvsem protiparlamentarna in militaristična organizacija, sestavljena iz bivših častnikov Werina.chta in višjih funkcionarjev Tretjega Reicha. Razen naštetih sta važni -e nacionalističhi stranki DRP (Deutsche Rechtspar-tei. ki je bila ustanovljena 1. 1946 pod vodstvom Richterja, von Thaddena in Miessnerja ter Deutsche Gemeinschaft pod vodstvom Hausleiterja, ki se uveljavlja predvsem med1 begunci. Tem uradnim, strankam. Se pridružuiejo še številne na pol tajne skupine, ki so v glavnem nastale v taboriščih za de-nacifikacijo pod vodstvom bivših voditeljev nacionalsocialistične stranke, Hitlerjugeiida itd:, ki so po končanih' denaci-fikacijekih procesih zavzele važne položaje v administrativnem in. trgovskem državnem a-paratu. Zato imajo prav ti možnost neposrednega vplivanja na konservativne pristaše vladne koalicije, predvsem na pristaše nemške stranke (DP), liberalne (FDP) in na pristaše desnega krila krščanske demokratske zveze (CDU).
Kljub vsem tem znanim razlikam so programi kakor ludi struktura in ideologija vseh teh strank in. gibanj v bistvu enaki: vsi temeljijo na iredentizmu (zahtevajo Posarje in: pokrajine onstran Odre in Nise itd.), obnovitev enotne, močne in nevtralne Nemčije, ki bi bila
neodvisna tako od zahoda kot oa vzhoda in ki bi mogla z lastno oborožitvijo jamčiti za svojo nevtralnost. Skupno je vsem nasprotovanje proti parlamentarni demokraciji predvsem proti anglosaksonski in s tem ludi nasprotovanje do Marshallovega plana itd. Ni težko ugotoviti, da prav v tem vodi njih propaganda vodo na mlin Sovjetske zveze, ki ima ves interes, da posebno po hrupnem po lazu KP v Zapadni Nemčiji podpira tudi nacionalistične sile, ker upa iz njihovega delovanja izvleči kasneje korist zase.
Ali bo sedanja nemška vlada v Bonnu kos tej nacistični nevarnosti, ki lahko ob pomanjkanju primernih protiukrepov zavzame v kratkem času zelo velik obseg?. Dosedanji ukrepi
so bili nezadostni. Vzrok temu ni morda samo pomanjkanje potrebe odločnosti ali pa različni motiv) politične oportunite-te, temveč v prvi vrsti pomanjkljivosti zakonodaje, pomanjkanje pristojnih sodnih organov itd. Krivda vlade v Bonnu pa je predvsem v lem, da nosi vso odgovornost, ki vlada med prebivalstvom, zaradi težkih e-'konomskih in socialnih prilik, ki ustvarja najsprejemljivejši teren za propagando, bodisi za skrajno. levico kakor sovjetsko kominformistično agenturo. In če bi se nacistično gibanje v Nemčiji tako okrepilo, da bi lahko nekega dne prišlo n.a o-blast, bi nemajhno krivdo za to nosile tudi zavezniške sile, ki so prevzele odgovornost za de-nacifikacijo in demokratizacijo Zapadne Nemčije.
pod vrženi tudi strogemu političnemu študiju. Študirati morajo zgodovino Partije in vse kar k temu spada. Minimalna ocena, ki jo morajo doseči je ((dobro«, v politiki pa «pray dobro«. Ce teh redov ne dosežejo, padejo avtomatično v zadnjo delovno kategorijo, kjer zaslužijo 4 rublje za isto delo, za katero prejemajo drugi 12 rubljev. Za vstop v višjo kategorijo morajo doseči vsaj 4 točke. 5 točk pa lahko dobe samo sinovi privilegirancev, stahanovcev, režimskih birokratov NKVDjev-cey itd. Tako ima birokratska kasta tudi v. šolah svojo absolutno oblast.
23 milijonov sužnjev
V obdobju borbe proti kulakom, je Stalin dal uničiti na milijone kmečkih družin. Čistke, ki so si sledile po vojni so zadele nadaljnje milijone družin, ki so dočakale ali pa pričakujejo smrt razbite po taboriščih širom po ZSSR. Kakšno poroštvo r.aj ima družina v državi, ki šteje nad 23 milijonov sužnjev in kjer je najstrežje kaznovana najmanjša solidarnost a obsojenimi? Stalna negotovost za osebni obstoj je poleg spolne amoralnosti razr log, da se tisoči ljudi, posebno iz privilegirane kaste, izogibljejo porok. Kakor v taborišča in zapore, tako je tudj v privatno vsakodnevno življenje uvedel stalinski režim popolno razvrednotenje človečnosti. Tam kjer ni več ne prijateljstva in tovarištva, ne zaupanja v naI-bližjega, kjer je izginil ponos in spoštovanje do samega sebe, kjer ni več zavesti pravic in dolžnosti, tam. se je nujno razvil najzagrizenejši osebni egoizem. Vsakdo skuša živeti sam zase, uživati čim. več in, se ohraniti s kakršnimi kolj sredstvom.
Vzgledi za ta princip so prišli od zgoraj', saj je tako moskovski proces (kot stalne epu-racije) imel edmi namen utrditi osebni položaj Stalina in najti ((krivce«, nad katere stresti odgovornost za nesposobnost in nepopolnost režima. Vsak posameznik živi v stalnem strahu pred obtožbo sabo-terstva, ki ni zvezano samo z zaporom, temveč po liniji korupcije tudi z ogromnimi denarnimi izdatki. Vsaka tovarna n. pr. mora izpolniti določen plan, produkcije, tudi če ne razpolaga z dobrimi stroji, nadomestnimi deii in surovinami. Kazni se je v tem primeru mogoče izogniti samo s podkupovanjem funkcionarjev. Toda zato potrebujejo šefi mnego de-narja, ker je treba podkupiti celo lestvico teh lunkcionarjev. Kje dobijo ta denar? Pri delavcih seveda. Ti so prisiljeni odstopiti šerom del svojim prc-m-kov. da se tako obvarujejo padca v nižjo plačilno kategorijo. Tudi poneverbe -n kraje so v tovarnah dnevni pojav. Tako je n. p,r. direktor tovarne kruha v Ahiabadu odkril velik neopravičen primanjkljaj. Ker ni mogel ugotoviti od kod prihaja in ker se je čutil izgubljenega, je organiziral bando črnotjprzi-jancev, ki je kradla vse, kar se je v tovarnj dato pokasti. Po osmih mesecih je bil aretiran.
El Campesino ga ie srečal v taborišču in bivši šef in stari boljševik mu je zaupal: «Vedno sem si prizadeval biti dober boljševik. Toda v današnji Rusiji je to nemogoče. Vedoč, da sem uničen je bila moja edina skrb dokopati se do denarja :n se odkupiti. Z denarjem se lahko doseže vse, se lahko kupi
Na osnovi vsega kar je El Campesino videl v svojem bivanju v ZSSR, ugotavlja, da je stalinski režim mnogo bolj šibak, kakor se zdi na zunaj in da je obsojen na neizbežen propad,: Vzdržuje se samo s pomočjo terorja in tiranstva.
Policija razganja študente, ki so v Hamburgu uprizorili demonstracije v, prid nacističnih gibanj. Demonstriralo je kakih 1200 študentov, ki so proti policiji meta« kamenje itd.
PRINCIP
neodvisnosti
f7 Cniiipvhtiia rt(lli'i!va 'lebnico> o>
SISTEM KORUPCIJE
— 4 —
MiVi Ti j • ,-Mi.
V LJUDSKI
SOLI
Ukanuiiau. OluA-ll
(IZ ZBIRKE HUMORESKE IN SATIRE)
Otrok gre v ljudske šolo z nekovim občutkom, da bo večkrat tepen. Zaman ga prepričujejo starši. da nikakor ne mora biti tako. toda slutnja je tako globoko vsajena v otroško dušo, da se gotovo vselej izpolni in da zbledijo vsa prepričevanja staršev kot zmota. In vendar je bil učitelj ljudske šole, ki sem mu jaz prišel v pest, dober kakor dober dan, tako da je bila tista palica, ki je visela pod podobo sv. Save. Zgolj vzgojni okrasek in le redkokdaj vzgojiteljski pripomoček.
Ko smo prišli v razred, nas je učitelj razvrstil, po velikosti in nas nato posadil- po klopeh. Najmanjši so zasedli pr. ve klopi, večji pa so prišli v zadnje. Sele pozneje nas je ocenjeval po znanju m so najboljši učenci zasedli prve klopi, slabši so sedeli za njimi, najslabši pa v zadnji, ki se je imenovala oslovska klop. Tiste čase. ko sem jaz obiskoval ljudsko šolo, je veljala tudi oslovska klop za vzgojno sredstvo, kajti učitelj je vanjo posojal vse tiste, ki res niso prav nič znali. Sodim, da je bila to prav pametna misel, kajti ne-vedneži so se le-tako privajali temu, da so oslički. Odkar je to odpravljeno, se nevedneži nikakor nočejo pomiriti s tem dejstvom in tako sede v življenju osli po navadi v prvih klopeh.
Razvrščeni v klopeh po velikosti smo bili podobni seme-, nju v buči. Vsi enolični, vsi brezizrazni, vsi tepčkasti pa vendar — kdo bi bil tedaj rekel — da so tu drug ob drugem sedeli: bodoči minister in bodoči razbojnik, bodoči škof in bodoči bankir, bodoči kaznjenec in bodoči borzni milijarder! Kolikšna sreča bi bila za človeštvo, če bi že pri tako majhnih otrocih videli, kdo bo kaj. in če že ne bi mogli drugega, bi vsaj tisti čas, dokler smo otroci, do sitega pretepli bodečega ministra, škofa in borznega milijarderja.
Izpočetka 'se nismo ničesar učili, učitelj nas je samo izpraševal po imenih ali še rajši po poklicu očetov.
((Kaj je tvoj oče?»
«K očljaž.n
eDobro, sedi! Pa tvOj?»
((Klobasa)'.*
«A tako. klobasar? E, pa pozdravi očeta! In tv o j?n
«Branjevec.»
«Branjevec. res? Pozdravi tudi ti očeta!»
Mi izpočetka nismo razumeli teh in takih pozdravov; šele malce pozneje, ko smo si že vsi zapomnili pomenljivo zgodbico o dobrem in slabem otroku. smo opazili, da učitelj pri vsakem, novem pripovedovanju zamenja poreklo junaka pripovedke. pač po tem, kakor so dotični starši vračali njegove pozdrave. Tako na primer ko mu je klobasarjev sin nekoč prinesel štiri pare klobas se je zgodba glasila:
((Bila sta dva dečka, Sima in Nenad. Sima je bil sin nekega kočijaža, hudoben, neubogljiv, neumen in poreden, Nenad pa je bil sin nekega klobasanja. zelo spodobnega človeka, uglednega in spoštovanega meščana in je seveda tudi sin bil kakor oče, priden in dober otrok...n
Ako,' vzemimo, branjevčev sin ni znal naloge in mu je danes, včeraj ali katerega koli teh dni prinesel dvajset zeljnatih glav in tri vence čebule, ga je učitelj takole pOučil;
eVidiš sinko, ti imaš spodobnega in spoštovanega očeta iv je treba, da se na njem zgleduješ. Danes ti ne zamerim, ker ne znaš, toda glej, da se do jutri naučiš. Pozdravi očeta!))
A/,'o Pa grobarjev sin ni znal naloge, ga je učitelj takole pokaral:
«Iz tebe, sinko ne bo nikdar nikoli nič prida. Niti tvoj rodni oče ti ne bo mogel izkopati groba, ker boš končal na ve-šal’h!»
Po očetovem poklicu nam je učitelj tudi odrejal red v učenju in obnašanju. Tako ie na primer bil najboljši učenec klobasarjev sin, takoj za njim mesarjev, nato sin nekega trgovca pa branjevčev (in sicer od teh dob. ko je poleg zelenjave pričel oče jx>šiljati tudi piščance in purane), — tam v zadnji klopi on so sedel; grobarjev, godčevski, kočijažev in sploh sinovi očetov nedonosnih poklicev.
Med nedonosne poklice je bil izpočetka prištet tudi moj oče kot trgovec in sem Po takem. bil slab šolar. Ko pa sem dvakrat ali trikrat — o božiču, veliki noči in Novem letu — nesel učitelju nekaj v mali kuverti, sem bil premeščen v prvo klon in tista zgodbica se je rfasila:
«Bila sta dva dečka. Sima in Nenad. Sima je bil sin ne-koag kočijaža. hudoben, ne-ubO(jij’v. neumen in nespodoben. Nenad pa je bil sin nekega trgovca...))
Po končani ljudski šoli smo celo lahko izračunali koliko je katerega izmed nas veljalo, da smo se naučili pisati in brati. Tako je postavim, veljalo Sima Jankoviča tri sto osemdeset jajc, Petra Vukiča dva para gosk, pet parov piščancev in sto štirideset jajc; Milenka Puriča sto zeljnatih glav, sedemnajst vencev čebule in deset parov telečjih nog za žolico; Janka Popoviča dve uto štiri in devetdeset parov klobas, štiri gnjati, štiri krače, dve slanini in enajst kil suhih rebrc.
To naj bi bila neke vrste vrednota pismenosti, izražena po gmotni vrednosti. Skoda da je danes konec takega idiličnega razmerja med učitelji In šoiarji; tako izginja tudi mera, po kateri bi lahko cenili pismenost ig je bržčas zaradi tega dobila nepismenost tako visoko ceno.
V ljudski šoli smo se naučili: očenaš, abecedo in šteti
Branislav Nušič (1864—1938) iz Beograda je po pravnih študijah bil časnikar, nato v diplomatski službi, zatem dramaturg beograjskega in sarajevskega Narodnega gledališča. Nušičeva dela, ki so izšla v 25 zajetnih knjigah, obsegajo pesmi, komedije, drame, povesti in potopise, vendar je bila njegova prava moč v satiri, v komedijah («Narodni poslanec«, «Sumlji-vec», «Protekcija», «Pokojnik», «Gospa ministrica«, «Di;.» ...) Nušič je slikal sodobne razmere, povprečnega človeka in povprečno družbo v Srbiji: družba in človek sta smešna, malenkostna, lena, pogostokrat groba. To ni pravi meščan, ne pravi kmet, ima pa lepe poteze. ki izginjajo v zrelih civilizacijah: zdrav je in ima poleg zdravega razuma tudi srce.
V današnji črtici nam šaljivo in ujedljivo govori o svojih mladih letih.
do sto. Očenaša smo se naučili na pamet in smo ga izgovarjali kot nekakšne skrivnostne besede, približno tako, kakor izgovarja vedeževalka besede, katerim ne ve ne smisla ne pomena. S to molitvijo, ki je nismo razumeli, smo se obračali vsi v en glas sleherni dan k bogu. Teda to je še najmanjša reč da je nismo razumeli, — prepričan sem, da je niti sam. Gospod B:og, na katerega smo jo naslavljali, ni razumel in če bi jo bil razumel, bi bil prav gotovo policijsko prepovedal tisto dretje, ki smo ga imeli za molitev.
Kar se abecede tiče, je prišlo do nekakšne zmede. Ko sem začel obiskovati ljudsko šolo, sem. našel v abecedi dvaintrideset. črk. Kmalu zatem sta izginili dve črki. in se spominjam, da se je učitelj na mbč hudoval, ker sta mu ti dve črki izginili.’
Nam ni biho jasno, ali je kdo izmed nas ti dve črki ukradel ali, recimo, požrl; pa ne da bi bili ti dve črki padli z učiteljeve mize in jih je sluga pometel in vrgel na smetišče ali pa ju morda ima učitelj zaprti v predalu in nam jih noče pokazati.
S tem dejstvom smo se naposled kaj čudno sprijaznili. Učitelj nam je nekoč razlagal, da ima človek dvaintrideset zob, kar se je zlagalo z dvaintridesetimi črkami v srbski abecedi; v naši otroški domišljiji se nam je zdelo, da nam visi na vsakem zobu po ena črka. Naši zobje ’so se nam zdeli kakor klavirske tipke; neki Sretcn Aleksič, ki je vse jotovane črke (C, C. Dj in Dž) Izgovarjal kot eno samo črko, ker jih pač ni razlikoval se je učitelju celo opravičeval, da so mu izpadli trije žobie, kakor da bi s tem hotel reči, da so mu iz klaviature izpadle tri tipke in za-
* Vukova reforma je odpravila iz. srbske azbuke debeli in tanki jer.
(Nadal 'pvan.je na ?■ strani)
O poročanju,
• • •
0
o
n
PRISPEVEK K DISKUSIJI O OCENJEVANJU NAŠIH KULTURNIH PRIREDITEV
0
0
0
recenziji in kritiki
1.
V hvalevrednem prizadevanju, da bi se dvignila raven našega poročanja o kulturnih prireditvah na Tržaškem ozemlju, je objavil v sredo 16. t. m. VU v Vašem dnevniku člar.ek «Nekaj o kritiki kulturnih prireditev«, v katerem se loteva važnega in perečega vprašanja o stanju našega recenzenstva.. Vendar je VU kljub svoji vnemi probleme bolj nakazal, kot da bi se bil vanje temeljito poglobil. V glavnem se je lotil vprašanja o poročanju in recenzijah iz dveh umetnostnih panog: iz področja glasbenih in dramskih prireditev.
Čeprav v nekaterih podrobnostih pravilne ali vsaj sprejemljive, ostajajo vendarle VU-jeve trditve v celotnem okviru članka v glavnem nejasne in površne. Clankar izhaja namreč iz nerazčiščenih premis glede razlike med poročilom, ocer.o (recenzijo) in kritiko. Ta razlika je namreč veliko globlja, kot se običajno misli in je tudi člankar VU nikjer ne upošteva ali vsaj ne daje čutiti, da bi se je zavedal. Zat0 naj mi bo dovoljeno, da spregovorim o tej razliki nekaj načelnih besed.
Poročilo, tu mislim predvsem r.-a časnikarsko poroči-. lo, ima namen, da obvesti čitatelja o neki kulturni prireditvi, ga v splošnih potezah seznani z nastopom izvajalcev in sprejemom tega nastopa pri občinstvu, zabeleži splošni vtis o večjem ali mar.jšem uspehu prireditve, pove, ali je bila dvorana bolje ali slabše zasedena. skratka, registrira kulturni dogodek kot tak v njegovem širokem zunanjem aspektu. Tako poročilo napiše lahko poklicni novinar, kdaj pa kdaj — zlasti pri prireditvah diletantov — tudi priložnostni dopisnik. Za takega poročevalca ni potrebno, da bi imel strokovno izobrazbo v panogi, o kateri poroča. Poklicni novinar napiše lahko dobro poročilo o koncertu, nastopu pevskega zbora ali operi, ne da bi za to moral imeti konservatorij ali kako drugo glasbeno šolo.
Za ocenjevalca ali recenzenta je potrebna odgovarjajoča strokovna izobrazba. Imeti mora poleg tega dar za točno izražanje, čim več izkušnje. mora bitj razgledan na področju, o katerem piše, mora imeti tenak čut odgovornosti in cim večjo mero ne-pristranosti ali objektivnosti. Važno je tudi, da ima recenzent čim več možnosti za primerjavo med različnimi pojavi, ki jih obravnava.
Kljub temu recenzent še ni kritik.
Kritik moraš biti rojen, kakor si rojen slikar, pesnik, pisatelj, igralec, pevec ali skladatelj. Imeti moraš vse lastnosti dobrega recenzenta plus poseben dar, ki ti omogoča, da motriš vse .pojave z določenega področja z nekega enotnega vidika, z neke ostro začrtane, osebno pogojene filozofske in* estetične koncepcije, skratka, imeti moraš svoj specifični umetnostni nazor, ki ti je merilo za vse pojave, ki jih meriš, ocenju-ješ in kritiziraš. Izviren pesnik, izviren romanopisec, sli-
kar, kipar, skladatelj so redki pojavi med ljudmi. Toda pravi kritik je še redkejši. Da navedem primer: za časa Bjelinskega je imela Rusija nešteto poročevalcev in recenzentov o avtorjih in njihovih književnih delih. Toda imela je poleg cele kopice pisateljev in pesnikov enega samega kritika: Bjelinskega. In tudi pri nas, Slovencih, ni bilo drugače. Rojena kritika, kar se literature tiče, sta bila ie dva: France Levstik in v našem času Josip Vidmar. A pesnikov in pisateljev smo imeli in na srečo imamo za celo plejado.
Sodba recenzenta je kdaj pa kdaj lahko pravilnejša, objektivno veljavnejša od sodbe rojenega kritika. Kajti kritik ima svoje ostro izdelano merilo, po katerem meri pojave iz svoje stroke, jih striže in prikraja po svoji filozofsko in estetsko strogo odmerjeni notranji koncepciji, po svojem izrazito osebnem umetnostnem nazoru. Tako bo recenzent iz upodabljajoče umetnosti lahko pravičen slikarjem najrazličnejših struj in smeri.' Obravnaval jih bo po njihovih intencijah in njihovi zmogljivosti, upošteval njihovo prizadevanje in se trudil vživeti se v njihovo umetniško usmerjenost. Kritik bo odškrknil vse, kar ne spada v njegov sestav. Kljub temu velja paradoks, da je sodba kritika obveznejša od sodbe recenzenta, čeprav je v sklopu splošne sodbe zgodovine lahko nepravilnejša ali celo povsem zgrešena.
Kritik je torej izredno redek, enkraten pojav in takega kritika mi na Tržaškem ozemlju nimamo v nobeni panogi. Nimamo ga ne mi, ne Italijani, Imamo slikarje, skladatelje, pesnike, pisatelje; imamo igralce, pevce, instrumentaliste, režiserje in zborovodje. Nimamo kritika, pač pa imamo novinarje — poročevalce in recenzente. Samo
Dr. VL. BARTOL
delo teh pride torej pri našem obravnavanju v poštev.
* * *
Kulturne razmere na Tržaškem ozemlju imajo svoj aspekt, zlasti kar Se nas, Slovencev, tiče. Razvoj našega kulturnega življenja je bil, naj še enkrat ponovim, celo četrt stoletja pretrgan, raven našega človeka je v kulturnem pogledu zdrknila ped točko, na kateri je bila pred tridesetimi leti. — V zadnjih šestih 1’etih je bilo storjenega veliko. Zaživeli so pevski zbori, zaživele so diletantske dramske skupine, dobili smo svoje poklicno gledališče, svojo knjižtevno revijo, svojo narodno in študijsko knjižnico, imamo svoje časopisje, svoj komorni zbor itd. Vendar četrtstoletje našega kulturnega zastoja, kulturnega spanja našega ljudstva še zdavnaj ni izbrisano.
In čeprav imamo ustanove, med! njimi v prvi vrsti Slovensko narodno gledališče, ki imajo tudi v strogem merilu resno umetniško raven, to pa po zaslugi umetnikov in strokovnjakov, ki so se povečini vrnili po osvoboditvi iz svobodne domovine v svoje rodne kraje, vendarle raven med posameznimi ustanovami in med našim ljudstvom še vedno ni izravnana. Recenzent kot posredovalec med’ kulturnimi izvajalci in med občinstvom, kot ocenjevalec dela prvih in njihov tolmač nasproti čitateljem in ljudstvu, mora imeti zelo tenak posluh za našteta dejstva, upoštevati mora vse te činitelje, mora jih na dnu svojih recenzij tako rekoč instinktivno sinhronizirati in njegova ocena mora postati tako rezultanta različnih faktorjev naše stvarnosti.
(Nadaljevanje sledi)
■
W- ■	'	;	i:	.
mšim
h’:	A
FERDU VESEL
Ferdo Vesel (1861—1946), najstarejši med slikarji slovenske moderne umetnosti je ustvaril dela, ki po svoji razbohoteni barvitosti in psihološki dognanosti spadajo med najboljše ustvaritve slovenske upodabljajoče umetnosti. Klasična so njegova dela, kakor oSvatica«, «Pravljica», ((Kranjicaii, «Usmi-ljenkaii, «Deček», «Končno», «Kamin» ter številni portreti.
Slika predstavlja aPrijateljicen
1.
Poznate Makedonijo? Najbrž še ne dosti ali pa prav tako slabo kakor drugod po svetu. Slišali ste verjetno o makedonskem tobaku, morda o makedonskih revolucionarjih, kaj pa se pravzaprav skriva pod pojmom Makedonija, do pred kratkim marsikdo m vedel. Sicer pa je bila dežela, kjer žive Makedonci dolgo časa, Turčija, nato se je imenovala Južna Srbija ali pa je bila kratko in malo del Grčije oziroma Bolgarije. Sele danes je Makedonija res Makedonija in šele danes svet nekaj več še ve tudi o njej. A njenega ljudstva, junaškega in preprostega, kj ga je dolga stoletja zasužnjevala Turčija, po svetu ne poznajo dosti. Mi si jo pač predstavljamo Makedonijo in njeno kulturo
‘*V* -rit
v /v\ x>
Detajl iz samostana sv. Nauma ob Ohridskem jezeru v Makedoniji.
VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA
PKEŽIIIOV
DOBERDOB
V O II A A C
Korporala Hafnerja so prinesli v izolirnico, ker so ga našli skoraj nezavestnega in so mislili, da bo z njim kmalu konec. Res je Hather najprej nekaj ur spal kakor ubit, ko ga je pa strežnik Jančar zaradi napovedanega prihoda bataljonskega zdravnika z drugimi bolniki in ranjenci vred zbudil, se je Hafner čutil mnogo močnejšega. Rar.a ga je sicer skelela, a drugače je bil bolj čil in spet je mogel jasno razmišljati c dogodkih zadnjega dne in o usodi svojih tovarišev ter o svoji. Čeprav je bilo o mnogočem misliti, je bil sklep vendarle silno kratek: upor z vsemi načrti vred se je izjalovil in kar čaka zdaj njega in tovariše, je le še salva... Kdo ve, ali se je kateremu posrečilo pobegniti? Tega, da se je prav on, y odločilnem trenutku uprl Palirjevemu predlogu, se ni mogel natančno spominjati, kajti takrat mu je vročina motila razum. Upor zadušen... salva... Grenak občutek mu je zalil srce. Smrt sicer še ni najhujša stvar, toda zavest, da so šli	vsi načrti kljub tolikim	žrtvam po	vodi, je	bila bolj
grenka.
Dalje ni imel Hafner časa razmišljati, kajti v tem trenutku je v izolirnico stopil nadštabni zdravnik in znani prijatelj majorja Moebiusa,	dr. Taggel.	Komandant, izolir-
nice, četovedja Kozar, je s svojo strumnostjo, ki je Hafner nikoli ni mogel prenašati, že vpil:
«Habtacht!»
Bogsigavedi zakaj ta habtacht v tej predsobi mrtvašnice, ko	se izmed bolnikov razen	njega najbrž nihče	ni mogel
premakniti na slamnjači? Toda reglememt... Skoraj bi bil pozabil na svoj obuppi položaj jn se prezirljivo nasmehnil avstrijskemu vojaškemu kopitarstvu. Vendar ni bilo časa za	take stvari. Zdravnik je	že korakal	ob vrsti	bolnikov,
ki so zaradi habtachta bili odeti do brad in so brezizrazno sukali oči za njimi. Obisk v izolirnici je bil za dr. Taggla gotovo najbolj preprosta reč na svetu; usoda bolnikov je bila večidel že zapečatena, tu in fam kaka beseda, kako tipanje žil, gledanje v iztegnjene jezike, pa je bilo opravljeno.
Nekaj več je bilo danes opravka z nekaterimi ranjenci iz uporne noči.
Dr. Taggel je prišel do Hafnerjeve postelje. Ze je napravil prvi korak proti vzglavju, ko se je hitro zaustavil, obrnil korporalu hrbet in nadaljeval pregled druge vrste. Vse je osupnilo, najbolj pa Hafner sam. Toda prisotnost duha ga ni zapustila in že se je začul njegov stari, uporno zveneči glas:
«Gcspod nadštabni zdravnik, jaz sem ranjen,...!»
Ur. Tagigel je pravkar gledal JeEik nekemu • bolniku, ki že nekaj dni ni ničesar okusil; zdrznil, se je, nato pa zamahnil z roko proti Hafnerju, kakor bi hotel reči: s teboj nimam nič opravka, ker si že itak dober. Oči vseh bolnikov so se zdaj prestrašeno obrnile proti Hafnerju, ki je še vedno slonel na komolcu svoje roke in gledal za odhajajočim zdravnikom.
«Tudi dobro!« je naposled dejal Hafner in se zleknil na ležišče.
Kljub upornosti, ki se - je znova zbudila v njem. je bilo zdravnikovo ravnanje vendarle hud udarec zanj. Tako torej stoje stvari ... Bilo mu je jasno,, kaj ga čaka, in sicer v najkrajšem času. Skoraj ga je pri tej misij rana prenehala skeleti, zalo ga je tem huje zaskelelo v možganih. Torej vedo, kdo sem? Kako ne bi vedeli ... smešno! Moe-bius in drugi rablji maršbataljona sj žr brusijo zobovje: namesto da bi viseli ti, bo gagnil on sam s tovariši vred. Pcceni, prepoceni .... Namesto, da bi videl, da bi doživel vstajenje, ki gotovo ni več daleč. Kdo ve, ali ga bodo še pustili k sobratom, ali pa ga bodo samega odvedli za plot? Lažje bi bilo umreti skupaj s tovariši. Spomnil se 3e svoje žene, svoje hčerkice ... Da, tako je to ... Toda ali je res vsako upanje zaman? Volja do življenja je v njem še silna, močna, nezlomljiva. Zdaj je že, kar je ... Mogoče so pa drugi izkoristili zadnjo priložnost in so ušli rabljem. Prav narahlo se mu je začelo svitati, kakor jih je Palir nago-
kvečjemu kot domovino fresk in izrezljanih ikonostasov po starodavnih samostanih, kot deželo narodnih kol, ki jih vročekrvni plesalci sučejo okoli bobnarja,. morda še kot deželo starodavnih narodnih pesmi. Kaj več o kulturi Makedonije, o njenih problemih, o črkopisu in pravopisu, o njenem šolstvu, o literaturi, ne vemo. In tudi sam nisem makedonskega kulturnega življenja dosti poznal, pre-d,en sem šel na pot v Makedonijo. Zato je bilo vse, kar sem tam videl in doživel, veliko razodetje. Videl in slišal pa sem dosti. In nekaj tega hočem tudi povedati.
ziipibliciL'
I
V sobotnem dopoldnevu stopam ob Vardarju proti Filozofski fakulteti, ki leži ob samem nabrežju, nedaleč o-d mestnega središča. Prijeten dan je, sonce toplo greje, na ulicah je živahno. Vozovi, osliči, sem pa tja kak avto, vmes pa šum množice, napolnjen s kričanjem otrok, ki po cesti bijejo svinj-ko, in glasnim vabljenjem vročih čistilcev čevljev. Tu je veliko, krasno poslopje enega izmed ministrstev, tu stara nizka stavba sodišča, potem lep most čez reko in že sem pred poslopjem, ki ga označuje preprost napis ob vhodu: Filozofski fakultet. Staro poslopje je to, zidano v tistem značilnem slogu srbskih patriarhij: dvo-krilna stavba, neizogibno rumene barve, portal, stopnišče pred njim. ozka visoka okna z gornjim lokom. Tudi notranjost ni kaj preveč primerna za fakulteto, toda boljših prostorov zaenkrat ni. Sicer pe, malo naprej ob Vardarju se že blešči v soncu novo, štirinadstropno raztegnjeno poslopje, v katerega se bo Filozofska fakulteta preselila že letos. 1	'
«Malo na tesnem smo pri nas«, mi hiti razlagati dekan, profesor umetnostne zgodovine Dimče Kočo, pri katerem se znajdem-v mehkem naslanjaču. «Malo tesno, a v novem poslopju, tam bodo naši oddelki, naši seminarji in naše knjižnice našle dovolj primernih prostorov.«
Novo poslopje tudi za Filozofsko fakulteto. V teh starih prostorih pa je bila že pred vojno nepopolna filozofska fakulteta, s 100 študenti in srbskim učnim jezikom. Danes pa deluje makedonska filozofska fakulteta, ki ima 918 slušateljev in ki
se je v nekaj letih svojega obstoja ogromno razvila. Kar neverjeten razmah, a za Makedonijo tako značilen, razmah, ki ga srečaš tako rekoč na vsakem koraku. Z dekanom se pomenkujeva o fakulteti. Vesel je in zadovoljen, da sem ga obiskal. Prijazno mi odgovarja na vprašanja in me seznanja z delom in problemi ustanove, ki ji stoji na čelu: ogromen porast števila študentov, novi predavatelji, skrb za knjižnice, za učne pripomočke, potem skrbi z novo stavbo, z izdajanjem fa;-kultetnih publikacij.
«Tu na polici so, samo poglejte, kaj že izdajamo.«
V rokah imam zbornik Filozofske fakultete, zgodovinsko-filološkega oddelka. Zaenkrat je samo šele prva številka, a drugi zvezek je že v knjigoveznici' in tretji v tiskarni. Prirodoslov-no-matematični oddelek fakultete pa je izdal že tri zvezke. Tako mi pojasnjuje dekan. Toda to še ni vse. Katedra za jugoslovanske jezike izdaja že drugo leto svojo lastno publikacijo, katedra za zgodovino jugoslovanske književnosti pa pripravlja prvo številko svojega biltena, ki bo posvečen problemom makedonske književnosti. Prebiram publikacijo, dekan se mj prijazno in s tihim zadovoljstvom smehlja, ko nekdo potrka na vrata in vstopi. 40-le-ten mož je to, srednje postave, s široko obrobljenimi očali, počesan na prečo tako, da mil lasje silijo na čelo. Z dekanom spregovorita nekaj besed, a dekan že pokaže name in naju predstavi: «Naš profesor Blaže Koneski.«
Blaže Koneski, mi gre skozi možgane. To ime poznam.
((Oprostite, morda imam čast govoriti s pesnikom Koneskim?«
«Da. da«, se mi skromno smehlja. «A sedaj sem bolj profesor kot pesnik in se več kot z literaturo ukvarjam z našim jezikom. Potrebe so me privedle do profesure ip morda tako več koristim kot pa samo kot pesnik. Sicer pa, veselilo bi me, če se oglasite pri meni v mojem kabinetu.«
Spet sva sama z dekanom, a kmalu naju spet zmoti nekdo. Sicer pa, marsikaj sem že zvedel, treba, je, da se poslovim. Se prej me prijazni dekan seznani z asistentom Spasovom, mladim sodelavcem Filozofske fakultete, ki posveča svoj študij jugoslovanski in tudi slovenski literaturi. A najprej moram h Koneskemu, kj domuje v tesni sobici na drugem koncu hodnika. S knjigami obložene stene, navadna pisalna miza, skratka precej značilna preprosta znanstvena delavnica. Beseda da besedo. Govoriva o Ljubljani in o Skopijo, o novi literaturi, o naših jezikih.
«Ce vas zanima kaj o našem knjižnem jeziku, vam lahko na kratko kaj povem. Morda bo to zanimalo tudi vaše ljudi.«
Razumljivo! In že pozorno poslušam.
5. maja 1945 je bil objavljen ter je stopil v veljavo nov makedonski črkopis. 7. junija istega leta je bil uzakonjen pravopis. Njiju veljavo je utrdila posebna odločba vlade LR Makedonije. Res nenavaden primer v zgodovini, da se z odločbo oblast) določita črkopis in pravopis. A posebne prilike, v katerih se je makedonski narod znašel ob koncu druge svetovne vojne, so zahtevale tudi tako rešitev tega težavnega problema. Cim se je namreč bližala osvoboditev, je vedno večjo aktualnost med makedonskimi borci za svobodo dobivalo vprašanje, kakšen naj bo makedonski knjižni jezik, kakšen naj bo črkopis, kakšen pravopis. V kakšnem jeziku poučevati mladino, kako učiti otroka pisanje? Res težaven problem, saj pred vojno v stari Jugoslaviji ni delovala niti ena šola z makedonskim knjižnim jezikom in makedonske književnosti sploh ni bilo. Bile so tu samo pesmi, ki jih je Kočo Racin, proletarski poet izdal v Zagrebu, in pesmi, ki Sta jih pisala Venko Markovski in Blažo Nedeljkovski.
S. R.
(Nadaljevanje sledi)
Drž. zal. Slovenije je na" povedala, da bo letos pospešila izdajo zbranih del slovenskih klasikov. Po)e2 tretje knjlse Kersnikovega
zbranega
dela
smo tako Pral'"
kar dobili
drugo knjigo^Zbran'*
ga dela Antona Aškerca.
knjiga Zbranega deia je iz pred petimi leti, vendar uf da ne bo treba več toliko č ^ na tretjo knjigo. Pravkar na knjiga vsebuje Nove P	{(
in četrti zbornik poezij. Goe dve knjigi sta izšli ob Aškerčevega življenja m 0 ta večinoma dela, ki predstav
pesni*.
ljajo zaton Aškerčevega^
štva. Razen tega pa
zbirke Nove poezije povz
ročila
z--	^
prelom med starimi in med > derno, do česar je privedlo ;>>* kritično hvaljenje te zbirke_ v literarnih v: klanjanje pesn taboru. Na vse ic
v* Ti te ra r n ih vrstah in °fr0lr^I iklan ian ie nesnika V Merite*1*
klanjanje pesnika ■ •—- . taboru. Na vse te okolnostio 1a Aškerca je v opombah opo
itib°“	.	-a
urednica Marja Bor^nila g
dodala tudi obširna posameznim pesmim.	,
V zbirki Klasje, ki jo Državna založba slovenULhuj« dobili 23. zvezek, ki vseo »_
6.	rv*	..--a.
izbrano delo Etbina Krl sa
Etbin Kristan je sodobnik
Cankarja, s katerim so g- ^ le literarne, politične P -e prijateljske vezi. Sedaj P ^ skoro štiri desetletja živi . meriki, kjer vodi org* cev,
ameriških naprednih Slo
razen tega pa se se J'. kvarja z literaturo. Kristan« terarno delo obsega dram«v e zijo in prozo, razen tegai rjZ. tiko in kulturna poročiRevijah treseno pa je P° raz Ameriki> in časopisih, doma m v. ^ vn0sti tako da je pisatelj širši J skoraj docela nepoznan. ^ zbranega dela Prec*st3Vi,„ Kaw njegovih del hita
Vrarikovič,
sedeih
nova vera in Jadviga ter -	,0<
člankov in kritik. Urednik
dal opombe, k! obsegajo ot i,..,.-—-i-i- kthina
Vladi'
življenj^ in dela fb^-avljenint
na ter pojasnila k tekstom
rfcSnpav-šič * mlr nor j«
Mate) p^nitrv
poleg
Bele
vode Pr3i‘
kar ‘Zdal
tud'
zbirko nadel
ki J> jeBrjl)a»
naslov
nad ) ,seg3 Zbirka
pesmi, ki so nastale P° fLjdil ditvi, in ki jih je avtor v več ciklov: Balade-” g;!«
nec-Intima-Tercine-Satir	sta
grami. Na začetku >n_ . pirM
ove programatični Pč?.1?!';
je
izdal Slovenski nl^ov
Ista založba je izdala n ^c-
rii roman, ki ga je
kemu krogu bralcev P'r pisateljica lika Vašte>® ’ bP°r'
nje romana, ki nosi n3	jas
lisk	pri-
se dogaja na Dolenj®«' iie pn francoske okupacije. T.ffjova«. povedovanja je v Pr!S aaW ljudskega upora zobeLa(i )e vojne in okupacije.	,
vahno napisan.	-tf	11
«sf r
pozor"0 upjiž-
n. je V nem izid"
°Vn*
no
mana K° je tir
K*
P15 n pisatelj
HemikdjLv'13''
tri
in8w
nest Hf
je eden ških pisateljev.
sssSriJli
pisatelj kratkih zgodb in
svetovno znan P3
Ital
tet®*
postaj
*ožj^
ga snov je zajeta ,iz_.žJDvnl
romanom Zbogom ga snov je zajeta soški fronti v prvi
živli«
.svetov"1 je
zvonlv,jaflsK-
ni. Roman «Komu , -1J#-zajet iz španske	s»£
vojne, katere se je P • ( stra" udeležil na republika" p vojn •
Roman ne zajema lemveč le majhno ep
bOJcV jrto.
riškega partizanskega ž(|0 ki ga pošljejo čez so ^ ne
- bi tam pognal v z
t. Roman je mojstr ici« ,e odlikuje po' Pre£ju.Jf ističnem °P! .. 7sl°^ ..
da bi most.
san ter se i
in realističnem 0Pn“a'zalozl da,a ga je_ Cankarjeva ^ cra
prevod pa je oskrbel dišnik
varjal. Takrat se mu je j0 zdelo tuje, nedostojno, skoraj izdajalsko. Sedaj mu je bila misel na beg prijetna.’Mogoče bi se človek nekako izmotal.
Po loratkem piteu-darku je mignil strežniku Jančarju. Ni ga sicer dobro poznal, toda zdel se mu je tak, kakor sto m sto, tisoč in tisoč drugih Janezov, sredi katerih je toliko let živel m ki so bili vsi siti vojne. Mogoče bi bilo pametneje poklicati komandanta izolirnice, Kozarja in se z njim naravnost pomeniti. Ta bi mu lahko več pomagal, če bi hotel. Ce bi hotel ...? Skoraj ni verjetno! Poznal ga ni dobro, potem je šarža, dolgo se že piotifca tu po Judemburgu. izdal bi ga gotovo ne, a pomagal bi mu najbrže tudi ne. Jančar pa se tako sočutno obrača vanj, kadar ga kdo ne vidi. Pogledal je okrog sebe; do druge vrste je daleč, na desno od njega pa leži neki Kočevar, ki skoraj vedno spi od slabosti. Tega se ni treba bati. Zato se je odločil in rekel strežniku:
Kaj je neki tega siromaka, ki je morda bliže s ^
spm nannlilo d .s «.. ; _ .• tvt~;u—;s je tUul
-s £3
življenje pclno grenkobe, njegova moč se najbrž ^oV*t0(ji, nje rešilne misli, zraven pa sovraži tiste, o katerih .. „a so močnejši kakor nn. In to je njegovo maščevaPJe'
Ali
• noftčH1’"
za vedno rešuje Avstrijo — še zdaj, na svoji smrtni P
Z gnevom v srcu se je Hafner obrnil v stran. £0aeV*3
Sicer bi pa Hafnerjev načrt najbrž tudi t>rez stf?';
izolir mco^,
padel v vodo, ker je kmalu potem prišel v
jenega bil poslan v
ralmajor Votura, z namenom, da izpraša ranjenega J
•	-ah'
o njegovi udeležbi pri uporu. Votura je bil PoSlat* VQ žafa ^ burg zatret upor in kaznovat upornike. Prvo je 1 jeld-
z drugim ^cf
neodpornosti vojakov prehitro opravljeno, z drue‘mjn sičer svoje naloge pa je cesarski odposlanec takoj zabLljcrjvci ^
najprej po svoj; lastni, preizkušeni metodi, da le s voril takorekoč med štirimi očmi.
ve"1
,d»f
«Ti, mislim, da si poštenjak. Meni gre za glavo, o tem si se lahko sam prepričal malo prej. ko je bil zdravnik tukaj. Ali bi mi pomagal, da se spravim odtod, doklei je še čas?« Govoril je tako tiho, da se je bal, da bi ga Jančar ne razumel.
Doslej se mu je la metoda zelo dobro obnesla. pretK3 pri Hafnerju je popolnoma odpovedala, čeprav s« _,.0ž"l
ni general pretvarjal na vse načine in ni s'
e	gl"«
I«dil mtl
mi niti z obljubami iri niti z odkrito ginjenostm '' jvi   M is- 4omn da je Han,
Jančar ga je pogledal, pogledal po bližnjih posteljah in se nato krčil kakor jež. Hafner je takoj sprevidel, da je zadel na pravega človeka.
((Torej mi boš pomagal...?« je šepetal Hafner dalje.
((Bi — a kako...?« je bolj z očmi, kakor z usti odgovoril strežnik.
«V skladišču je gotovo kaj obleke. Samo do nje mi pomagaj, drugo bom že sam opravil. Zvečer v temii...«
((Težko, ker je taborišče zastraženo!« je šepetal Jančar.
“To je moja skrb...«
Kar sta govorila, sta si potrdila z očmi, nato ga je Jančar pustil samega. Ko je odhajal, 50 mu se dolgo sledile Kočevarjeve napol odprte mrtve oči: Hafner je bil zadovoljen m se je takoj vdal novim načrtom. Komaj je op&zil, kako se je njegov sosed že čez nekaj časa z veliko težavo skolovra-til iz postelje in odšel iz spalnice. Tudi potem, ko se je mož vrnil, se Hafner ni zmenil zanj. Moj bog, saj ima duša komaj se streho. Teda kako ga je zapeklo, ko je čez nekaj časa Jančar prišel mimo njegove postelje in mu zašepetal:
«Ne morem, izdana sva; ta je povedal komandantu...«
Njegove oči so mignile protj Kočevarju.
vanjem uporniške akcije. Navzlic temu, da je	pdv
ljubljal najmilejšo kazen, samo da naj bo odkii 1 ^ v’
glavni povzročitelj up"ia jja v5^ je še imel svoje prste vmes, je korporal osts
kdo je bil pravzaprav je še imel svoje prs vprašanja je imel le en odgovor;
. nl bilo ve.c -(i. ((Ničesar ne vem, bil pa sem zraven, ker
goče prenašati gladu in šikan bataljonske ai bil vojne z drugimi vred sit«.
made
ke"
Votura se je osupel vrnil v sv°l
tar- najrai5' stan’ st°rltl
bi
i h'1
Hafnerja takoj poslal v zapor, toda tega ni MUtabn službujočega zdravnika. Ta je bil pa ravno n ^opai m nik dr. Taggel, ki se je kakor nalašč nelcal” j" juder,bllpr3l Kljub temu da je Votura daj preobrniti	neral lb
b"
■el
zd’ f
1 in Pll>
zdravnika niso mogli nikjer- iztakniti. Zato
izolirnico, kjer
pustiti Hafnerja v izolirnici; ukazal pa je	naj	pre	'Y-0ež
naj nemudoma pošlje stražo
pazijo na korporala Hafnerja, ki je nev in zato nedvomno tudi velik krivec,
erjetne
iz°-
Dobre pol ure po generalovem odhodu je ’ Jl3,
P^aje"^
lirnico šest'mož madžarskega šturmbataljona bajoneti in nabitimi puškami zasedlo spa.n_ ^n;e
(Nadaljcl'anje
Od rubi
dr rubi
'Mlina
NAŠfl SRKDNJbŠOLSKA
MLAUl&lA
Pri nas imamo precej
oa t"Jef°!fke m,adine in ^9 te tudi odraslo, Skoda.
lam ]£- st?lno pogrešamo
tfphr - b’ b'la tako P°-
daniih Spn.™iP.iamo se nek-nasih študentov in
turnoUdejstvovanja v kul* 00 prosvetnem življe-
PrisDpvaf'0^ So P°maAa|i in P-vali k dvigu kultur-
petj,.ravnt:	pri zborovem
in c 'i odl’u, v knjižnici mu ‘SjoV- ^ihče iih ni k te-čutii	iz°braženci so
iavni ^°^nost sodelovati v so h n zivlienju. Domačini dana«,-!, napie. Ponosni. Z če M niladino je druga-
Zato so yid.i.m° ie nikjer, kai ■ veckrat vprašamo.
tnan-Je Z nj0? A!i -ie ’'es No k-Vredna od nekdanje?
žarno’ aer.j.eIi- Pač pa opa-Va ^ manjkata zdra-ptp a’?biciia in idealizem.
. ec je usmerjena v svo-Osebne interese in puhle
jfir-Vemo da je da-
rasto miadina rastla in nak V druSačnih okolišči-n kot nekdanja; fašizem, tinna’ povoina doba, poli-sam? razrvan°st itd., to so Ve> h- nesativni činitelji. miLar ne opravičujejo jj ine v r.jeni pasivnosti, nem topost in brezbriž
Vert 23 VSe' kar ie na£1 . Po bolj ogroženi narod-
tiot Upnosti tako nujno štenrybr-'°’. obsojajo vsi pojo k nnsleci domačini in ttil a- ob-°'iala tudi sama ikA 3 ^nnemar.ianje dolž-tmn1 do skupnosti pomeni Podcenjevati samega sebe
živrZp?dk°Pavanje lastnih jenjskih pogojev.
'lica
j., ottčho bo kmalu zasve-električna ju<s tudi pri ker jo že napeljujejo 90 nišah. je sicer malo dra-a radi utrpimo te iz_
ke, da Sie \e izognemo
odtti^ nevarni ini ne-avi petrolejki.
^°Vost je tudi popravilo eZ^išča ob naši stari n7*/'8ci sv. Urha, ki je Vvgj °bema vojnama uži-L a, to prednost, da so ji I. ^tti vse tri, čeprav bolj !e zvonove. V osta-živimo svoje samato-
Nhn.
'tti
tišu
VJ®* ali ibolj samosvoje ^ lanje, Irti ga posvečamo rt|®Vnim skrbem — naše-laor gosPodarstvu. kjer poki'	s*edirno Saležanom,
9itiJh	v na®i'h treh cb-
za najbolj naprsdne.
* ^oluctiouica
Če ■
glas kha vsaka vas svoj Sa mora imeti tudi je n.' posebnosti ni in os(a,as nač'n življenja enak sk.o ’n vasem. katerim kra:, f>odobni kot krajcar So ,yartu- Skrbi, d‘elo. trud sejj. ecat vseh kraških na-Skrk- ’n tudi	vasice.
krern-10' kako bi £l£ la^e list ’ ? dneVa v dan. Vaš ko J!6*™* opozarja, kapelj v 8°aPodariii, da bi
^tar ‘ Ci,n več od tega. Po ’es ne &Te več. to
d°Piv° VS*' Na* Vaš^an v<>' tovjj 60	*° ze davne ugo-
beg ' Zal° velja za naprecl-
^Ce’ pi°!f0darja- Gt)ji cvet-*ahte /le. hiacinte, kri-biiija'1'6' beb<dar* in st za-
le
Za
■a vse donosne ve-
s / Munosme bilo P arsltva- Dobro bi H»%''„bi ga malo bolj špoiv, 3	Prav ta'ko bi na-
phan f0ppodarstvu san.o ki ki3;1- Ce bi St napredki	P^bieznih va-
9}alj	11 sestali in izme-
svoje izkušnje
6ol.il
siiai5 s™ensko
l>a ne’*.1 sni° ga na delu Pal 1Vl' I^ed trtami je ko-Zemljo in jo priprav-
...	“ J- v*
fižol. Naslonil
.,a	- ------------...	se je
V*<l0vat’kOn ‘n ZaČe* prip°" Sže "Ogovarjati se z
* Kri'?’- kot je 'Warc Miloš trii Zlsča v Borštu, je zelo in n°' CePrav jih ima že
' m mor;
'a sam s svojo že-
no obdelovati zemljo, je še vedr.o čil in dobre volje. Takoj spoznaš, da imaš pred sabo nadarjenega in izobraženega človeka.
«Kako je, očka?»
«Saj vidiš, da bi šlo. če ne bi bilo toliko dežja. Zdaj nam ga je že preveč Trava lepo raste, trta tudi dobro kaže, le da bi začeli lepi dnevi. V takem vremenu je težko obdelovati zemljo, škropiti in žveplati trte. Ce bi bil ves 1a dež Damelno razdeljen, bi bilo zares lepo.»
Od vremena smo prišli na stroje. Tovariš Marc je raz-gjedan človek, rad čita knjige in časopise ter se zanima za napredek v kmetijstvu in umno obdelovanje zemlje.
«Eh, stroji so lepa reč. Glej, nam je pokazal okopano njivico med trtami,)) da okopam to leho, potrebujem vsaj pet ur in se pošteno utrudim. Ko bi imel stroj, bi opravil isto delo v pičli pol uri brez truda. Marsikdo bi si rad kupil kmečke stroje, pa so za naše žepe predragi, saj stane mali stroj za oranje približno 600 tisoč lir. Kje naj jih dobim? Oblasti bi morale nuditi pomoč	kmetu,
prispevati vsaj polovico za nakup potrebnih strojev. Domenila bi se dva, trije sosedje in skupno kupili stroj’. Od tega bi imeli vsi korist, ker bi več pridelali. Ali ni res tako?«
Seveda je res in nujno, da se oblasti, zlasti ZVU, bolj zanimajo za	našega
kmeta in mu pomagajo, ker pri nas rji bogatih kmetov in veleposestnikov, kljub temu pa so kmetje tudi pri nas važen činitelj v gospodarstvu našega o-zemlja.	•
Nič čudnega, če je mnogo zemlje zapuščene,	če je
mnogo neobdelanih polj, zanemarjenih vinogradov in travnikov.
Pa ne samo o zemlji, tudi o drugem smo se pogovarjali. saj od šame zemlje ČloveJt. ng,	.zlasti,
taki kot je tov, Marc. Ko mu je bilo komaj. 14 let, je bil že aktiven član takratnega borštanskega bral nega pevskega društva «Slovenec». In še danes, po 50 letih, marljivo sodeluje pri prosvetnem življenju v vasi. Nepretrgoma je ostal navezan na svoje društvo, igral je, pel, bil za tajnika, gospodarja itd. Čeprav je zelo obremenjen pri delu na kmetiji, še vedno najde časa za prosvetno udejstvo-. vanje.
Nekaj mu je zelo ležalo na srcu in naprosil nas je, naj povemo na merodajnem mestu:
«Naši ljudje, tako stari kot mladi, gledajo filme. Včasih pride v vas potujoči kino, toda jugoslovanskih in slovenskih filmov vidimo zelo, zelo malo. Zakaj si ne poskrbi podjetje naših filmov, saj vem, da jih v Jugoslaviji imajo in bi našim ljudem zelo u-gajali, obenem pa bi se zlasti mladina naučila lepe slovenščine.))
«Naš dom v Trstu bi bilo treba kmalu postaviti. Rad bi ga videl. Zlasti nam, ki smo videli, gradili in obiskovali «Narodni dom», je zelo pri srcu, ker nas požig «Balkana» še vedno žge in peče. Taka stvar mnogo stane. Lepo je od naših bratov v Jugoslaviji, da prispevajo tudi oni. Mi pa moramo biti prvi. Kako bi napravili, da bi čim prej zbrali? Vsak Slovenec mora dati svoj prispevek. Po vaseh bi morali imetr kulturne in druge prireditve, izkupiček naj bi bil le za Kulturni dom.»
Nismo mu hoteli več krasti časa, ker ga je čakalo še delo. Za slovo nam je še povedal eno o dolinskem županu. Ker so po Borštu napeljali vodovod, si je tovariš Marc dal napeljati vodo v hišo. Iz dolinske občine so mu nato prinesli neki formular, da ga izpolni. Bil je le v italijanščini, zato je tov. Marc s svinčnikom napisal na formular: «Pišite pp slovensko« se podpisal in ga vrnil županu. Cez nekaj dni so mu prinesli iz občine^iov formular v slover.ščinr in opra vičilo kominformističnega dolinskega župana Lovrihe. Morda je bil Lovriha pozabil, da so v Borštu in v dolinski občini le Slovenci Večkrat pozabi na to, zato je prav, da ga kdo spomni, dokler je še za župana.
(OB SKLEPU KOMISIJE OZN)
V našem časopisu je bita dm 11. t. m. vatna vet, ki je vzbudila pozornost demokratičnih žena: šlo Je namreč za sklep ‘komisije OZN za žensko enakopravnost, ki se je sestala v Lake Successu dne 9. t. m. na svojem petem zasedanju ter odobrila tri izredno važne resolucije, in si cer:
1. Države članice, ki niso včlanjene v Mednarodni zvezi Za delo, naj ukrenejo potrebno,
da se uveljavi načelo Mednarodne zveze za delo o enaki plači za enako delo.
2. Glavne tajnik OZN naj še nadalje sodeluje z vzgojno, znanstveno in kulturno organizacijo OZN pri izvedbi njenih programov Za izboljšanje možnosti Za izobrazbo žensk in naj na prihodnjem zasedanju poroča o napredku in izvedbi teh programov.
2. Naj svet OZN za zaupno upravo na predlog držav članic imenuje v odposlanstva, ki obiskujejo ozemlja, ki so pod zaupno upravo, tudi ženske.
Kot naslednja točka tega zasedanja je bilo razpravljanje o osnutku resolucije o političnih pravicah žensk. Komisija je po dolgem razpravljanju odložila [razpravljanje o tej točki do ■prihodnjega zasedanja.
S ponosom in zadoščenjem lahko rečemo, da so sklepi komisije OZN za žensko enakopravnost sad dolgoletne odločne borbe vseh demokratičnih žena v svetu, ki se niso ustrašile niti žrtev, niti truda, samo da bi dosegle uresničenje vseh tistih načel in zahtev, ki lahko edine pripomorejo k izboljšanju položaja, v katerem morajo živeti še žene nekaterih dežel.
Tržaške demokratične žene, ki ‘so bile vedno in povsod prve, kadar je šlo za obrambo pravic in načel o enakopravnosti žena, so lahko na svojo borbo ponosne, saj so jim sklepi komisije OZN potrdili, da je bila ta borba uspešna ter da je dosegla tiste cilje, ki so si jih [Same zadale in ki bodo pripo-mogli, da se bo položaj še vedno zatiranih in izkoriščanih žena v svetu v mnogočem izboljšal.
Prva resolucija komisije OZN poudarja potrebo po uveljavljenju načela Mednarodne zveze, dela o enaki plači za enako delo. Vsaki tržaški demokratič-
ni ženi so še dobro v spominu neštete borbe, ki se jih je tudi sama udeležila zato, da bj uresničila napelo, ki je bilo vključeno že v delovni načrt Kongresa Antifašistične slovansko-italijanske ženske zveze. Tržaške žene, vključene v ASJ.ZZ, ki so se zavedale važnosti tega načela, so se vedno borile za to, da bi bila ženi-delavki priznana enaka plača za enako delo. Njihova borba za izvedbo sklepa komisije OZN bo zato še
tem bolj odločna: od te borbe je odvisno, ali bodo sklepi komisije OZN uveljavljeni tudi za tržaško ženo-delavko, ki dela pod težkimi delovnimi pogoji.
Nič manj važni nista ostali resoluciji komisije OZN, ki. predvidevata izboljšanje možnosti za izobrazbo ženske ter vključitev žensk v komisije in odposlanstva, ki obiskujejo o-zemlja, ki so pod zaupno u-pravo.
Demokratične žene sveta, ki so znale doseči, da je omenjena komisija izdala te resolucije, bodo znale v bodoče doseči, da se bo vsebina teh resolucij tudi izvedla.
Tržaške demokratične žene, kj so bile vedno pripravljene braniti svoje pravice, s a morajo z vso odločnostjo tej borbi za izvedbo resolucij komisije OZN priključiti ter tako prispevati, da bo tudi žena našega ozemlja dosegla tiste pravice, ki ji pripadajo
m
ii iinili hi liil lili ill | IH llllllillll! mil! lil II lil 11] IIIIII mili III [IIII1IIIIIII1HI1IHIIII1I milil 1111! ni |]| m Hill lllllllllllllllllllllllliill III lil
KAKO
IZRABIM
PROSTOR
v stanovanju
Niso vsa stanovanja tako grajena, kot bi si želeli. Zlasti dandanes smo iz večine prisiljeni. da bivamo v tesnih in neudobnih prostorih, zato nastanejo vse mogoče težave, ko razporejamo pohištvo in biti moramo iznajdljivi, če hočemo vsak prostor kar najbolje izra-biti.	#
Sobo, ki jo vidimo na sliki je primerna za dve dekleti. Med divana postavimo omarico. 1.75 m dolgo. 0.30 m široko ter 1.20 m visoko. Leva stran omarice je za eno, desna za drugo dekle. Plošča, 0.90 x 0.50
lllllllllllllllllilllllllllllllllll
>'• J J“
Zadnjič sem le v nekaj besedah (.menila dobre Mstnosti šantunga. Danes si oglejmo podrobno različne uporabe trga olaga. La začnimo pri dopoldanski obleki, ki jo v resnici nosimo ob vsaki uri. Najprimernejši model za jutranjo obleko je tako imenovani «chemisier». Po naše jv t:. obleka, ki jc podobna moški srajci. Ce se spominjate, so to obliko lansko leto splošno uporabljali za oblačila vseh vrst. Letos najdemo sicer mnogo nebistvenih sprememb, ki pa so kljuo temu
cobrodošle. Krilo ne pada več
> lZocI jujJ y.. yduif,
mnogokrat plisse. Ovratniki so povečani v vložke ki jih krasijo prav tako gube, ali pa gumbi, drugebarvno blago, posebno pa pentlje iz tenkega plisiranega blaga. Te pentlje so dolge, lahke, ob izrezu dvakrat zavezane; včasih padajo ob telesu na krilo in celo do roba krila. Seveda jih pridržimo s pasom. Ista pentlja lahko nadomestuje pas. ter s tem obnovi najpre-proStkjšo obleko.
Poročila, raznih modnih li-
stov Si nasprotujejo. Nekje sem citata, de je letOs moderno izključno vzorčasto blago, drugod slavijo samo enobarvne obleke. V zlati sredini je resnica, ali bolje rečeno. resnica se prilaga našim željam in našemu okusu. Vzorčast šantung je izredno lep in primeren za popoldanske poletne obleke. Tu kraljujejo naborki, umetno izvedeni kroji, z eno besedo, fantazija. Prepričale se boste, da ne smemo šantunga opredeliti le Za športno uporabo. Za vse je na razpolago, tudi za vezenine. Svetujem vam jih na enotnem bLagu v isti barvi. «A jour» delo je moderno. V pomanjkanju časa se zatečemo k vezeninam, izdelanim	s strojem. Seveda
zmanjšamo s tem eleganco obleke. Najenostavnejša obleka — skrbno izdelana — je več vredna, kot zamotana in površna.
Danes so nam■ modelj prileteli kar po zraku! Trak se je odvezal. Ali bodo ostali pri nas?
Sonja Mikuletič Palme
m, pritrjena na omarico, služi za pisalno mizo. Ob vsej širini omarice so zgoraj stropne svetilke.
Pred oknom je pisalnik, med oknom in kaminom klavir. levo pa je v višini klavirja omara za obleke; nad kaminom pa je omarica s policami za perilo. Pregrinjalo na divanih je iz črtastega blaga in okrašeno z naborki; z . enakim blagom je prevlečen tudi naslanjač.
Ce pa morata eno sobo deliti bratec in sestrica, tedaj je najbolje, da jima sobo pregradimo z ozko in dokaj visoko o-maro, ki služi za obleke. Na tej omari naj bo močna svetilka s senčnikom. -V tako sobo spadata še tudi dve omarici, na katerih je pritrjena pisalna miza. kakor smo že omenili. Zgornji de! omarice služi navadno za kr.jige, spodnji za perilo. Soba bo mnogo prijetnejša, če denemo na omarici eno ali dve vazi s svežimi rožami. Tudi pazimo, da se skladajo prevleke divanov z zavesami ter raznimi prtički.
Včasih nam mnogo odleže prostor pod oknom, v katerega lahko vdelamo razne police fa knjige.
Zdaj, ko si ljudje že rja vse načine pomagajo, da prihranijo prostor, so že v modi tudi viseče postelje, do katerih pridemo po lestvici. Pod tako posteljo je navadno omara za obleke. Dalje so tudi zelo praktične velike trodelne omare; spod. nji del ima obliko predala in služi za posteljo, ki jo lahko v sobi poljubno namestimo. Zgornji del omarč je razdeljen na dva dela; levi ima več polic in se odpira s premikajočimi se vrati; desni del Pa se odpira v pisalno mizo.
Iz vsega razvidimo, da danes niso časi, da bi kot nekoč šli v trgovino in si lahko izbirali pohištvo, po svojem okusu, pač pa si moramo najprej ogledati stanovanjski prostor irj po njem šele usmeriti svoje želje. Si pa kljub utesnjenosti z nekaj premisleka dom lahko prav prijetno uredimo.
KUHINJA
Umetna smetana
Marsikdaj bi rade napravile kako slaščico otrokom, pa smo v za. dregi zaradi nadev3. Prinašamo vam napodilo za umetno smetano. Skuhamo dve žlici bele moke na 1 četrt litra mleka, nakar pustimo, da se ohladi; najbolje je, da naredimo zvečer in jo pustimo čez noč. Dokler se. ne shladi, jo večkrat premešamo, da se ne napravi na vrhu kožica. Pred uporabo dodamo 2 žlici sladkorja in malo vamilijevega sladkorja ter vse skupaj stepemo v peno.
Korenjev sok za otroke
Rumeno korenje operemo,* ostrgamo, naribamo in ga denemo v platneno krpo. Nato iztisnemo sok, ki ga denemo v mlačno mleko in damo piti otrokom. V začetku denemo v mleko le malo korenjevega soka, pozneje ga lahko prilijemo dve do tri žličke. Mleko malo osladimo. Korenje vsebuje dragocene vitamine in je zato zelo priporočljivo za dojenčke od tretjega meseca dalje.
Jajca z makaroni: Trdo kuhana jajca olupi in zreži na tanke rezine. Makarone skuhaj. Naloži v pomazano kozico vrsto makaronov, nato vrsto jajc ter polij z gostim paradižnikovim sokom, kateremu si primešala malo smetane. Zdaj naloži še enkrat tako, potresi povrhu s parmezanom in speci v pečici.
Zabeljen grah v stročju: Osna-
žen grah v stročju skuhaj v slani vodi, kuhanega odcedi in zabeli s presnim maslom in drobtinami ali z na kocke zrezano in ocvrto prekajeno slanino ter ga daj poleg govejega mesa.
0 duševnih boleznih
iimm^rniiiiMmTMii^iiimTm!m^iM^^^mi^^mi!iilt^Bm1?riiiiniuiiiiiiiiii!iHiiiiniiiiiii iiiiiiiiHuiuiiiiinTmiiiiHHUiiiiiiiiiiiiHniiiiiniiiiiiiHiiiiiiniiHiiiiiuuiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiHiiiiiiiHniHiiiinHiiHniiiiiiHiiiiiiiiiuiiniuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiTuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAKASNELA KOŠNJA
JE IZGUBA ZA ŽIVINOREJCA
!
Naši kmetje živinorejci večkrat pogrešijo, s tem; da kosijo travo šele julija meseca. Taka košnja predstavlja zgubo za živinorejca. Namesto da bi pripeljal domov dobro in tečr.o ter izdatno seno za svojo živino, pripelje napol slamo. Slamnato seno vsebuje manj redilnih snovi kot seno, ki smo ga dobili s pravočasno košrjjo in še zelene trave.
VAŽNOST DOBREGA SENA ZA ŽIVINO.
Seno predstavlja najvažnejšo krmo za živino ogromne večine naših živinorejcev, zlasti na Krasu. Živini pokladamo serjo več ali manj vse leto in je v zimskih mesecih sploh nenadomestljiva krma. Zato je zelo važno, da si kmetje živinorejci pripravijo res dobro in izdatno seno. To velja posebno še za seno, namenjeno molznim kravam, ki jih živinorejci na Tržaškem ozemlju še največ redijo.
Ze iz vsakdanjih, praktičnih izkušenj vemo, da najbolj ugaja goveji živini mlada in sočna tr.ava. Starino irj slamo živina Pač sploh zametuje in jo pušča po jaslih, če dobi le kaj boljše krme. Tudi je splošno znano, da dajejo krave spomla-
pokošene dne	6. maja	27.91%
»	»	25.-27 maja	16.01%
»	»	10. junija	14.82%
»	»	24. junija	12.79%
Seno trave, ki smo jo pravočasno pokosili, vsebuje skoraj še enkrat toliko beljakovin kot seno iz stare trave, pokošene šele, ko je odcvetela. Nasprotno pa se odstotek vlaknine ali olesenelih delov trav.e in sena veča sorazmerno s starostjo pokošene trave. Pri senu, ki ga pridobivamo iz metuljčnic, se pravi iz raznih detelj, je navadno ta razlika v količinah beljakovin in vlaknine šc\večja. Količina ostalih, že omenjenih vodanov — škroba, sladkorja in maščob ~ se na splošno ne menja mnogo pri senu mlade ali starejše trave.
Ker so pač beljakovine najvažnejša ‘in tudi najdražja redilna snov v ser.u in v živinski krmi sploh, je ■ iz zgornjih po-datko razvidno, da je sen0 iz mlade, pred cvetjem pokošene trave na splošno še enkrat toliko vredno kot seno iz trave, če jo pokosimo, ko je odcvetela ter je. postala trda in slamnata.
MNOŽINA SENA IN NJEGOVA VREDNOST.
Premnogi naši kmetje odlašajo s košnjo trave in upajo, da se bo ta sčasoma zgostila in da jim bo dala več sena. Res se trava nekoliko zgosti, če počakamo s košnjo, dokler odcve-
di ob sočni paši mnogo in zelo I trav na njih cvesti. Pri tem
okusnega mleka,
Kmetijski strokovnjaki so zračnimi izkušnjami dognali, da vsebuje mlada, sočna trava in tudi seno, ki ga pridobimo iz take trave, veliko več redilnih in zdravju živine koristnih snovi, kot pa stara in trda trava, oziroma iz take trave, pridobljeno slamnato seno. REDILNE SNOVI TRAVE IN SENA.
Pri travi in senu za živino prihajajo v poštev naslednje redilne snovi:	beljakovine,
ogljikovi vodani, med katere spadajo škrob, sladkor, maščobe in vlaknina ali celuloza ter razr.e rudninske . soli. Vsak u-men živinorejec dandanes že ve, da so od teh snovi najvee vredne beljakovine in je mlečnost krav odvisna v prvi vrsti od teh, dočim je vlaknina najmanj vredna in prav težko prebavljiva.
Količine posameznih snovi se razlikujejo po dobi košnje, se pravi po starosti pokošene trave. Nemški strokovnjaki so na primer našli, da je vsebovalo ser.o iz angleške ljuljke (Lo-lium perenne) in iz istega travnika:
beljakovin in	17.71% vlaknine
»	»	21.44%	»
»	»	22.42%	»
»	»	23.62%	»
te in ako je zemlja dovolj vlažna. Toda vrednost takega sena. ki jo v tem primeru dobi jo iz istega travnika, nikakor ne more odtehtati znatne izgube, ki jo utrpi vse seno zaradi poslabšanja svoje kakovosti in znižanja vsebine redilnih snovi.
Nadalje moramo imeti tudi na vidiku, da vsebuje ser.o iz mlade, sočne in mehke trave poleg že navedenih važnih redilnih snovi tudi razmeroma več vitaminov, kot pa seno iz stare in trde trave. Vitaminom pa pripisujejo znanstveniki veliko važnost za zdravje živine ir. njihovih proizvodov ter zlasti še za krepak razvoj mlade živine. K temu prispevajo tudi lecitin, snov, ki je za zdravo vaščo sesalcev zelo važna, kakor tudi razni rastlinski pobudniki ali hormoni, katerih prisotnost in važnost za živa bitja so odkrili šele v zadnjih desetletjih.
Naših kmetov živinorejcev ne sme torej varati navidezen dobiček s pridobitvijo množine sena, ako bodo čakali s košnjo, da bo trava r.a travnikih že odcvetela in se tako nekoliko zgostila. Največ dobička bodo imeli, ako bodo svoje travnike pokosili takoj, ko začne večina
velja tudi upoštevati dejstvo, da zgodnja košnja zelo pospešuje raščo otave, dočim kašno pokošena trava le bolj polagoma poganja. Trave, r.a katerih je seme pred košnjo celo dozorelo se pogostoma posušijo in odmrejo, kakor je to pri žitih. '
Na našem Krasu je navadno primeren čas za košnjo travnikov v začetku junija. Na Bregu, v toplejših legah ob morju pa je priporočljivo kositi že maja meseca, in sicer tedaj, ko začne večji del trave cveteti irj so njena stebla še popolnoma zelena.
Ing. ANDREJ COK
'
L'
Ročni traktor Bucher, s katerim se lahko kosi, orje itd., na zelo majhni površini
GROZDNA PLESEN
ali oidij in borba proti njej
Vinogradniki dobro vedo. da je grozdna plesen (oidij) za trtno ušjo in peronosporo najbolj nevarna bolezen vinske trte. Ta bolezen se je sredi preteklega stoletja prvič pojavila v Evropi. V letih med 1850 do 1860, je napravila največ škode. Francija, ki je 1850. pridelala 45 milijonov hi vina, ga je pridelala V letu 1854 zaradi škode po grozdni plesni le 10 milijonov hi. Na srečo pa so že takoj v začetku te bolezni našli proti njej sredstvo, to je žveplo, ki je še danes v rabi.
Oidij je glivica, ki spada med plesni. Te vrste glivic, ki jih je v prirodi_ mnogo, rastejo samo na površju živih alj mrtvih organskih snovi. Tak0 raste tudi oidij na površju grozdnih listov in mladik vinske trte in. ga zato lahko zbrišemo s prstom. V tem Se loči od pero-nospore, ki je n; mogoče zbrisati. Oidij se naseli na spodnji in- zgornji strani Usta in se razlikuje od peronospore tudi po plesnivem zaduhu in da napada trto ob suši, med »cm ko jo peronospora ob vlagi .
Oidij napada pri nas trte prav od zgoraj, za-to je potrebno trte prej zažveoluti kakor poškropiti. Pivič moramo žveplati čim dosežejo poganjki ero ped dolžine, drugič med cvetenjem in tretjič po potrebi v sredini julija meseca. Pri prvem in drugem žveplanju žveplamo celo trto, pri tretjem pa samo grozde.
Žveplati je ob tihemi in le-
pem vremenu. Žvepla' porabimo kolikor mogoče malo, ker če trosimo žveplo preveč na debelo, lahko ožge liste. Za žveplanje je rabiti žveplalni-ke ali ročne mehove, ki morajo biti opremljeni s pripravo za drobljenje žvepla. S takimi mehovi je mogoče žveplanje pravilno izvršiti in z njim se porabi mnogo manj žvepla kakor z navadnimi.
Žveplo za žveplanje trt naj bo dobre kakovosti. V prodaji je več vrst žvepla. V glavnem razlikujemo ventilirana in zmlela žvepla. Kakovost žvepla zavisi od. granulacije žveplenih zrnc. Granulacijo žvepla merimo s stopinjami po Chan-celu. Ventilirana žvepla imajo riavadho 70 do 90 odst., mleta pa 60 do 85 odst. Zelo priporočljivo je uporabljati žveplo nekoliko pomešano z 20 odst. prahu «Caffaro». Žveplanje s takim žveplom'koristi tudi proti peronospori.
Ze nekaj let pa imamo v rabi protj grozdni plesni novo sredstvo, ki se imenuje ((tiosol ali močljivo žveplo«. Torej Tiosol ni nič drugega kot žveplo, ki se z vodo lahko moči in ga rabimo kot nadomestilo ali kot dopolnilo raznih sredstev.
Koder povzroča oidij bolj neznatno škodo, škropimo istočasno proti oidiju in peromo-spori; torej takrat ko so poganjki eno ped dolgi. V tem primeru dodamo bordoški broz-, gi 50 do 80 dkg tiosola na hi.
Ker škropimo obenem tudi proti peronospori, prihranimo na času. Za naslednjega škropljenja ravnotako dodamo tiosol bordoški brozgi ali ga rabimo samega.
Cernu je.tiosol bolj koristen od. žvepla v prahu?
1. Se takoj razmoči v vodi ter se meša z drugimi podobnimi sredstvi; prihranimo na času jn delu in proti raznim boleznim (z bordoško brozgo proti oidiju in strupeni rosi, s tio-gammom proti grozdnemu molju, zavijaču itd.).
2. Ker je tiosol zelo droben prah, se dobro moči irt lepi. zato ga dež težko izpira (žveplo izpere že prv} dež).
3. Škropimo lahko tudi ob vetru, tako da ga gre malo v izgubo.
4. Z 1 kg napravimo povprečno isto delo kot bi ga naredili s 6 do 8 kg druge podobne snovi.
Kako pripravimo tiosol,? Med neprestanim mešanjem stresemo tiosol počasi v vodo, dokler se ne razmoči.
Posode, v kateri pripravljamo škropilo, ne napolnimo do roba, ampak vsaj 30 cm P°d rob, ker se brozga med mešanjem peni.
Končno morajo imeti vinogradniki vedno pred očmi dejstvo, da žveplanje oidij le preprečuje in ravno tako škropljenje peronosporo- Zato žveplajte in škropite vedno že prej, preden se pojavi bolezen!
Strokovnjak
odgovarja...
Pred dnevi .ie kmet J. P. s Ko-lonkovca prinesel na urad Kmečke zveze nekaj listov trte. da bi kmetijski strokovnjak KZ ugotovil bolezen in dal potrebna navodila. Prinašamo odgovor strokovnjaka, ker bo to zanimalo tudi druge kmete:
Liste trte, ki ste jih prinesli v urad Kmečke zveze in imajo na zgornji strani polno mehurčkov ter so na spodnji strani nekako grintavi s srebrnobelimi madeži, je napadla bolezen z imenom «trtna grinja« (latinsko Erio-*phyes vitis).
To bolezen povzročajo zelo majhne, s pro;jin. očesom nevidne živalce grinje ali drobni pajč-ki, ki razjedajo listne celice spodnjih plasti in povzročajo izrastke, v katerih so skriti.
Trtna grinja ne povzroča navadno večje škode, ker napaaa večinoma le mlade liste posameznih trt. Na teh se pojavijo srebr-nobeli madeži, listje porumeni in odpade mnogo prej kot zdravo listje. Včasih, zlasti ob hladni in vlažni pomladi, pa se ta nepridiprav razširi tudi na bližnje trte in pri močnejšem napadu trte ošibijo. Grinje prezimijo navadno ob mladih poganjkih iz sta- j rega lesa.
Trtno grinjo uničujemo s pobiranjem napadenih listov. Ce pa je napad hujši, škropimo z 2.5% kalifornijsko juho ali pa z 1% solbarjo (polisolfuro). Dobre uspehe so baje dosegli tudi z nico-lom. Ce pa tudi s škropljenjem ne odpravimo bolezni in je napadena trta hudo ošibela, tedaj je najbolje, da jo izsekamo in sežgemo.
r
* * *
Vprašanje: Nekateri vinogradniki trdijo, da dosežemo enake uspehe v borbi protj grozdni plesni (oidiju), če uporabljamo modro galično-apneno brozgo z žveplom ali pa žveplo samo. Kako si to razlagamo?
Odgovor:	Z	mod ro-galično
apneno brozgo in žveplom (mora biti močljivo na pr. tiosol) se istočasno borimo proti strupeni vosi in oidiju — grozdni plesni — prvo izvajanje. Z žveplom pa zatiramo le oidij sam. Žveplu lahko dodamo tudi prah «Caffaro», zmes, ki istočasno učinkuje na oidij m strupeno roso,
ZDRAVNIK
Nihče ne dvorni, da je moderna medicina dosegla uspehe, saj se ji je posrečilo, da je zatrla ali pa vsaj omilila nešteto bolezni, pred katerimi so v strahu trepetali naši predniki. Kuga, kolera in koze na primer ne predstavljajo za sodobnega človeka nikake, resne nevarnosti več.
Toda, ali je res tako? Nil li morda nastopila nevarnost kje drugje in so Se pojavile bolezni, ki nas prav tako silovito ogrožajo kot nekdaj tistet ki smo jih zatrli.
Naj zadošča samo nekaj Suhoparnih številk: ameriške i boi niče za duševne bolezni sprejmejo letno 75 tisoč novih bolnikov. V državi New Yorlc je vsak 22. človek živčno ali duševno bolan in če bo šlo tako dalje, se utegne zgodiiti, dto bo milijon ameriške mladine ki obiskuje osnovne in srednje šole prej ali sle j iskat pomoči v zavodih zn duševne bolezni. Ze danes je število postelj p bolnicah za duševne bolezni tako visoko, kot je število postelj za vse dlruge bolezni in skoro pol milijona ameriških otrok je na tako nizhi inteligenčni stopinji, da ne more slediti pouku o osnov ni šoli
To so dejstva. Številke pa učinkujejo še strašnejše, če pomislimo, da število duševno bolnih i- leta v leto stalno narašča. Res je, da pozna vsa1-ha - ndov-in?doba duševno abnormalne ljudi: deloma so jih občudovali in častili kot polbogove in preroke, kar velja zlasti za arabsko kulturno območje, deloma sg se jih Pa bali ter jih zaničevali kot po hudiču obsedene, kakor je to bilo v srednjem vnku. Toda n zadnjih petdesetih letih število diuševno bolnih tako narašča, da predstavljajo duševne bolezni po mnen ju Nobelovega lavreata Alexisa Cm rela za človeštvo večjo nevarnost kot tuberkuloza, rak ali srčne bolezni, pečjo celo kot nekoč kuga in kolera, ter druge nalezljive bolezni. Ce tudIS se zdi to Carrelovo mnenje sprva pretirano, mu mora poznavalec razmer, ki primerja zdravstveno stanje pred sto leti z današnjim., pritrditi.
Ni naš namen, da bi se spušča Ij v globlje raemotrivanje o postanku duševnih bolezni, hočemo jih le našteti in jih porazdeliti po glavnih značilnostih.
Najvidnejša skupina duševnih bolezni je tista, ki ima svoj izvor v razriih telesnih boleznih, kot so na, prim.er blodnje pri infekcijskih boleznih ter pri kemičnih zastrupljanjih. Tudi gnojenje v možganih, morfinizem in kronično pijančevanje je značilno po ponavljajočih se duševnih motnjah, ki vodijo do vsakovrstnih iztirjenj in blodvnj. Progresivna paraliza blaznežev (obolenje mo žgan po sifilisu) in tabes (snšica hrbtnega mozga, posledica sifilisa) sta organski bolezni, pri katerih zdravl-enju se moramo ozirati na oboleli organ.
Medtem ko b dežni te skupine. povzročene po zunanjih (—eksogenih) znakih - učeno pravimo tem vrstam duševnim boleznim eksegene psihoze — lahko ločimo med seboj, je raz-dolit-v ostalih duševnih bolezni, nastalih zaradi notranjih motenj (tako imenovane endogene psihoze) izredno težka.
Večkrat pokaže človek že v svoji mladosti, alj se bo duševno razvil pod — ali nadpovprečno di pa bo poslal posebnež (psihopat). Lahko je pn človek na zund•; duševno popolnoma normalen, ko pa bo doživel kaj izrednega ali neugodnega, na primer nesrečno ljubezen, bo reagiral na to drugače kot pa duševno zdrav človek. Reakcija na doživetje bo burnejša. kot bi bilo pričakovati glede na težino doživetja, Je to tako imenovana pšihopatična reakcija, lci je pri ženah pogostejša kat pri moških.
Medtem k'o odkrije pri praig kar omenjeni '‘skupini triko doživetje že obstoječo nagnjenost za dušeimo bolezen, poznamo tudi bolezni, ki se pojavijo nenadoma pri popolnoma zdravem človeku b rez vsakega zunanjega povoda. Ta skupina endogenih psihoz, kamor predvsem prištevamo shizofrenijo ter manično-drpre sivno blaznost, im« z eksoge-ntrrii psihozami to skupno lastnost, da. je bolnikova asebneht do nastanka bolezni v duševnem oziru popolnoma normalna, Vzroka nastanka endogenih psihoz do dan"s še ne poznamo, vsa ugibanja so žal le domneve. Dejstiig je, da igra pri nastanku veliko Vlogo konstitucija in dedna obremenjenost. To nam pa Za pojasnJanje naraščanja duševnih bolezni ne zadošča. Moderni življenjski pogoji neugodno vplivajo na živčevje in zdi se kot bi bila civilizacija z vsemi dobrimi in slabimi posledicami nekaka cena za naraščam je Živčnih in duševnih bolezni Dr. S. S.
mčA ftaftiedno. frv&cidLbifr 6v~eta
Uredništvo »Glasa mladih« 9e pred nčkaj dlnevi dobilo pismo iz Pariza, ki ga je v imenu Zveze francoskih brigadirjev poslal član nacionalnega odbora, Robert Borne. Zvez« francoskih brigadirjev so ustanovili napredni franr-ccski mladinci, ki so bili lansko leto na prostovoljnem delu V Jugoslaviji in kot se sipc-m nirno, jih ni bilo malo: nekaj gez 2.000. V Zvezi so vpisani vsi napredni mladinci, ki so »poznali hegemonistično politiko Sovjetske zveze in pod-repnišiko vlogo francoske komunistične partije ter so se zaradi tega odstranili iz komim-formističnih organizacij. Robert Beme začenja svoje pismo takole;
«Dragi tovariši, slučajno smo zvedeli za naslov izašega časopisa in smo imeli za po-p-ebnO' da navežemo tudi z vami tesnejše stike, kakršne imamo že z mladino drugih držav.
Naša organizacija združuje 2.000 francoskih mladincev, ki so v letu 1950 delali v brigadah na gradbišču univerzitetnega mesta v Zagrebu. Tam smo tudi spoznali mlade Tržačane, vključene v Z vezi ant i-fačistične mladine, ki so prav tako kakor mi delali na gradbišču univerzitetnega naselja. Zal nam je, da se takrat nismo boljše seznanili ...»
V nadaljevanju svojega pisma pravi Robert Berne, da bi njihova organizacija želela tudi z nami vzpostaviti tesnejše stike ter prcsi. da bi jim poslali obširno poročilo o nagem dielovanju in situaciji na ETržaškem ozemlju. Obljubljajo, da bodo poslali tudi oni podfclbno poročilo, taiko da bo tudi tržaška mladina informirana o položaju francoske mladine. Imajo svoj list «La Brigade«, ki so ga ustanovili kmalu po prihodu z dela v Jugoslaviji. Nato pa nadaljuje:
»Tudi letos bomo v Jugb-stovno poslali brigadirje, ki bodo delali na mladinski progi Doboj-Bavjaluka. Letos nas bo šlo nekaj manj in to zaradi objektivnih težkoč, čeprav bi v tem letu lahko po-BJdli veliko večje število mladincev kakor pa lani. Radi bi vedeli, ali ste tudi vi že začeli organizirati brigado, ki bo delala na mladinski progi in vas prosimo, da nas o tem obvestite. tako da bomo lahko obvestili naše tovariše.
Mislimo, da bi tesno sodelovanje med naprednimi mladinskimi organizacijami posameznih držav, kakršno že obstaja med nami in napredno mladino v Nemčiji, Švici in Italiji pripomoglo k utrjevanju biatstva itn enotnosti mladine, kar bo lahko prišlo še najbolj do izra<za pri skupnem delu na mladinski progi.
V pričakovanju vašega odgovora, pošiljamo vam in vsem tovarišem bratske, socialistične pozdrave»,
Francoskim tovarišem bomo odgovorili in jih seznanili s etanjem, ki je pri nas. Tudi mi Želimo tesnega sodelovanja z napredno mladino v svetu in bo vzpostavitev odnosov med nami in francosko mladino korak naprej pri utrjevanju brat-
m
p
i
/7
Tudi letos bo odšlo na tisoče tržaških otrok in mladincev v počitniške kolonije v Jugoslavijo. Ni več tako daleč tisti srečni dan (tako vsaj mislijo vsi dijaki), ko se bedo zaprla šolska vrata in bodo pričele pošteno zaslužene počitnice.
Letos bodo šli vsi starejši v kolonijo na Vič. To pa zato, ker je Vič v Ljubljani, a v njej toliko zanimivih in lepih stvari, ki bi jih vsak mlad, pa tudi marsikak «stari», rad videl.
Ljubljana je kulturno središče Slovenije. V njej je Univerza s svojimi ustanovami in inštituti. Vsakdo si bo lahko ogledal vodogradbeni inštitut, kjer s pomočjo malih modelčkov bodočih velikih jezov in elektrarn proučujejo in rišejo načrte za vsemogoče vodne naprave. Univerzitetna knjižnica s tisoči in tisoči knjig, starimi dragocenimi rokopisi, muzej, opera, drama vse bo na razpolago bodočim kolonistom. Življenje v koloniji bo tudi letos pestro in veselo. Pa saj drugačno tudi ne more biti tam, kjer je zbrana mladost. Ta bo m; ognji, izleti in zabave bodo krajšali čas.
Kolonisti si bodo lahko ogledali ljpo okolico, vozili s čolni, pa tudi delali daljše izlete v Postojno, Vrbo, Bled ter druge prelepe slovenske kraje.
Doma pa bo preskrbljeno za smeh in razvedrilo, pa tudi, kol važna točka v. tekmovanju med posameznimi četami Stenčas. Na njem bodo mladinci sami pisali svoje vtise in svoje doživljaje: zanj nikoli ne zmanjka snovi.
Prijave za kolonijo na Viču sprejema vsak teden v torek od 9 do 11 in od 3 do 5 mestni odbor mladine, ki bo to kolonijo letos vodil, v sporazumu š požrtvovalnimi ženami in izkušenimi pedagogi.
Prva skupina bo odšla iz Trsta 5. junija. Torej je še vedno čas za prijavo. Vendar bi bilo pametno, pohiteti s prija-, vo. ker prostora ni ravno preveč.
KUHO JE BILO
L
Nekaj spopti-nov iz lanskega letovanja
Kaj smo videli v muzeju •
Zelo sem se razveselila, ko sem pri zboru izvedela, da gremo v muzej. Odšli smo po malici. Dan je bil lep in sonce je močno pripekalo. Cez nekoliko časa smo se ustavili pred veliko palačo z zagrnjenimi okni in z velikim vrtom. Nekoliko
stva in enotnosti, napredne in borbene mladine. Čeprav še nismo gworili o brigadi, vsaj med mladino ne, bomo .francoskim brigadirjem odgovorili, da bo tudi letos odšla iz Trsta mladinska brigada. Iz jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja je na mladinsko progo že odpotovala prva brigada, v kateri je čez 100 brigadirjev, kmalu pa bo odšla druga. Na mladinski progi pa si bomo segli v roke, mi in Francozi, mladi Italijani - in Angleži, Nemci, Norvežani, Švedi in drugi in potrdili naše prijateljstvo, ki nas skupno z jugoslovansko mladino veže v enoten tabor napredne svobodne mladine.
MARK TWAIN
PuMalmSeim
Ilustriral Bogdan Grom
IV.
Pri večerji je bil nenavadno dobre volje Pred nosom je' tet' kradel sladkor in jo dobil zato po prstih. «Sida pa ne nabijete, če vzame sladkor«, je dejal. «Res je, a Sid ne muči človeka kakor ti«. V tem je Sid v sijaju svoje nedotakljivosti segel po slad-kornici, toda tako nesrečno, da se je razbila, To je bilo za Toma zadoščenje, toda obvladal je svoj jezik in molčal.
casa smo počakali pred vrati, nato smo vstopili. V prvi sobi je bilo okostje slona mamuta.
V drugi sobi je bila razstaivlje-na hišna oprema naših pradedov, skrinje za balo kmečkih deklet ter pustne krinke iz vseh krajev Slovenije.
V naslednjih sobah smo videli razne živali. Najbolj sem si zapomnila tigra, pripravljenega na skok, ki so ga ubili na Himalaji, srne, srnjake, divje prašiče, medvede, razne ptiče, kače, krokodile, lisico, veverico, in veliko zbirko hroščev ter metuljev.
Nato smo se odpravili v sobo, kjer smo videli človeške lobanje in mumijo, ki mora biti zelo stara.
Na steni dolgega hodnika smo si ogledali razne nagrobne spomenike, oltarje in plošče.
V drugem hodniku smo si ogledali razne drage kamne, premog iz slovenskih rudnikov in mnogo rimskih marmorjev. Videli smo tudi bojne opreme rimskih vojakov, razen tega še mnogo reči, ki jih pa ne morem naštevati. *
Vrnili smo se zadovoljni, ker smo videli mnogo zanimivosti.
Nada Ukmar
V univerzitetni knjižnici
Po malici smo se odpravili v knjižnico.
Ze od daleč smo zagledali lepo in veliko palačo. Pred vrati smo nekoliko počakali, nato smo vstopili. Mogočni lesketajoči se stebri so podpirali strop. Stopali smo po hodniku, kjer nam je neki tovariš z univerze predaval. Povedal nam je, da imajo v knjižnici okrog 450.000 knjig in da je med vojno čitalnica pogorela. Nato nam je pokazal prvi abecednik. Biblijo, Prešernove poezije, Cankarjev, Gregorčičev in Prešernov rokopis ter razne druge zanimive stare knjige. Potem smo odšli v univerzitetno čitalnico, kjer
letos gremo v kolonijo na Vič
nam je povedal še nekaj zanimivosti.
Ker je bilo že prepozno, smo moral: iti žal domov.
Na Cankarjev vrh
Sonce je bilo že visoko, ko se je četa za četo odpravila na prijazen griček, ki se dviga nad Rožno dolinb — Cankarjev vrh.
Pot je bila dolga, toda misel, da obiščemo bivališče našega pisatelja Cankarja, nam je bila v pobudo.
Srečno smo dospeli na vrh. Tam smo obiskali Cankarjevo stanovanje in izvedeli nekaj podrobnosti o njegovem življenju.
Fosedli smo v senco in ob zvokih harmonike pojužinnl'i.
Ker ni bilo vreme ravno u-godno, smo kmalu morali zapustiti prelepo okolico in oditi domov.
Ada D.
Milili
jugoslovanski
Kratka zgodovina
i
na z
«Dcrrfc igre in dela» v enih izmed kmečkih zadrug v Jugoslaviji, kjer posvečajo vso pozornost rasti in vzgoji otrok
V prejšnjih številkah smo videli pečetke poštne službe v Srbiji, Crni Gori ter Bosni in Hercegovini. Sedaj pa si oglejmo razporeditev dosedanjih znamk po državah in področjih.
Kot smo že omenili, so doslej na jugoslovanskem ozemlju izdali 2228 (dva tisoč dve sto osemindvajset) znamk.
Srbska kneževina, pozneje kraljevina, je izdala od leta 1866 go 1919 leta 244 znamk. Med te prištevamo tudi dve seriji bosansko-hercegovskih znamk s pretiskorr,-«Serbien», ki so jih izdali za časa prve svetovne vojne med avstrijsko okupacijo Srbije. Časopisnih znamk v Srbiji je bilo 24 različnih, frankovskih 169, spominskih 31, portovnih pa 20.
Crna Gora je v dobi med leti 1874 in 1918 izdala 177 znamk Tudi tu imamo znamke avstrijske zasedbe, in sicer štiri: dve znamki imata napis: «K. u. K. Milit. Vervvaltung Montenegro«, ostali dve pa sarr.o «Montenegro». Frankovskih znamk je bilo 85, spominkih 59, portovnih 27, znamk za potrdilo prejetega pisma pa 6.
Bosna in Hercegovina je med leti 1879 in 1918 izdala skupno 184 znamk. Frankovskih je bilo 114, spominskih 21, časopisne 4, dobrodelnih 17, ekspresna 1, portovnih pa 26.
Leta 1918 se je iz bivših kralje-
Kaj vse bomo doživeli na “Otroškem sejmu
Slišali bomo najprej kratek nagovor v slovenščini in italijanščini. Nato nam bodo zaplesali dijaki in dijakinje, za njimi pa nas bosta zabavala Frice in Frače. Zajčki, žabe in druge živali bodo priplesali in se prevračali na odru. Telovadci bodo na raznem orod-
Poglejte obraze, kako so zaverovani v medveda, akrobate, klovne in telovadce, ki razkazujejo svoje umetnosti. Vse to se bo ponovilo za vas prihodnjo nedeljo.
Potem pa seveda prostost po mili voljt
•>r>
ju pokazali svojo spretnost. Siišali bomo Cicibana, ki ga že vsakdo izmed nas pozna, pa ga kljub temu vedno rad sliši.
Cirkus ne bo manjkal. Lani smo se mu od srca nasmejali. Letos nas bo gotovo razveselil s kakšnimi novimi šalami.
Konjički in druge ropotije bedo tudi nastopile, kako, ne vemo, zato pridimo vsi na stadion «Prvi maj«, da bomo videli!
Ko se bomo vsega lega nagledali, se bomo zabavali vsak po svoje. V dvorani bodo predvajali film, nastopiip bodo lutke, vse naokrog po stadionu pa bodo gugalnice mlaji, latnik, palači. Nekateri se bodo lahko zabava i s streljanjem s pračo ali s puško, drugi bodo zbijali škatle, lovili račke, ribarili s steklenicami, metali obroče, šli v labirint in iskali izhoda iz njega, balincaii ali taborili.
Vsega lepega bo za vsakogar po želji. Zato vsi v nedeljo 27. maja na stadion «Prvi majn. Začetek veselja ob 14. uri. Na svidenje!
Zemlja in skale
Zemlja nastaja iz trdih skal.
Dež spira drobne koščke s skal. Ti koščki drve s potoki v dolino. Zato je voda. v potokih po dežju motna. Ko ti koščki sedejo na dno, postane voda spet bistra, na breg pa leže blato. Iz tega blata nastaja zemlja.
To se vrši neprenehoma. Skale se drobe in zemlja nastaja. Vse to delo vrši neumorna delavka — voda. Pa tudi sonce in Veter spreminjata skale v zemljo.
Le sekaj,
sekaj smrečico
Le sekaj, sekaj smrečico, da si boš stesal barčico! Je smrečica posekana, je barčica pripravljena.
Je barčica napravljena, na morje je postavljena.
Lukec
in njegov škorec
Lukec je skrbel za škorca. Se sanjal je o njem. Ptič se je udomačil , in postal zvest kakor pes. Stopical je po iz-
bi in skakal okoli koče. Mačka in psa se je bal. Ce ju je zagledal, se je skril in strašno vpil. Vse leto je plesal in uganjal norčije. Le jeseni, ko so odleteli njegovi bratci na jug, je postal žalosten in nemiren.
Škorec je dobro poznal svojega gospodarja. Rad ga je imel. Zamijavkal mu je kot mačka, zacvilil kot psiček, zakrulil kot prašiček. Ce se Lukec ni zmenil zanj, mu je sedel na ramo in ga potegnil za uho:	«Luka!
Luka!»
ZA BISTRE GLAVE
iilliiiiiilililiiiiiiliiiiiiiiitiiiiiili
JVllZfllllt ff
	[ -eTTa			i	°	e	,r		H 1			X	L	M	N	O 1 P 1	
1			I							j							
l			i							j								
3																	
4				'm.		m											
S																	
6				m		'						fH		M			
T									n								JI—J
£																	
9																	
Vodoravno; l. časovno obdobje, duhovnik starih Perzov; 2, kip poganov, kovina; 3, dežnik (srbohr), ena izmed sojenic: 4. I mlečni izieiek, otok v Sredozem- i skem morju, neumen; 5. zanos, I slovenski jezikoslovec, stara dolžinska mera; 6. lučaj, planinska staja, lubje; 7. kočar, gospodinjska potrebščina; 8, izraža, kako kakšno stvar naredimo, oseba iz Ojdipa; 9. pregovor, znan partizanski kraj na Kočevskem.
Navpično; a) pomožni glagol; b) veha; c) Zgodovinsko mesto v Grčiji; č) darilo, starim Rimlja-nonv čuvar domačega ognjišča; d) bog Turkov, slabič; e) vrsta, govedo; f) Koroška; g) športna potrebščina; h) posledica ognja; i) oseba iz stare francoske vladarske družine; j) češki državnik
(fonet.); k) stara posoda za vino, mesto v črnogorskem primorju; I) ljubkovalno ime za očeta, živilo; m) pot v snegu, rečat, izdelek iz gumija; o) veliko pristaniško mesto v Grčiji; n) otok v Jadranskem morju.
/Iviitev It'ti iti it It o
Vodoravno: l. tu, um; 2. Emona, Irena; 3. •upi, agava, are; 4, ti, ena. Ig; 5, Atika, Sanso: 6. elita, Marat; 7. otava, hiton; 8, ko, pir, ta; 9. Ana, Arles, beg: 10. Ita. ka, Nobel: 11. st, do.
Navpično: A) uta, Oka; B) epi-tetoni; C) mi, ila, at; C) to, tkivo, as; D) Una, ata, akt; E) age, pra; F) Ant, Nil; G) iva, Ren: H) ura, šah, sod; I) me, barij, bo; J) na, nat, be; K) Aristotel; L) ego, nag.
vin Srbije in Crne gore ter ozemelj, ki so bila do tedaj pod avstrijsko oblastjo, t. j- Bosne, Her. cegovine, Slovenije in Hrvatske, sestavila nova jugoslovanska država, ki je najprej nosila uradni naziv «Država S.H.S.«, pozneje pa «Kraljevina Jugoslavija«. Ker se pri vsakem prevratu politična o-blast menja in z njo tudi ves državni ustroj, se ta prevrat pokaže tudi na poštnem.' področju, kajti neumestno bi bilo uporabljati v novi državi znamke prejšnjega re. žima. Tako so nastale leta 1918 v različnih predelih Jugoslavije različne emisije, ker takrat še ni bila centralna oblast trdo vzpostavljena.
V Bosni in Hercegovini so bile izdane bivše bosansko-hercegov-ske znamke s pretiskom «Država SHS — Bosna i Hercegovina« v latinici in cirilici. Vsega skupaj je izšlo tukaj 78 znamk. Na Hr-vatskem pa se je začasna poštna uprava poslužila madžarskih znamk s pretiskom «Hrvatska SHS«, pozneje pa je izdala redne znamke z novimi osnutki in napisom «Državna pošta Hrvatska«. Vseh znamk je bilo 56.
Poglavje zase tvorijo znamke, ki so jih tedaj izdali v Sloveniji. Te znamke niso pravega pokrajinskega značaja, ker so jih pozneje uporabljali na celotnem jugoslovanskem ozemlju do leta 1921. ko so izšle prve jugoslovanske znamke. Osnutke za te znamke je izdelal ljubljanski umetnik prof. Ivan Vavpotič. Na vrednotah od 3 do 40 vinarjev je prikazan Slovenec, ki lomi verige suženjstva. Odtod tudi znamkam Ime »verigarji«. Višje vrednote imajo različne slike: alegorična podoba žene (Jugoslavije) s tremi sokoliči, deček, ki ima palmovo vejico, lik kralja Petra I. Poznejše izdaje sc imele vrednosti v dinarjih.
Ker pa so velike razlike v načinu tiska, v barvi, zobčanju in papirju, tvorijo te znamke najbolj zanimivo področje jugoslovanske filatelije. Jugoslovanski katalog označuje pod različnimi številkami 155 teh znamk, a pod vsako številko se vrstijo številne črke,' ki značijo raznolikosti pri vsaki znamki, tako da je vseh znamk pravzaprav kar 565.
Sest izmed teh znamk je bilo uporabljenih v dvanajstih različnih barvah na Koroškem za časa plebiscita leta 1920. Znamke imajo napis «K G C A — 1920» (koroška Glasova'na Cona A).
Centralna poštna uprava v Beogradu je 16. januarja leta 1921 izdala prve jugoslovanske znamke. V dvajsetih letih, to je do okupacije le*a 1941. je bi’o' izdanih skun-m 351 znamk, od katerih jj: 136 frankovnih, 91 spomin, skih, 66 dobrodelnih, 37 portovnih, 16 letalskih in 5 v korist Rdečega križa. Vendar je bila ve. čina spominskih znamk dobrodelnega značaja. Tako vidimo, da je bilo v predvojni Jugoslaviji izdanih — skupno s pokrajinskimi izdajami — kar 646 znamk. Bralca bo gotovo takoj zadelo v oči visoko število frankovnih znamk; to je treba pripisati dejstvu, da se je v prvih letih naziv države stalno menjal (Kraljevstvo Srba, Hrvata i Slovenaca, — Kraljevina Srba, Hrvata i Siovenaca, — Kraljevina Jugoslaviie), kakor’lu-di dejstvu, da so si v kratki dobi dvajsetih let sledili na prestolu kar trije kralj).
(Nadaljevanje sledi)
Nimco-indijka
Beli: Reshevsk.v
Crni: Van den Berg 1. d4.	Sf6;	2. <:4, e6; Sc3, Lb4:
4. e3, 0-U: 5. Sge2 d5: 6. a3, L:c3+: 7. S:c3, b6: 8. b4, c5: 9. d:r5, b:c5: 10. t:d5, c b4: 1,1. a:b4, e:d5: 12. Le2, Sc6; 13. b5, Sa5; 14. La3, Te8; 15. 0-0, Lf5; 16. Lc5, Se4; 17. Lb4, S:c3;t8. L:e3. Sc4; 19. Dfi4 Dg5; 20. D:d5, S:e3; 21. f:e3, De2-|-;	22. Khl,	I-g6;	23.
Lh5, Tad8:	24. L:g6, T:d5; 25.
L:f7-f, Kh8:	26. L:e8, D:e8: 27.
T:a7, De8; 28. Tc7 in čr*i preda.
Slovanska obramba Beli: Petrosjan	Crni:	Toluš
L Sf3., Sf6; 2. c4, e6; 3. Sc3, do: 4. d4, c6; 5. c:d e:d; 6. Dc2, Ld6; 7. L,g5, 0-0; ’ 8. e3. Lg4; 9 Se5, Lh5: 10. 14, Da5; 11. LtJ3. h6; 12.	L:f6;	g:f6: 13.	g4,	f:e;
14. f:e,	Le7;	15. 0-0-0.	Lg5;	16.
g:h, Kh3; 17. Df2,.f5; 18. h4, Le7; 19. Df4	in črni preda.
Tom jp krenil na glavno vaško cesto, kjer sta se dve ((vojaški« četi dečkov sestali za boj. Tom je bil general ene izmed teh armad, Ive Har-per pa general druge. Ta dva poveljnika se nista bojevala, pač pa sedela na vzvišenem prostoru in vodila vojne operacije. To-nova armada je zmagala, nato so prešteli mrtve, izmenjali ujetnike in odšli domov.
(Hi
Ko .16 šel mimo hiše, kjer je stanoval Jeff Thatcher, je videl nepoznano deklico na vrtu, ljubko, majhno modrooko bitje s pšeničnimi lasmi. Kar hipoma je neka Amy izginila iz njegovega srca in na vse načine je skušal vzbuditi občudovanje novega angela. Toda deklica se je odpravila proti vratom, Tom pa se je naslonil na ograjo in žalostno zrl za njo.
2
Pri priči pa se mu je razjasnil obraz, ko mu je deklica vrgla mačeho čez ograjo. Deček je stekel tja, a Se ustavil nekaj korakov od cvetlice; nato ,ie pobral slamnato bilko, si jo položil na nos, lovil z njo ravnotežje in se pomikal k mačehi. Končno Se je sprsti na nosi oklenil cvetice in odskakljal s svojim' zakladom za vogal.
3
Ko se je stara gospa vrnila, si je dejal: »Zdaj je prišlo!« Naslednji trenutek pa je že ležal na tleh. Mogočna dlan je bila že dvignjena za ponovni je vzklik-
ko
udarec nil
((Ponehajte! Sid je razbil sladkornico!«
Teta Polly je presenečena obstala in samo rekla: «Ph!»
Ne bo ti škodovalo, če si jo enkrat po krivici izkupil.
Tom je kuhal trmo v kotu in vrtal v svojo žalost. Vedel je, da kleči teta v svojem srcu na kolenih pred njim, vendar ni hotel opaziti ničesar. Vdajal se je sanjam, da leži na smrt bolan, nadenj se sklanja teta’ in prosi samo za eno besedico odpuščanja.
Takoj ko je priplesala v sobo sestrična Mary vsa razigrana v veselju, je Tom vstal in obdan z oblaki in temo odjadral skozi vrata*
G
Poiskal si je zapuščen. kraj, kj je bil v skladu z njegovim razpoloženjem. Splav na reki ga je vabil sedel je na njegov rob in gledal v pusto neizmernost reke.... Nato je vzel iz suknjiča cvetlico, ki je mogočno povečala njegovo bolestno razkošje.
Končno je vzdiho vaje odšel v temo.
7/. j [J /.
J ECA
PEPI
Draga Pep -l  Mn’
se bo kmalu spet začelo po Italiji in v Trstu težko predvolilno delo.
Ker se o volitvah v Trstu še ne more govoriti, bom poskusila zaenkrat vsaj približno oceniti
v zvezi s to rečjo težave zdajšnje italijanske vlade, kajti lahko se primeri, da v tej borbi sploh ptopa
glavna italijanska stranka. Ti boš bržkone vprašala, češ kako je to mogoče-Toda če bi zadnjič brala
česa vsega jih dolžijo te krščanske dethdkrate, bi spoznala, da jim bodo vzeli bržkone mandate.
In pomisli: kakor in kot priča sam PisaoUa, je imela vlada zveze z bando znanega falot a,
ki je skozi dolga leta strašil uboge Sicilijane.
To se pravi, da Giuhan ^ je pobijal državljane ■	.
po prehodnem naročilu ,
rimskih vladnih 1m
narjevt
da bi se rešili zgrda kominformovskih glavami -
Iz tega, Pepinamoja, bo nastala še afera.
Saj kričijo v parlametirada je zdaj že polna m lumparij sedanje vlade-Najbolj še jezi Togliatti-ker so s pomočjo band««’ nameravali razgnati
vse njegove priganjače-Kajpada je zdaj vpras0.nl koga naj bi človek vo >
dokler traja takšno s a
Za Palmira simpatije . so že davno uplahnete, to se pravi, da za nJeQ se ne bodo več zavze
niti ženske. S tem bi stra klerikalcev pridobila, toda spričo te zadeve tudi ta je izgubila vse poštene glasovalce-Kakor vidiš, Pepa m°£’ bomo bržkone še P] zanimivega ■ dvoboja.’ .
pri katerem bo vlekel tretji, to je tis j,
ki je včasih hvalil in skrivaj držal s fa
ti . _3me'
- ---------------   Depdi
No, pa brez zamere, zdravo in ne zabi na
mmst w
A.: Trst ima ža!°Si»°os-' venslvo. Statistika ka ,'rfot0-v Trstu največ i?ra n*speflie calcio. To je slabo zn ^ je za gospodarski PuPa" ljudem ostalo kot edi . 0jjja-nje to, da ši z i®1'0.*;
jo gospodarski Pol° arllgod
B.; Ali pa narobe. rji51aj°
so tako mizerni« °a. jci s°
niti tistih borih 50	’	j0to-
potrebne za ig'1'0 n
calcio
■	VI-)*
Ce ne bo tako, prt P naj me danes zlodej vVft
or da *e
IIBLILIIA PI.-:
Scetbn: Vse pnha)a^jslh11
‘ig,**
Ta nesrečni proces *,	,.>•».
banditov je naša Bandit Pisciotta Je p dot,0" izblebetal: Kako se €Sti)°' valjal z menoj za a,:cjj», & kako je pomagala Pc’ akni*1 so se razni banditi ^ je
kazni in se izsel.r!’io ob'f policija organizira j0 tr novinarjev pri band' ko dalje. Se tega mk^rdinal povedati, da ga Je ječ0; prišel izpovedovat uradnl Svet bo videl, da so s ag»-krogi in celo ml”ls dlt:, jali in bratili z b „ vS* mesto da bi jih zapi 'v0iitve' to ravno zdaj, ko 80 Porazno je.	jjit
De Gasperi: Potolaži se,^ b; Scelba! Pri zadnjih^ vah smo operirali s ! izjavo 20. marca, ki ]a k« več škodila kot ko jcrf_. je bila lažna. Laž bQ ,
ke noge. Mogoče nam
resnica več korist
RIBI UBSUf
izredno hladnih *n“,|Wp£ polovici maja J - „ernrod1 neznosna vročina ter kaže 30 stopmj	^
Med vrstami: Na °n0 P°' sev rnjaki sfroil i ‘ V
mladansko ofenz1^, Bpž»
Yorku postaja mo se 38 st'
TIIZIISI«
zavestnega PrcP.d{, poizv 0 nico- Policist P j[avnika
S?nl?	,«f
n
.
: :¥
: V
\	.\^\.w	'	:|i
m
GOSPODARSKA VPRAŠANJA DOBERDOBSKE OBČINE
Komu občinsko upravo?
IZVOLITEV	KANDIDATOV	M	LIST
DARSTVO PRIŠLO V ROKE ZMOŽNIH IN POŠTENIH DELOVNIH MOŽ
i G. Ve^Tlevnem deževju se 52° »alMnno. Po Alpah je ‘il je t»aV° Japadel sneg' obe' teustil? IatajUl'jevo alavo. i, J-;111	»no Doberdob	in.
* iel k	1 proti Policam,	ko
fen	Vetrič sPrehajal	po
tejo ter3- d°raSl° lraV0 in sum el skozi leskove
tefnn Sm? £Proščeno ter se teeh ?enkovali 0 važnejših
Ogovorov SK-te dni Pred,llet skeoh? Jeanov doberdob-
' vSe-,DotatoIi^o Setu-
Mnisuto-’ kate.rim Doberdobci
>>dalin*10	velik° važnost	za
teoJ1 gt>sbodarski razvoj.
btovn p.rep,r|čanja jih je prav
it aeiJ^lV. dejstvo, da ima
fcta
Upira; l i	vu, Ud IX.
fc7Llet v.rek»h škarje
,*e unv0,! angloameriške voja-
fekturo, ki pa doslej »e ruj ničesar ukrenila. Županstvo bi moralo podrezati, da bi jo zvlekli iz predalov in jo odobrili ali pa odklonili. Nekaj podobnega je tudi s Poljanami. Tudi njihova prošnja se dolgočasi nekje na prefekturi.«
Pogovor se je zopet pričel, sukati ckoli ofcč. uprave, tedaj ti nekdo zagode: «Seveda gre vse skupaj rakovo pot, saj je sam župan rekel, da bo že uprava, k; bo nasledila njegovo županstvo, vse zamujeno nadoknadila, Dobro, da ni bilo treba na volitve čakati še nekaj let, kaj se vam, zdi, tovariš?«
«Po drugi strani pa se širijo tudi druge govorice«, menj tretji. »Pravijo, da se imenovani
župan/ zelo boji, če bo izgubil
n^:Ve imenovana župan- sedanje mesto in ga zasedel kdo uprava, ki na	A  	»r«______ i__s....	:___
UpravL
^ečloffa3'!-3’ ki,.Se De. °zira na | drugi. Njegova bojazen izvira
Uooa ir, - T	ajcguva -ujaicil lavii«
b	ZCljg nrphivaldtra I mnrtvl'0 in tnoo Var* K: mn
Pogled na Doberdob.
teaft r,,m
°ii kr; j. P° ®voje in po Vs« v ^ud‘ Pošteno lomi. terj ° dsm je bilo bolj ali ivan°’ kljub temu smo %/jj ? 0st zavednega Bober-^	Andreja	Gergo-
«b te- . i Podrobneje, kaj * Volj/® kaj bodo poleg svo-^tei „ 3iste postavili tudi v ki fcriaS^am. Našli smo ga ^Ijiv ' K°ljkor toliko za-4 P°teJ!rem,e’ ki obeta, da
V VosnS0 deteIi° in ti-avo
V 2s/Iio’. ®a je spravilo na Sko btjon. v svoje delo je V, „ Zamahoval g koso, ko \ Poklicali. Odložil jo je teizmu koraki name-tj nam. V istem trenutku
Proti nam pri-j.0jq kravico tud,; tovariš 'fcjjAfkovič. Oba smo po-^li,	j.u pričeli nadlego-
bav i6 pab naša easnifcar-^Wjal- ‘ Nisrno se preveč jtejfrr1 z nepotrebnimi govori s,,—' amP“k smo se kar logarskih vprašanj. To iiV}3'- zat°, ker nas je
* n- ,2ena> ki smo jo obi-
Posvarila, naj
te v Preveč ne nadlegu-
• •**
j, Pm je grdo vreme 0 Ze Precej «žrnad«.
d,d Vodovod
s? Va^013 Je ena izmed rcd-teljen na Krasu, ki je pre-tejo a 2 d°bro pitno vodo. te ter° K doberdobskem je-l!teoar Sf>ravljajo v poseben ? flavn-’ 0Ct koder je napelja-^ otiirg^. Wv v vas. Vodovod-X, *ai Č Je 2610 izpopolnje-■7'	napeljan vodo-
- isjo ° kišo. Vendar na-r teža, ° pri "jem Precejš-v! ^Vedar' Tovariš Gergolet U drn da °bčinska upra-w.v«<te . pol°vico leta 1950 ni Poslala domači po-Cteih aeznamov, na podlagi potrošni-
te al‘ plačilo za porab-b^elovio' , 03 za lansko dru-iu, °šhip °. di glede letošnje b Suiejo ni-č bolie- tako da 2?tese£? niki skoraj dva-!»''e Pri ?,° .Pelrošnjo. Zaosta-'Sn^-f^evanju je znak nA, občmske uprave. Ce 1 ?teci „Vem času poslala po-
f tret name’ tedai bi o«
iali
misliti
ne
kako bodo
r*ne u2a°s3anke. Vestnost ob-^UtvuPra,Ve Da bi tudi pre-
rttiern! lsala’ da bi se z »tteo , odplačevanjem Cstavli= nemu znesku, ki ^ tdnb -£a ubožne kmete v kiteairA' 'n za tiste delavce, 'ko t- v GRDA in Solvav, k ‘bančno breme.
JSi?1® . tovariša Gergoleta kte tj'* 3 Uporabljajo morda ti 1 2a j®3 Poberejo za vodo k'le Bafvna bela ali podobni0 Za o3*'i’ da Ea P°rabii° k,'1 nani . v°bovoda. Cr-' t ,pora,bi precej e-
te Svec l ?. ter jo urelu-
la ta 2'v' ob prejem-t«,terosif^>. Preostali denar te, Ve. e-..,218 vzdrževanje na-
ki jih -;p
vodovoda.
pojavljajo ki jih je denarjem iz
iSSsedanie
she uprave
je bil razgret
>>» ten,,,
ln da so" se S ten nf^l^likale
S sp'
111 ni	.	'"""‘e na
:i|žan niti ar** Gergolet
v i "Pomnilienega cdso-Vteeljsko sm° ga "a zna-
^Vei^aniv 8vt
SaVlli. Poslal° V <ej 2Vezi
^‘n° ^ Ti™ prošni°
neprijetno, da bi njegov-; nasledniki zabeležili številne zagrešene napake sedanje uprave«.
Slabe ceste
Medi tem1 pogovorom, še je
na «vesipi» -peljal mimo mož, v katerem smo spoznali veterana iz Gorice, ki redno obiskuje okoliške vasi. Vozilo je poskakovalo in ga je zato le s težavo obvladoval. «Po Dolu bi šip hitreje, kajne?« Cesta, na kateri smo se razgovarjali, je
co, ki predstavlja za prebivalstvo vasi danes kakor je predstavljala tudi v /preteklosti važno gospodarsko ustanovo, ki je odločilno pripomogla, da se kmetje ne nahajajo v slabšem gospodarskem položaju kot bi še.
Vloga vaške posojilnice
Posojilnico sta ustanovila pokojni učitelj. Brezigar, ki je kasneje umrl v Ljubljani, ter oče našega znanca Andrej Gergolet Ustanovila sta jo v prvib letih našega stoletja z namenom, da bi pomagala Doberdob-cem pri reševanju njihovih gospodarskih težkoč. K-malui po ustanovitvi so vanjo pristopili skoraj vsi vaščani, ker sp videli v" njej močno orožje za obrambo svojih stanovskih kakor tudi narodnostnih interesov. Pomembno vlogo je odigrala posojilnica takoj po prvi svetovni vojni. Doberdobski kmetje so imeli svoje njive po Krasu, katerih donosnost je bila vedno zelo majhna. Vojna vihra od leta 19.15 do 1918 je uničila še zadnjo ped borne zemlje ter tako potisnila kmete pred težko rešljivo vprašanje: ali zapustiti zemljo in se izseliti. allt se spoprijeti z naravo in obnoviti razrite kraške njivice, ali pa nakupiti v Furlaniji njive, katerih pridelek bo Dober-dobčane rešil lakote in pogina. Izbrali so zadnjo možnost. Odločili go se> da bodo nakupil; njive po Furlaniji. To so tudi storili. Pri domači posojilnici so si izposodili denar ter si prev skrbeli živež Z rodovitne furlanske zemlje. Lahko bi po zgledu Sovoden/jcev in drugih kmetov vzeli posojilo pri banki ali drugih bančnih ustanovah, ki so jih taik-rat že upravljali fašisti. V tem primeru ba se tudi pri njih ponovila krivica, k; je bila storjena tolikim Slovencem-. Zgodilo bj se namreč, da bi zaradi revščine in-velikih . obresti posojila ne mogli pravočasno odplačati. Tedaj bi se tudi na njihove grunte vsedel rubež in jih' dobesedno oropal njihove lastne zemlje, v katero so vložili toliko truda in ljubezni, da bi jim rodila kruh in ostali živež. Marsikateri slovenski kmet je tako v zadnji sili postal kolon in se s tem obvezal, da bo nekoč njegovo zemljo obdeloval za tujca in Za tuje koristi. Skratka, do-berdobska posojilnica zasluži zaradi svojega pomena vso paž-
zaveznikov pri «neodyisnih», da bj bil njihov odrpor proti DFS močnejši. Kominformistka Mira je marsikateri večer zapravila s tekanjem po hišah, da bi dobila kandidate. Ko je že vse kazalo, da je njihova fronta sklenjena, tedkj je vse skupaj padlo v vodo. «Delav-sko-kmečka zveza« je šla po svojem, ir* tako napravila ko-nunformistični Miri nove skrbi in pota, da je komaj zbrala potrebno število kandidatov in podpisnikov. Po vsem temi smemo soditi, da jim ne gre <na živce samo naša organizacija, ampak Se bojijo tudi naše številčne moči. Imajo popolnoma prav. Nas zares ni malo im zaradi tega jamčimo, da bomo v občinskem svetu napravili vse, kar je v dobrobit naše občine in ne samo naših volivcev ampak vseh vaščanov«.
Tako so zaključili svoje modrovanje ljudje, katerih imena so dlar.es v volilnih listah Demokratične fronte Slovencev v Italiji za doberdobsko občino. Z veseljem, smo jim/ stisnili krepko kmečko roko, na kateri se poznajo sledovi dolgoletnega dela in trpljenja. In. zakaj bi po tolikih letih' enkrat vendarle ne smeli ti ljudje, ki so rasli skupaj z vasjo in ki so vedno skrbeli, da bi bilo občinsko gospodarstvo čim vzomeje in dobro, tudi stvarno imeti odločilno besedo pri sklepanju občinskih zadev	G.	V.
Otok na Vrbskem jezeru.
GOK ČEZ
R. E. D. A.T. A.
M. VIGINI
TRST, UL. FABIO SEVERO 5
S. A. FABBR. ACCUMULATORI TOVARNA AKUMULATORJEV
MILANO - MILAN
BATERIJA
vseh prednosti
KOVINSKI USMERJEVALCI VVESTINGHOUSE ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE
TELEFON 54-20
BEMBIČ
TRST - UL. CORONEO 38
se priporoča
• ••
Planinsko društvo bo napravilo izlet na Koroško
bila res slaba. Debeli kamni so | ni° občinskih oblasti in. jo za-
za ped' štrleli iz zemlje, ker je voda sprala i cestišča zadnje prgišče peska- Izobljene sive kraške skale so opozarjale, da je treba cesto popraviti. «2e precej časa je, odkar je bila delegacija DFS pri prefektu«, je nadalječal tovariš Gergolet. «Na našo zahtevo so popravili glavno cesto, ki se pri Devetakih odcepi in pelje do Doberdoba. Cesta je še sedaj vozna.
to ne gre danes pehati na cesto ter jb takorekoč prepuščati neznani usodi. Ima pravico do poštenega sedeža.
DFS - trn v peti
Pri teh razgovorih nismo prezrli tudi najvažnejšega, to je volitev. Povprašali smo za mnenje.
«Fronta je nasprotnikom, trn v peti. Koroinformist; so iskali
Koroška. — To ime je že od nekdaj učinkovalo na nas na poseben nečim. Ime. kii je povezano s slovenskim imenom z najlepšimi čustvi — v zgodovini, v zeml.iepisju, v slovstvu, v folklori. Lepim čustvom pa se pogosto pridruži neka žalostna misel... In vedno je v nas bila silna želja videti kdaj od blizu to deželo: zibelko slovenstva, deželo najlepših slovenskih pesmi, štehvanja in visokega reja, deželo jezer, paš' nikoy in gozdov ,deželo ob Zili in Dravi.
Drč, Koroška!
Si stal kdaj poletnega jutra na vrhu Golice? Izza oddalje. nib štajerskih hribov se je dvignila srebrna sončna obla. Na nasprotni strani ožarjeni, krasno rdečkasti Triglav. A pod teboj ravnina, pa griči in jezera, travniki in gozdovi, počez srebrna vijuga — Drava in dlje zadaj zopet jezero, Vrb. sko jezero in Celovec v jutra-
Poleti je doberdobsko Jezerce osušeno.
Bistrica v Zili.
nji meglici. Skoraj čisto pod teboj vasica — kakor igračka. In zasliši se zvonjenje kakor da je silno daleč — kot bi se oglasil potopljeni zvon. Po hribih pred strmim pobočjem Golice najprej temni gozdovi,' potem goličave in čisto pod vrhom vsepovsod rododendron. Vse je rdeče in posuto znosnimi biseri. Za hip potegne komaj zaznavna sapica.
Pozabiš na južno, kranjsko stran, strmiš v deželo pod seboj, ki se koplje v jutranjem soncu in te vleče k sebi.
Dro, Koroška!
* * *
Cez dober mesec pa pojdemo s Planinskim društvom zares na Koroško.
juhe, fc Mojci v «as . • . juhe, iz Sku-feč pa v Pa/perče, juhe, iz Paperč pa v Sinjo ves, juhe, k Mojci v ves...
Saj nazadnje r.<i to nič posebnega —• štiri ure vožnje z avtobusom, pa smo tam. Uradne stvari s potnimi listi in ostalim bo uredilo Planinsko društvo, le pravočasno se je treba pozanimati.
Kakor vsem ostalim je tudi nam, tržaškim Slovencem Koroška pri srcu, in nam mogoče še bolj, saj je naša usoda močno podobna usodi koroških Slovencev. Kakor mi se morajo tudi oni boriti za svoje pravice, za svoje šole, za svoj jezik, za svoj narodni obstoj sploh. Kakor mi imajo tudi orii proti sebi močne, brezobzirne, šovinistične in zraven nadute nasprotnike. Toda borijo se vztrajno in odporno kakor mi.
Tako nam je izlet na Koroško obenem obisk našim bratom, ki bodo našega obiska veseli. — Prijavimo se torej čim-' prej za izlet na Koroško!
Mizarji podjetniki kmetovalci.
Deske smrekove, macesnove in trdih Lesov, trame vezane plošče, furnir, parkete in drva nudi najugodneje
I
m st
viaie Sonnino 24 til. II0M1
IVAN DOLES
izdeluje in popravlja
aktovke
TRST - UL. G. GOZZ1 št. it voga] Ul. Pauliana
Prodam
ŠIVALNE STROJE
iD ŠTEDILNIKE
Mamlov /tri uprav! Ilata
Pletilni svetovno znani stroji ‘ ’
,/DIAMANT" „COLMOR"
za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitke gumbov, čipk in cikcakastih šivov. Šivalni stroji na industrijski tok za čevljarje in krojače.
I||lllllimilllll!llll!l!illlll!l
TRST
MUNDU
NA OBROKE
JUGOVIXA
Trni, Ul. G. Vasari 10
OGLEJTE)
si nase izložbe I
Dospela nam je nova pošiljka spomladanskih čevljev za ženske in moške
jnniSANi
Nmav tez izaro, nmav tez hmajnico, kjer je dragi dom z mojo zibelko, kjer so me zibali mamica moja, in prepevali haji, Kajo.
K sem še majhen bil, sem bil zlo vesel, sem večkrati ktero pesem pel, zdaj vse minulo je, nit vet pel ne bom, zdaj ni vet moj ljudi, dragi dom.
Hi>a o»ina, ljuba mamica, oh, da b’ videl spet še enkrat oba, da bi videl spet mamico svojo, pa bi peval spet haji, hajof
Zato pa so občinske poti toliko bolj zanemarjene. Kmetje se vsak dan sproti hudujejo. Toda zaman. Kolesa škripljejo in živina se muči Ila žive in mrtve. Od časa do časa se posamezniki na lastno pest odločijo ter pripeljejo voz grušča in/ ga raztresejo po kotanjah. Toda na tak način se ne da popraviti obsežnega cestišča v naši občini. In človeka tudi mine še zadnja trohica dobrfe volje, če vidi, da občinska uprava ne priskoč; na pomoč«.
Vas brez pošte
Doberdob ni samo najbolj zavedna slovenska vas na Krasu, ampak je tudi številčno največja. Pri sedanjih volitvah bodo imeli 840 volivcev, iz česar smemo sklepati, da je v vasi preko 1.200 prebivalcev. Doberdobci rad; čitajo časopise toda... kaj vse to, ko pa jim oblasti vse doslej še niso dale poštnega urada, ki bi vse te stvari pravilno in hitro urejeval. Mesto doma imajo svoj poštni u-rad v Ronkah. Tjakaj morajo po pošto in časopise. To je zvezano s precejšnjo izgubo časa in dnevno časopisje prihaja s časovno zamudo.
Ker se vaščani nad takim kaotičnim stanjem dan za dnem upravičeno hudujejo, so občinske oblasti sklenile, da bodo v pritlični sobi občinske hiše u-redile poštni urad. V ta namen so odredile, da bodo postavile
(Nadaljevanje a 4. strani)
to porablja eno samo, ki mu je ostala.
Ko nam je učitelj še povedal, da ima človek pravzaprav trideset zob in da dva modrostna zoba zrasteta šele pozneje, v zreli dobi — smo se docela prepričali da je učitelj obedve črki zaprl v predal, ker zanji ni zobou.
S številkami ni bilo velikih težav. Za enojko nam je učitelj pokazal svoj prst, za dvojko dva prsta in tako po vrsti, dokler ni pordbii petero prstov z. ene in četvero z druge roke. Nastala pa je prava zmeda, ki je še samega učitelja zmedla, ko nam je moral razložiti pomen ničle. Poizkušal je to na razne načine. vendar se mu to ni posrečilo, ali Pa ga mi nismo mogli razumeti.
«Otroci. ničla ne pomeni nič in vendar lahko tudi kaj pomeni. Kadar je sama, ne velja nič, niti pol pipe tobaka; če pa jo pristavim k enojki, pcmieni deset, in če jo pristaviš k dvojki, dobiš dvajsetico. Toda vzemimo mojo ženo... da, recimo, moja žena: dokler se ni z menoj omožila ni bila prav nič na tem svetu, kaj ne, toda odkar se je postavila ob mene. je gospa učiteljica. Mar ni tako?«
<čTako je!« je zagrmel ves razred.
Seveda smo po takem pojasnilu imeli ničlo'za soprogo in smo v vsaki desetici videli zakonski par. V naši otroški
ušič
raniš
V ljudski Šoli
•	*	...	.	I	. V M Cl-O t	-v.».
pre- j na cesto doberdobsko posojilna- j domišljiji so poslej bile vse
mestne gospe podobne ničlam, vsi možje ob njih pa številkam. Posamezni možje so se nam celo zdeli podobni takim in takim številkam. Tako smo na primer okrožnega načelnika in njegovo gospo imeli za število devetdeset. Tega nismo kar iz trte izvili in tudi nismo vzeli tako visokega, števila glede na visoko načelnikovo uradno stopnjo marveč zato, ker je bil gospod načelnik zares podoben devetici. Imel je kratke in tanke noge, nad njimi pa trebuh, prsi in glavo, vse zlito drugo v drugo, da se nam je dozdeval kakor sodec, ki je z vso težo težil naprej. Doktor z gospo je bil za nas število sedemdeset ker je iz njegove tanke postave liki tista kljuka prj sedmici štrlel naprej eden izmed nosov. ki so jih njegovi pradedje prenesli v davnih časih suhe skozi Rdeče morje, prišli nato čez Jonsko mor j,, n Ev-ropo in so spoj nos tu udomačili. Gimnazijski ravnatelj z gospo je bil podoben številu deset ,ne zato, ker je bila enoi-ka njegova priljubljena ocena, s katero je obilno obdarjal dijake, marveč zato, ker je bil
— suh in štrkljast — zares podoben brzojavnemu drogu. Prav tako je bil bančni ravnatelj z gospo podoben številu petdeset, ker se je videlo nekako tako. kakor' da ima trebuh nekoliko nazaj in je bil docela podoben petici. Ta. ko smo tudi v vsaki drugi desetici našli ustrezen zakonski par in nas je zmedel edino prota, ki se zaradi talarja od daileč ni dosti razlikoval od svoje žene in sm0 pač oba imeli za ničli.
S takimi primerjavami smo se nenavadno lepo okoriščali, kajti kadar nas je učitelj poklical k tabli in na primer rekel, naj napišemo sedemdeset, smo se takoj spomnili doktorjevega nosu in če smo znalt napisati naročeno število.
In je ta reč lepo tekla do tistega dne. ko je učitelj napisal na tablo število sto. To nas je strašno zmedlo, kajti tolikšnega mnogoženstva nikakor nismo mogU razumeti.
«Ne razumete, seveda ne!« je vzkliknil učitelj ki je sprevidel, kako hudo je, če moraš razložiti to reč. eVedel sem, da tega ne boste razumeli, a kaj bi rekli, če bi vam
povedal, da je na svetu tudi takole število!» in je vzel kredo in je na tablo zapisal 7,000.000. Ostrmeli smo. Zamislili smo si grešnega doktorja z ogromnim haremom in ker še nismo zadosti poznali dobrih, in slabih strani človeškega življenja, nam je bil pri tej priliki hudo zoprn. Učitelj je sprevidel, da bo vendarle moral nekako razložiti število sto, katerega smo se morali naučiti, in ga je jel takole razlagati: eEnojka je, recimo, mož. Ali ne?«
«Tako je!« je v zboru odgovoril razred.
eTista prva ničla je, recimo, njegova žena mar ne?« eTako je!«
«£, tale druga ničla, to je pa njegova svakinja, katero pelje kdaj pa kdaj z ženo na sprehod. Ali zdaj razumete?« {{Razumemo!«
Drli smo se na ves glas, da razumemo, čeprarv nismo razumeli, kajti konec koncev, oko tudi privolimo, da se svakinja pridruži ženi, — kako bi vendar bilb, če bi se grešnemu bančnemu ravnatelju (s trebuhom nazaj) priključilo poleg žene še pet svakinj? Mar ne bi bil ppdoben Vlačilcu, ki z nadčloveškim naporom plove proti vodi in vleče za seboj šest bark?
Vse te reči so našo otroško domišljijo močno zanimale in moramo priznati, da so pripomogle, da smo se poleg abecede naučili tudi številk in da smo tako končali ljudsko šolo. Pojdimo torej v gimnazijo!
Mvteti,
Velika izbira za moške. Elegantne in športne čevlje Vam nudi:
i a	m	cevije vam nuai:
ki	bcMa,! _	.	/*
Trg tra i Ri vi 2
MIZARSKA DELAVNICA
MIHELJ JOŽE
TRS Ul. Polonio 3
mrnm
hpbvivuin uhalifiSibtnrt uiiza't-bita dela §>o nffotiuilt ceiialt
Im ut oit f n za
ppii/in/in/i hubj/OVi htinitafriiilt itap*t>cw le> hlttpiri&tifc*
l/nmr	včei'ai ob	19- u« je bil	zrač-
¥ K I ISA I	ni pritisk 758’7> toPlota	17-4
T I\L|T1L	(najvišja	med dnevom	19.0,
najnižja 11.8), vlaga 76 odst., veter 6 km, toplota morja 16.0, vidljivost 20 km, morje skoraj mirno. Za danes predvideva vremenska napoved poletno vreme in morebitne kratke krajevne plohe.
stran s
ZADNJA POROČILA
20. MAJA 1951
a : msmm, t
IjJHjjjiiij:::		Hi	iiHi
	mj;l		
BI! !	il	Ul	|T:
	p	: iijmlf * ,	
"lil		m	11
I ii|:
: H
blifiim S
i hs:::j: i lilij i iiili;;		
! 1 i iii	::: 1	
i	1	
jjji		n	li	
		! i;.		
lilij				
1;			ii	III!: I!
::	i	p	::::::: :::: -i	lili
:	i	I	I "	
P
   —
RADIO
Današnji najvažnejši sporedi:
Jug. cona Trsta:	17.30 Morje;
simfonični poem; 19.00 Koncert v e-molu za violino in orkester. Slovenija: 20.00 Prenos iz ljubljanske opere. 22.30 Lahka glasba. Trst II.: 11-455 Rimski Soršakov:	Španski	capriccio;	22.00	Schubert	-	sim-
fonija št. 9. Trst I.: Orkester lahke glasbe; 19-10 Filmska glasba,-
Naš tedenski
pregled
(Nadaljevanje s 1. strani) j . —  .-------------
pa tudi Italiji, ki od atlantskih
držav poleg Francije edina sega v Sredozemlje. Vlada je po. I hitela z zatrdilom, da to ne po. meni izključite e Italije od pogajanj; neprijetni občutek pa I je ostal.
10 km pred SeuloniŠkofovska poslanica
_	'•F	a	m	•	„
in beg pri Cučonu
Pa tudi sicer je predlog o Grčiji in Turčiji naletel na različne odmeve. Od atlantskih dr. žav ga menda samo Italija v celoti podpira. Tako vsaj je Ach.escnu zatrdil veleposlanik Tarchiani. Anglija in Francija bi raje videli ustanovitev po. sebnega sredozemskega pakta, ki bi mu pripadale Grčija, Turčija, Italija, Francija, Anglija in ZDA. S tem bi na eni strani pomirili vznemirjenje v skandinavskih državah, ki menijo, ■da na Bližnjem vzhodu smrdi po smodniku in se zaradi tega branijo prevzemati vzajemne obveznosti predvsem s Turčijo, na drugi strani pa po angleški in francoski želji atlantski si. stem ne bi mejil na ZSSR na Kavkazu in na sovjetskem uma. re nostrums — na Črnem morju.
Odločitev o obliki zahodnih jamstev Grčiji in Turčiji še ni padla; pričakujejo io za prihodnji teden. Bolj zanimivo kot to pa je dejstvo, da je bil ta predlog sploh javn0 postavljen, ko je vendar znano, da o vprašanju premišljujejo in razprav. Ijjo že od lanskega septembra-In tu ne moremo mimo Irana: ZDA so očitno hotele javno po. udariti, da bi. kakršna koli oborožena pustolovščina v tistem 'delu sveta pomenile ucasv.s belin. Svarilo je namenjeno Mo. skvi, ki bi utegnila, če se polo. žaj p Perziji zaostri, (zaostriti pa ga je mogoče tudi umetno), izkoristiti sovjetsko-iransko pogodbo, ki dovoljuje sovjetskim Četam vstop v Iran, če bi se tam pojavila kaka druga voj. ska.
Ob vsem tem je jasno, da je Iran danes Skrajno občutljiva točka. Zdi se, da zadnja angle. ška nota perzijski vladi to upošteva; obenem pa smo priča nekakemu uglajevanju angleško, ameriških nasprotij v raznih svetovnih vprašanjih. V zadevi iranskega petroleja se ameriška politika, ki je doslej bolj igra. la vlogo nevtralnega opazovalca (nekatere ameriške petrolejske družbe pa so menda že bi. le pripravljene, da postavijo svojo kandidaturo na mesto Anglo.Iranian, pa čeprav same v obliki tehničnega kadra) vedno bolj preusmerja v podpiranje angleškega stališča, obe. nem pa obema strankama priporoča zmernost.
Ce se Amertkanci približujejo Angležem v zvezi z Iranom, pa prilagajajo Angleži svoje stališče ameriškemu v vpraša-nijh Daljnega vzhoda. Pred ted. ni je bila Anglija še zelo skep. tična glede uspeha in koristi gospodarskih sankcij proti Kitajski (seveda je vmes tudi trgovina v Hongkongu, kar so ameriški listi svoji m otoškim bratrancem tudi izdatno očita, li), te dni pa je glasovala za prepoved izvoza blaga, ki bi ga bilo kekor koli mogočp upora, biti v vojne namene, na Kitajsko. Razlika je še v tem., da 'Angleži menijo, da te to maksimum preudarnih ukrepov Pro. ti Kitajski, Amerikanci pa pra. ivijo, da je najmanj, kar je zaenkrat treba storiti.
Pa tudi sicer je bilo glasovanje o' prepovedi izvoza voja. škega materiala na Kitajsko zanimivo, ker je bil predlog sprejet z veliko večino, med. tern ko je na zadnjem plenarnem zasedanju bilo proti temu ge veliko ugovorov. Razlog za to spremembo je lepo označil jugoslovanski delegat dr. Bebler: nihče ni hotel porušiti mo. stov s Kitajsko, toda v času, ki fje odtlej potekel. Peking ni po. kazal niti najmanjše dobre volje. Zadnja kitajska ofenziva je dala zadnji udarec.
Padel je Uijongbu-Po 15.000 mož izgube na dan Kilajci in Severnokorejci v lej ofenzivi
Tudi v vprašanju surovin se Bdi, d a kažejo ZDA večje razumevanje za angleške potrebe.
Tako smo torej priče vse več. jemu uglajevanju nasprotij med .
zahodnimi državami, prav na.,	,_______
'sprotno z upi ZSSR. ki je svo- I1Q poti okrog SV6tO
KOREJSKO BOJIŠČE, 19. — Kljub velikim izgubam, Kitajci še vedno napredujejo v svoji drugi splamladanski ofenzivi. Zanimivo je, da je pri teh bojih le malo Severnokorejcev, katere so opazili samo deloma na vzhodnem in zahodnem bojišču.
Dogodki današnjega dne so bili na korejskem bojišču naslednji;
prav na vzhodu bojišča, na obali, se Južnokorejci y redu umikajo na nove obrambne položaje, Med vzhodnim in srednjem bojiščem, kjer so Kitajci napadli s svojimi največjimi silami proti drugi ameriški diviziji, jugovzhodno od Cučona, so Kitajci uspeli razbiti njeno desno krilo. Tam sta izginili dve južnokorejski diviziji. A-merišika druga divizija se v redu umika, da s tem ščiti svoje krilo na vzhodni obali. Dočim pa sta jugovzhodno od Hangie omenjeni južnokorejski diviziji pustili na bojišču vse svoje težko orožje izgubili zvezo med seboj in sg v majlmih oddelkih prebijata čez gorovje proti jugu.
Velika zbiranja kitajskih čet so opazili pri Kapiongu. Dva južnokorejsika oddelka sta še na levem bregu reke Puhan. Jugovzhodno od vodnih zapor pri Congčonijiu in Hongčomgu so Kitajci napadli in Južnokorejci so se morali umakniti.
Pri bitki za Seul so Kitajci zasedli Uijongibu in se približali sami južnokorejski ^prestolnici za komaj 10 km. Proti mestu so prodirali po cesti iz Uijongbuja. Zavezniki so izkopali svoje jarke v okolici mesta, kjer čakajo na glavni napad. Pričakujejo napada ob Puhanu, obenem pa na skrajnem levem krilu, proti polotoku Kimpo. Ce bo ta kombinirani napad uspel, je v kratkem pričakovati izpraznitve Seula. Na zahodnem delu Koreje so danes Kitajci in Severnokorejci precej močno napadali, vendar pri tem niso uspeli. Na srednjem bojišču pa so se zavezniki umaknili preko reke Hongčon.
Zavezniki so pri svojem umiku uporabili doslej še nepoznano obrambno orožje, poleg že v naprej pripravljenih minskih polj. Poročajo, da so na bojišču opazili prvič severnokorejske žene. Menijo, da so Kitajci in Severnokorejci imeli v teh dveh dneh najmanj po 15.000 mrtvih na dan. Tudi danes je poseglo v boje letalstvo, zlasti na srednjem in zahodnem bojišču.
Iz Puhana pa poročajo, da so tam obsodili na zaporne kazni od 2 do 15 let šest častnikov južnokorejske vojske, ki so bili obtoženi, da se 22. aprila niso dovolj upirali kitajski ofenzivi.
Gen. Matthevv Ridgway, je kot novi poveljnik sil OZN na Koreji poslal svoje poročilo Združenim narodom, ki je bilo danes objavljeno. General pod. črtuje v svojem poročilu nad-moč zavezniškega letalstva nad nasprotnikovim letalstvom.
Ridgway ne govori o Mandžuriji, kot je nekoč govoril Mac Arthur, vendar pa trdi, da Kitajci in Severnokorejci u-spešno uporabljajo tamkajšnja oporišča za pripravo svojih ofenziv. General ktudi pravi, da so bile izgube sil OZN dosti manjše, kot izgube Kitajcev in Severnokorejcev. Ridgway govori tudi o poročilih obveščevalnih služb, po katerih v LR Kitajski in Mandžurji pripravljajo velike letalske sile.
s komisarjem OZN Atienzom 8. in 9. junija, y Tripolisu se bo razgovarjal z Adrianom Pel-tom med 10 in 15. junijem. Cor-dier se bo vrnil v New Yorfc 20. junija.
ZDA nočejo
konference štirih glede Japonske
WASHINGTON. 19. — ZDA so danes odbile predlog ZSSR, da bi sklicali konferenco štirih z nalogo, da pripravi osnutek mirovne pogodbe z Japonsko.
Ameriški vojaki vNemčiji
in njih nove naloge
HEIDELBERG, 18. — Ameriški vojaki v zapadni Nemčiji so dobili navodilo, naj bodo v
ozkih stikih z nemškim prebivalstvom. Američani se morajo naučiti nemško, se dostojno obnašati, spoštovati nemške o-bičaje in prisostvovati nemškim športnim prireditvam. To vsled tega. ker nimajo ameriške čete v zapadni Nemčiji več okupacijskih nalog, temveč obrambne.
Neuspeli atentat
proti Idrissu el Senussiju
TRIPOLIS, 19. — proti libijskemu emirju Idrissu el Senus-si, ki je prišel na uradni obisk v Tripolitanijo, je bil danes uprizorjen atentat. V Tripolisu so yrgli bombo proti njegovemu avtomobilu. Ni bilo žrtev, niti škode.
za italijanske volitve
Danes sla govorila Toglialli in De Gasperi
RIM. 19. — V volilni dvoboj vlaldte in opozicije, ki so ga danes predstavljali govori Togliattija in De Gaspieriija, so posegli tudi škofje. Proglas, ki so ga izdlali toskanski škofi in nadškofi, in ki bo izobešeni po vseh cerkvah, pravi, da za vernike »veljajo za upravne vo-litva ista pravita kot za zadhje državnozborske volitve« in nadaljuje da ima vsak volivec in vsaka volivka, «resno in; neodložljivo obveznost pred' svojo vestjo, da se udeleži volitev«.
Kar se tiče izbire kandidatov, ki bi jih katoličani smeli voliti, pravijo škofi, da ie »treba voliti za tiste kandidate ali kandidatne liste, ki bcido poleg interesov italijanskega ljudstva znali braniti iudi božje pravice in .pravice cerkve«, in db-diajajo, da volivci, ki bi dali svoj glas« strankam1, katerih doktrina so nasprotne katoliški veri, zagrešijo smrtmi greh«.
De Gasperi je imel danes kar I dVa govora; v Parmi in Pistoji, delavcev Togliatti pa je govoril v Bolo-1 prevozu.
gni. Oba -ta se med drugim povrnila na isto terno; nekdanje sodelovanje demokristjanov in KPI v vladi CLN in vzroki, zakaj je prišlo db preloma, De Gasperi je navajal kot vzrok dejstvo, da se je KPi vedno bolj' začela ravnati po moskovskih navodilih, Togliatti pa je zatrdil, da so se vladajoči krogi bali, bia bi to šlo* delovanje onemogočilo «vojno politiko«. Ponovil je nato svoje stališče, da je KPI ge vedno za sodelovanje z vfedb, pod znanimi pogoji.
Saraigat je v svojem govoru v Palermu polemiziral z Vatikanom in ga- dolžil vmešavanja v volilno borbo. Za PSI je v Firencah govoril poslanec Fie-raccini, ki je o politiki finančnega ministra Peli e dejal, da je «večno optimistična in enako deflaoionistična, pia naiji se notranji ali zunanji položaj še tako spreminja«.
Danes se je nehala stavka in uslužbencev pri
Izrael in Sirig
o resoluciji Varnostnega svela
Odločitve arabske lige • Francoski nasveti
TEL AVIV, 19. — Kljub temu, da dokončna resolucija, ki jo je včeraj sprejel Varnostni svet, zahteva od izraelske vlade naj preneha z deli za osušitev močvirij pri jezeru Huleh, je danes glasnik izraelskega zunanjega ministrstva izjavil, da je »vlada odločena dokončati ta načrt kljuib morebitnim oviram z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago«. Resolucijo Varnostnega sveta je označil kot «predajo pred grožnjo« in glasnik je izjavil, da je s tem dobil napadalec nagrado, ki ga more samo bodriti za nove pustolovščine. Izrael ima pravico do osušitve močvirij. To je življenjskega pomena za Izrael.
Glede resolucije, ki jo je včeraj sprejel Varnostni svet pa je izjavil v Damasku predsednik sirijske vlade Khalem el Azem, da njegova država sprejema to resolucijo kot prvi korak za uveljavljenje pravice in obsodbe napadalcev. Izjavil je,
da se Sirija ne bi uprla osušit-vi močvirij pri jezeru Hulek, če bi ta dela imela človečanske namene. «Mi smo pripravljeni razpravljati o načrtu za ponovni pričetek teh del v okviru določb pogodbe o premirju«.
Včeraj ponoči je svet Arabske lige odločil:	1. podpreti
brez rezerve Sirijo in ji dati na razpolago vsa sredstva za njeno obrambo proti kakršnemu koli napadu Izraela; 2. Cim-prej ratificirati v arabskih državah pakt o skupni varnosti; 3. V najkrajšem času sklicati sestanek voditeljev arabskih glavnih stanov; 4. Povabiti vse arabske države, da podvzame-jo potrebne ukrepe proti silam, katere groze proti varnosti a-rabskih držav.
V Parizu se je izvedelo, da bodo danes poslali francoski predstavniki v Damasku in Bagdadu sirijski in iraški vladi vabilo, naj storita vse za preprečenje poslabšanja položaja na Bližnjem vzhodu.
fef
iiiaiiiliniiaiii
BUČNO SEJE ZAČELA DIRKA «PO ITALIJI*
D. Sleenbersen prri ielošnu zmagoualec
Pred polovico etape ušla manjša skupina, ki je obdržala prednost do konca - Nadležen dež oviral potek etape
(Od našega dopisnika)
Se tako važen predvolilni govor ne bi spravil na ulice takšne množice Milančanov, kakršna je danes napolnila ves obširni prostor nad katerim stoletja kraljuje Duomo. Prisotni so vsi kolesarski funkcionarji in župan Greppi, ki bo pozneje v Ulici Gallaratese dal signal za odhod pisane karavane, ki bo prinašala nemir v srca celih 23 dni. Nemir v občinstvo, v dirkače, ki se v tem trenutku pretirano mirno smehljajo, in končno nemir v nas, ki smo zamenjali za tri tedne in še več solidno, staro hišo z ono na štirih kolesih. Gremo in v nas vlada radost, radost pred negotovoistjjo, pred doživetji.
Ura je 10.30. Prihajajo zadnji tekmovalci, kmalu bomo zapustili Milan, ovit v tanko meglico in pršenje, ki mu daje svoj poseben čar. Gremo; 98 pisanih ljudi, nagnjenih na železne konjiče, za njimi pa nepregledna vrsta avtomobilov se pomi-
Ika od .Duoma po mestnih ulicah. Start je, kot sem omenil, v Ulici Gallaratese. Zamah be. ločme zastavico in na svidenje tisočih in tisočih ljudi nam brni y ušesih, ko zapuščamo za seboj zadnje hiše. »Samo še 4.134 km poti«, duhovito «pmeni nekldo
Začne se s 45, km na uro; nad skupino kroži krdelo helio-kopterjev. V Costellanzi ‘-je skupina še kompaktna; mnogo je publike, med drugimi osebnostmi prisostvujejo defileju tudi štirje sloni. Cesta je vedno bolj drsna in vozači morajo biti nadvse previdni. Po Galla-rate (32 km)	je patriarhalni
mir pretrgan. Prvi poskusi bega spravijo v prežo vso ose-mindevetldeseforico. Prvi defekti prvi poskusi bega hitro nevtralizirani. Pred Biello ljudem ni več do šale. Magni, Kuibler in Soldani preizkušajo sile, pri tem pa nehote ob povečani hitrosti raztrgajo skupino.
Tudi Biella je za nami, Kub-ler z vso silo naskoči vzpetino,
EVROPSKO PRVENSTVO V BOKSU
Zastorjc padel
Levji delež ostal domačinom - Lekovič ni zmagal
Podtajnik OZN
jo politično igro v mnogočem postavila prav na izkoriščanje in poskuse poglabljanja teh nasprotij. V tem načrtu Kremelj ‘tii uspel — njegova politika je dosegla prav nasprotne rezul. tale.	,
NEW YORK, 19. — Podtajnik OZN Andrew Cordier, bo odpotoval jutri iz New Yorka in bo obiskal misije OZN na Koreji. v Kašmirju, Eritreji in f Libiji. V Eritreji se bo sestal
MILAN, 19. — Točno ob 10. zvečer so se ob velikem številu gledalcev začela tlnalna tekmovanja za evropsko prvenstvo v boksu. Zopet srečen dan za Italijane. 2e v prvem srečanju je Pozzali v mušji kategoriji dosegel zmago za svoje barve nad Holandcem Van der Zeem, Tudi v drugem dvoboju večera je bil zmagovalec, in potemtakem evrop. ski prvak, domačin. Dall’Osso je v petelinji kategoriji porazil na točke Irca Kellya.
Ventaia (Francija) je v peresni kategoriji premagal na točke Jugoslovana Lekoviča. Tretji naslov evropskega prvaka je prinesel Italijanom Visin-tin, ki je v lahki kategoriji premagal na točke Madžara Ju-hasza. Nemec Schilling je v lahki vvelter kategoriji porazil Italijana Padovanija. Welter
kategorija: Chychla (Poljska) je porazil na točke Nemca Ko-hleggerja. V težkem vvelterju je zmagal Madžar Papp nad Dancem Andersenom zaradi opravičenega forfaita. Srednja kategorija: Siolin (Švedska) je premagala na točke Nemca Sladkya. Sredinjetežka: Limage (Belgija) je bil boljši na točke od Norvežana Lingasa. V težki kategoriji je Di Segni (Italija) porazil na točke Nemca Gorgasa.
Vrstni red držav na evropskem boksarskem amaterskem prvenstvu: Italija 25 točk, Nemčija 13, Madžarska 11, Francija; Švedska 8, Belgija Irska in Poljska 6, Avstrija, Jugoslavija, Holandska 5, Danska, Norveška 4, Švica 2. Finska. Anglija 1, Luksemburg, Saarska oblast. Škotska in Turčija 0.
reakcija ni preostra; kocka je padla. Švicarju .sledijo Bresci, Astrua, Magni, Soldani, Frosi-ni, Pedroni, Van Steenbergen, Imipanis. Schotte m Kint. Oto veliki brzini skupina pogumnih veča razdaljo; dež moči do kosti cesta je zelo. zelo podobna močvirju.
Ostali asi? Na vse načine silijo, da bi se povečala hitrost glavnine, a drugim zopet to ne gre v račun in se počasi tudi prvaki udajo v usodo. Na zasledovanje v tem peklenskem vremenu nihče ne misli preresno. Bartali ima težave, komaj drži kontakt z nasprotniki. Rama se mu je v dotiku z dežjem po. novno razbolela
V Ivrei (155 km) je dokončno jasno, da v prvi etapi razen ubežnikov nihče ne b0 mogel več igrati prve violine. Oba Italijana; Magni in Soldani, Švicar Kubier in štirje Bel. gijci, ki smo jih že zgoraj imenovali bi potrebovali plavuti za uspešn0 potovanje, a ne popuščajo. Niti za sekundo.
8. km pred ciljem je van Steenbergen dobro presodil du. ševno stanje nasprotnikov. Ni. ti trenutek prezgodaj, ne prepozno, je hitri, požrtvovalni in dobro pripravljeni atlet hiše Girardengo začel s svojim napadom, Nihče mu ni branil hi. trejšega odhoda proti turinske.. mu velodromu, kamor je prišel sam, samcat. Cez nekaj minut nato tovariši v begu, zatem počasi vsi ostali.
GIAMPIETRO TOSSATI
Vrstni red prve etape dirke «Po Italiji« na progi Milan-Tu. rin, dolgi 202 km: l.Van Steen. bergen Rik ki je prevozu 202 km v 5 urah 16’ 12” povprečno 38,33Q km na uro; 2. Soldani Renzo v 5 urah 16' 40”. V istem času: 3. Magni Fiorenzo; 4. Bresci Giulio; 5. Frosini Luciano; 6 Astrua Giancarlo; 7. Impanis Raymond; 8. Kint Marcel; 9. Pedroni Silvio v 5 urah 17’ 55”; 10. Kubier Ferdy v istem času.
Na 11. mestu v Času 5 ur 19’ 26” med drugimi: Bolet. Conte, Coppi F., Fachleitner, Koblet, Petrucci. > Schaer, Schoke.
PARIZ, 19. — Ruski igralci košarke so dobili dovoljenje od svoje federacije, da podaljšajo svoje bivanje v Franciji in odigrajo nekaj tekem. Nastopili bodo proti nekaterim pokrajinskim reprezentancam Francije.
Pri kontroli dan pred začetkom dirke. Od leve proti desni: Bertocchi, lanskoletni zmagovalec Koblet, Bizzi in Rossi.
BOKS
Kid Gavilan
prvak vvelter kategorije
NEW YORK, 19. — Kubanec Kid Gavilan je osvojil sinoči naslov svetovnega prvaka vvelter kategorije z zmago nad Johnyem Brattonom iz Chicaga. Dvoboj je bil v Madison Square Gardenu pred 11.747 gledalci, ki se bodo dolgo spominjali elastičnosti, hitrosti in moči pesti, s katerimi si je Kid utrl pot ’ do naslova. Zmagal je v 15 rundah na točke po soglasnem sklepu sodnikov.
* * *
CARIGRAD, 19. — Hajduk je danes odigral tretjo tekmo na svoji turški turneji. Izgubil je proti ekipi Vefa, ki je bila na lanskem prvenstvu tretja, z rezultatom 2:0 (0:0).
Na povratku iz Velike Britanije je nogometno moštvo Crvene zvezde izgubilo v Belgiji proti Verderju s 3:1. Edini gol za CZ je dal Mitič v 18. minuti. Jutri igra zvezda v Belgiji proti Au-strii (Dunaj).
Sampdoria-Pro Patria 2:0
GENOVA. 19. — Na prvenstveni teikimii. ki so jo prestavili na soboto, je' Sam-pdoria premagala Pro Patrio z 2:2 (1:0). Gledalcev 5.000. goli: Gei v 30. minuti prvega in Lorem-zo v 8. minuti dlrugega polčasa.
* * *
LONDON. 19. — V Evartonu je nogometna reprezentanca Anglije premagala Portugalsko 5:2 (2:1).
2. kolo Davisovega pokala
Švica-Poljska 1:2
ZUERICH. 19. — Švica je zmagala v parih in s tem zmanjšala razliko v točkah na 2:1. Današnji izid; Spitzer-Bu-ser (Švica); Skoniecki - piatek 3:6. 7:5. 6:1. 3:6. 6:4.
Belgija-Egipt 2:0
BRUSELJ, 19. — Po prvem dnevu vodi Belgija proti Egiptu z 2:0. Brishant (Belgija) je premagal Coena s 6:1, 6:1 in f>':0. Težje delo je imel Washer proti Shafeiu, za katerega je rabil štiri sete. Rezultat; 4:6, .6:2. 7:5, 6:4.
Anglija Francija 1:0
LONDON 19. — ^pghja in Francija sta si priborila vsaka po eno točko. Najprej je Remy (Francija) premagal Paisha s 6:3. 2:6. 6:3, 6:3. nato pa Anglež Mottram Destremeaua s 6:3, 1:6. 6:3. 6:2. 6:4.
Švedska-Avstrija 2:0
DUNAJ. 19. — Švedska ima dve točki prednosti pred Avstrijo. Davidson (Švedska) je porazil Specbta s 6:1. 8:6, 6:0. Bergelin Pa Redla s 7:9, 6:2. 6:1. 6:1
Nemčija Danska 2:1
BERLIN, 19. — Von Cramm in Goepferd sta premagala danes Nielsona in Ulricha s 6:4.
6:4. 6:2. Po drugem dnevu vodi tako Nemčija proti Danski z 2:1.
Današnji program ZDTV
Opčine-Sesljan, igrišče na Opčinah ob 15; Devin-Mladost (Nabrežina), igrišče v Nabreii. ni ob 15; Sv. Ivan-Olimpija, stadion «Prvi majs ob 16; Iliri-ja-Z.V. Skedenj, stadion «Prvi maj» ob 13.30; Mezgec-Zarja, stadion «Prvi maj» ob 10.30.
Na koprskem dirkališču bodo ob 15,30 hitrostne kolesarske dirke. Poleg domačinov bodo nastopili tudi dirkači iz Trsta.
Ob g. zjutraj bo v Kopru lahkoatletski dvoboj med moškima in ženskima ekipama STO in Zavoda za fizkulturo iz Ljubljane. Tekmovali bodo 'v teku na 100, S00 in 3000 metrov, metu diska, kopja in krogle, v skoku v višino in daljino ter štafeti 4x100 metrov.
V popoldanskih urah bo nastopila košarkarska reprezentanca Kopra proti Zavodu za fizkulturo iz Ljubljane.
Ob 20, uri bo na koprskem igrišču telovadna akademija ljubljanskih gostov.
Zjutraj bosta nastopili še ženski reprezentanci Trsta in Zavoda za fizkulturo v orodni telovadbi.
KINO
V TKSTU
Rosselti. 15.00: «Vilezi časti«. W.
Holden, VV. Bendix. ,.1,,i!.iof Exce!sior 15.30; »Nasi pnf.aj J , VV. Chiari, M. Riva.	d£y
Nazionale. 14.30:	“dunajska
kleta«, w. Forst, D. KomaL„ Arccbaieno. 14.00:	«RomantiKa»,
A. Nazzari, F-„Fr?nc°:{-nP nu-Fenice. 15.00:	«Zastrup.J	e
ščice«, F. Tucker. A. Mara Filodrammatico. 14.30: «Ocisč nje«, G. Ford, E. Keyes. ^ Alabarda. 14.30: «Let0IvawJaSSev.
hiki«. W. Pidgeon, L Armonia. 15.30: »Mormonska* ravana«, B. Jottuson. J. g, Gariba«di. 14.00:	»Roparji«,
Cameron, I. Massey. . p. Ideale. 14.30: «Meč v puščavi«,
Ariirevvs, M. Bov®n-in . skrivi Impero. 14.15: «Fu Manciu sk nost vzhoda«.	F tjv.
Italia. 14.30: »Veleizdaja«, E.
lor, R. Taylor.	»Napra^
Kino ob morju. 14.30. «N8F Gaf, so iz mene zločinca«, field, A.. Sheridan.tr. bo pf6.
Savona. 14.00: pozno«
na-
Viale.14.0: «Najhujši dnev Sega življenja«, Tien. ^ P^jv Vittorio Veneto. 14.00. «... l ljenje teče dalje«.	1-
Azžuriro 14.00: »Tretji nioz«, Cotten, A Valli	žnegl
Belveaere. 14.30. <‘carHuSton.
lJ4.3S0m%meno ne** Masšinuh i4.30:’ ((Sovražnik Prisi“‘
No^oUjecin!.taf4.3“1,0«Krokar». P’
o&r&oo: .Kgo&čr*
moja dolina«, M. OHara, Pidgeon.	.	.	efrast»,
Radio. 14.30: ((Divja stras«. PecK.
Venezia. «Hrast orjakov«, Vittoria. 14.30: ((Ognjevita V. Lake. P. Foster.
RADIO
,III.OSI,OVA5S*®
C O iV E T B s * * Nedelja 20. maja ’ Oddaja v slovenščini:	KmJ’
8.15: Jutranja gla^a. »• K0n-tijska ura. 9.00: Cajkovs^daj* cert št. 1 v b-molu. 9.3^ glas-za mladino. 10.00; Folk ^ 10.3; ba. 13.45: Glasba PO^ij. tf-fF Slovenske narodne P Q0rjani Bajke in PovestlJJ,i?iii 17.30:	Morje, simfonicji	)8oo.
17.50: Dozorele so česm	Hrv»i
Hrvatske melodije. 18-9	Irt
ski kulturni pregled ■	jn	ort,
cert v e-molu za violi ^ no ster. 23.10: Glasba za w
Ogrske rapsodije .in l3PoO:
Mazurke in tangi- • rebg melodije. 14.30: Glasbenm. y,w. 15.15: Glasba za. vas. 2^. glasba. 20.30: Poje T. »c ^ h Orkester iz Pirana.	p-
valovi. 22.15: Plesna S1«
Glasba za lahko noC.
SLOVENI J jjj, Nedelja 20. maja g3#. |rf»
8.15: Zabavna gla*aj/A godba na pihala. 9-00'jft pl^Loh republik. 9.30: Pesmi A. porodov Jugoslavije. l 'cert. danski simfonični k°.n Z^jrje Pojo naši zbori, lj-* 'a glasba. 13.00: Pol are poSld^eme in cicibane.
15.45: Odgovori na |,.veipk|1«nj« (ponovitev). 16.00. P1 sicrOftL in redne pesmi. 16.00- vajCč ra-vinogradov. j,7,00: P°r;e gaj 'pl-mazurke. 17.50: Ugano«	in * »
«Sve^ ?j£, «9?a a-
20.CO: Iz ljubljanskega a gl3 ,lg.
mo! 18.40: «oveb » morju«. 19.00:
glasba. 19.45:
20.CO: Iz ljubljansiyjbK3 JK> gledališča. 22.30:	Lan	[gljKo
23.15: Skladbe, ki Jln Šimo.
TltST 1
Nedelja 20. m»M #^ |gr
8.45: Vesela glnsb,a'ahl<a fmaS3-jska oddaja. 9^$,« & 11.15: Berners: NePjJ.45:
11.30: Aktualnosti,	}j'30:
Korsakov: Španski caPoijje ^ Od melodije do ije Gl3sBnCer!’ Veseli ritmi. 13.00.	v ov ^
željah. 14.30: Popol®^o5e. 15.30: Orkester David prortjV Ruske balalajke. 16-2 ni koncert. 17.C: V lasba- , jSzt. sluša. 18.00: Plesna ® i9.00i Vo.0®’ Oddaja za najmlaj*e- ariJe'." pe* Preludiji. 19.15: Slavne Melodije Preteklih d0Inace v0K'-stra glasba. 21.00: Z « etn> «■ ne police. 21.30- OPf0nija ^et* 22.00: Schubert: .s‘rYond°!»a. 22.47: Melodije «	gia*D
študija. 23.35: Pol"°'c ,
TBS* ,,„5I	,
Nedelja 20.	K<
8.45: Operna gla^d'aia D«? ka giasba. 9.40: O^aJ* , te. 11.30: Lahkait®*,, harmonik. 12.10:
12-PO-
13.30:	Orkester ‘^jje or|<e-
14.20: Otroško gle“;3 0.35:	M>
Melodičen orkester . oje ster D v. F. FerrarU*- * naPlhuJ-hers. 15.55:	pestra	*„i£«SJ
za ribiče. 16.00:	P	ega
16.30: Kronika daUS,,a "mK nogometne tekme plesna epil^ prvenstvo.	19-L	pi)c
18.50: Kvartet Cetra. G. r
ska glasba. 21.03. nija »Madame BU
m mr............................................III m mn I mn IIIIH in m II.........mu..................................  mm	u	m111 m111" 11 um i in 11 n A11 n 11111.............................................  m	m	111 n i m n 11 m i n i u ni  ................................................................................................................................................................................................................................................  iiiiiiiitiuuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii'"1!!.1!!1"""
iiiinf
&
aofaefd. iP^aka- \faeika a	tutelomiudf
III. DEL
159.
PBETEDEL P B O V. OB. F BAB BBADič
i LUkTKlKAL 1>K. BOBEBT HlAVATI
»Oprostite, gospod Vanjek«, je nadaljeval enoletni prostovoljec, «da sem si dovolil razpolagati z vašim priigranim denarjem. Premišljal sem, ali naj se odda avstrijskemu Rdečemu križu, pa -si mislim, da je z vidika človeškosti vseeno, le da dobi to humana institucija.«	,
«Ta denar bi bil mogel naš pokojnik«, je rekel Svejk, oddati pbožnemu zavodu mesta Prage, toda gospod župan bi si utegnil ga ta znesek kupiti dober predjužnik.«
«1 no, krade se povsod«, je dejal telefonist Chodounsky. «Najbolj se krade pri Rdečem križu«, se je jezil kuhar Jurajda. «V Brucku sem imel kuharja, ki je kuhal za bolniške sestre, in ta mi je povedal, kako pošiljajo predstojnica teh sester in višje strežnice domov cele zaboje malage in čokolade. To prinaša priložnost s seboj, to je samoodločba človeka. Vsak Človek se v svojem neskončnem življenju neštetokrat spremeni In enkrat se mora pojaviti na svetu kot tat v določenem obdobju svojega delovanja. Sam sem že to enkrat preživel.«
Kuhar okultist Jurajda je vzel iz svojega nahrbtnika steklenico konjaka.
«Tukaj vidite«, je odpiral steklenico, »nezmotljiv dokaz za mojo trditev. Vzel sem jo pred odhodom iz oficirske menaže. Konjak je najboljše znamke; uporabljati bi se moral za sladkorne polive pri linških tortah. Toda usoda ga je določila, da ga bom jaz ukradel, prav tako, kakor je bilo meni usojeno, postati tat.«
«In tudi bi ne bilo slabo«, se je oglasil Svejk, «ko bi bilo nam usojeno, da postanemo vaši sokrivci, jaz vsaj tako slutim.«
In res. Na predlog enoletnega prostovoljca, naj se pije po abecedi, je krožila steklenica lepo po vrsti in vsak se je z zadovoljstvom napil. Potem so veselo kvartali.
NAPREJ!
Po prihodu v Sanok je šel stotnik Sagner javit v štab bri. gade, da je maršbataljon prispel. Ordonančni častnik je bil adjutant brigade, stotnik Tayrle.
«Zelo se čudim«, je rekel stotnik Tayrle, «da ste prišli dva dni prej, kakor bi bili morali.«
»Čudim se vam«, je dejal adjutant Tayrle ...
»Mislim«, je odgovoril stotnik Sagner, «da se vsi oficirji tikamo.«
«Naj bo«, je rekel stotnik Tayrle, «povej mi, ali si aktiven ali civilist? Aktivist? — To je nekaj drugega... Mi v štabu ne maramo takih bedakov — rezervnih lajtnantov. Naredijo oficirski izpit in so spet kakor v civilu; in če pride vojna, niso lajbnantl, ampak posranci!«
Stotnik Tayrle je zaupno potrepljal stotnika Sagnerja po
rami: «Tu ostanete menda dva dni. Dobro se bomo imeli. Tukaj imamo tako čedne vlačugice .Engelhuren’.* Imamo hčerko nekega generala, ki je prej gojila lesbiško ljubezen. Vsi se bomo preoblekli v žensko obleko in videl boš, kaj ona zna!«
S poveljnikom tega oddelka, ki je bil tudi stotnik, se je stotnik Sagner prav kmalu seznanil.
Ko so sedeli vsi trije v kavarni, je naročil Tayrle steklenico slivovke in dal poklicati gospodične, ki so bile proste. Pokazalo se je, da kavarna ni nič drugega kakor razvpita hiša. In ker nobena gospodična ni bila prosta, se je stotnik Tayrle hudo razburil in je v predsobi prostaško ozmerjal madam, češ kdo je pri gospodični Eli. Ko mu je odgovorila, da je tam neki poročnik, je še bolj psoval.
Pri gospodični Eli je bil gospod poročnik Dub, ki je takoj po prihodu maršbataljona sklical svoj oddelek in ga v dolgem govoru opozarjal, da so Rusi pri umiku povsod ustanavljali bordele s spolno okuženim peirsonalom, da bi tako škodovali avstrijski armadi. Zato svari vojake, naj ne hodijo v take lokale. Sam se bo osebno prepričeval, ali se ravnajo po njegovem ukazu; kogar bo zalotil, ga bo postavil pred vojno sodišče.
Poročnik Dub se je šel osebno prepričat, ali ni kdo prekršil njegovega povelja; zato si je menda za izhodišče svoje kontrole izbral zofo v Elini sobici v prvem nadstropju, kjer se je zelo dobro zabaval.
Medtem je stotnik Sagner že odšel k svojemu bataljonu, ker so prišla nova povelja od divizije. V gimnaziji, kjer je bil
* Angelske vlačuge.
sbataljon, je bilo posvetovanje caS^|hil ^
nastanjen marsoataijon, je ono posvetovanje ‘~dopii so bili zbrani, le poročnika Duba ni bilo. Svejk je a naj ga gre iskat
,5«8
ga gre iskat.	g po«1
«Upam», je rekel Svejku nadporočnik Lukaš, «da 8 get)oH našli brez vseh težav, ker vidva imata zmerom nekaj m nlspie_a
»Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da prosim povelje od stotnije. To pa prav zategadelj, ker je zmerom nekaj.«'	teK,
Medtem je nadporočnik	Lukaš nekaj pisal na	g	sv«)
pride poročnik Dub takoj v	gimnazijo na posvetne,	sK .
je javljal dalje; «Da, gospod nadporočnik, lahko s _ po ^ kakor vedno. Najdem ga. ker je vojakom prep° *. pj-eprt .^ v bordel; on bo gotovo v kakem bordelu, ker se p s c kdo iz njegovega oddelka hoče priti pred vojno so ” ■ p0jd® ^ on navadno grozi. Sam je izjavil pred n^°stTOI!:',najo s s% vseh bordelih in potem gorje, češ da ga se ne P rnj, Ke plati. Sicer pa vem, kje je. Tukajle nasproti v vse moštvo gledalo za njim,	kam pojde najprej-’	ja
Kavarna, ki jo je omenil	Svejk. je bila del P°	siope
višče in kavarna«. Kdor ni hotel iti v zabavne^ gtara go^e
te a
z*0
kavarno, je šel odzadaj, kjer se je greto na »0 kall0 v ki je govorila nemški, poljski in madžarski	^g.-
smislu: »Pojdite, vojaček, tu imamo čedne g0	‘	Jku v n<* 0j
Ko je vojaček vstopil, ga je peljala p°id sprejemnico ter poklicala eno izmed gospo	„	pr*
pritekla v srajčki; najprej je hotela denar, ki b
madam.
(NadaWan}e
sle*
■iif
UREDNIŠTVO; ULICA MONTECCHI št. 6. III. nad. — Telefon štev. 93-808 in 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA it 20 — Telefonska rt 73-38 OGLASI' od 8.30- 12 in od 15- 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca, trgovski 60, finančno-'upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battisti 301a-I, Tel 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir. Cona B: izvod 3. mesečno 70 din. FLRJ- izvod *’*®’^kega poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo:	Agencija demokratičnega inoz	-
Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega is