TRST, nedelja 2. septembra 1956 Leto XII. - Št. 196 (3434) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93-808, 37-338 it. 37rif ' UU MONTECCH1 st- *. U. “»d. — TELEFON 93-10* IN 94-631 — poštni predal 559 — (JPHAVA: *JL. SV. FRANČIŠKA St. 2» — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10 mesečno 2 d. - T.“, ' GORICA: Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trs' 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zal°ZDa 'Tini i stolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - izdala založništvo tržaškega tiska u. sus - višine AL! JIMA BO USPELO DOSEČI SPORAZUM ? JUTRI DOPOLDNE OD 10. URI ZAČETEK pogajanj med Naserjem in Menziesom »Egipt bi bolj želel odgovoriti z razumnostjo na razumnost; toda sposoben je odgovoriti tudi s silo na silo", poudarja egiptovski tisk pred današnjim prihodom odbora Petih - Poleg Naserja se bosta pogajanj udeležila tudi Mahmud Favzi in Ali Sabrl ^ ponedeljek “Opoldne ob 10. uri (po srednjeevropskem času) se bodo "ačela Pogajanja v sejni dvo- - •* .) v ncjill egiptovskega ministrske-v. ,SVe^a palače predsedstva Inn.i med Predstavniki egip-tih z v'ade in odborom pe-Vori i eglPtovske. strani bo Pogajanja predsednik Bo U Abdel Naser skup- ni, a zunaniim ministrom Mah-c , . jn J avzijem in Alijem “njem, ki je bil osebni o-,t,.°yalec Naserjev na london-1 konferenci. Odboru petih nit n1?želi.uie njegov predsed-k Menzies. toda poleg pred-Vnikov petih držav bo oddat' d°deljenih še 25 oseb. I n-jr petlb bo odpotoval z "dona ob 8. uri in bo do- spel s posebnim letalom v Poldne0**™8 16‘ Ure :'Utr' P°' ^ ^Posredno pred prihodom hen t1'. ’fr°gi ne izdajajo no-boli lziav- Poč pa je toliko in 2govoren egiptovski tisk . radio, ki je danes odda-ter.V l.ei zvezi članek, v ka-i- m le med drugim poudar-rniu' S1 bo “Egipt izbral ni*» kl bo odgovarjala govemu dostojanstvu in som°V'm nacionalnim mtere-Jogodki zadnjega tedna Brili,, '1' .niž kai ugodni; 1. ,tiv,°vie do izkrcanja franco-kih cet na Cipru. 2. začela le polemika med Eisenho-ni.7em . in Naserjem glede ,jr ■'JOfoonega značaja sueške kom v -'mislu carigrajske V»,,enciie in 3. Francija in Zum r Britanija sta se spora-sv^V' za skupno poveljstvo te]- . kil, s katerimi bi ho-tov.lzVaiati pritisk na egip- _ . DmH d n i gaianj Predstavnike med po- Uda "Jn>' članek končno potuj'8' da se «povsem stri-dei,,z Eisenhoweriem. ki je »a »i da mora bitl svobod-' tovr ba sk°zi prekop zago-t,Iena v vsakem trenutku». . Bogo bolj oster in odlo- J0 Pa J J;,8- ki piše. da “Egipt raj- je časopis “Akbar El , .. ‘i piše. da “Egipt raj-jo * odgovoriti z razumnost je "a razumnost, hkrati pa i .?P°soben odgovoriti tudi oj'0 na silo». «Ce nam bo obo/. Petih ponudil roko Mi °Zen° z bodalom, bomo 1 i„r Prav'jeni vrniti udarec bo „'m prožjem. Ce pa nam *e k""!1'' Prijateljsko goko in in bo IJifnih >ra Ofnega razumnega načrta llPor=i,'1ZosnU grožnjam ‘n b zastarelih imperiali- fribravn Ptod- tedai bo F'gip' *lehprn-,en na razpravljanje "n be Pri be 2a?°i?vitev svobodne plov-kozi prekop, ne da bi zacji. "i1 Preklicali načionali-odvig-, 'n kršili svobodo, ne-i« našo5*' nase dostojanstvo Ustnin° ?b'K°lutno pravico do List * '" uprave prekopa * "lenti* 1 Gumhuria« pa ko-lverj.va včerajšnji Eisenho-*ko -... ndgovor na egiptov-1,stninaP°J!'^0' da ie prekop Je j, Egipta, o čemer se *"• “Toa 0Wer nejasno izra-le g,-, .. Pribiti moramo, da "Val v,0ria,k' Predsednik po-bllesov ave. naj podprejo "etn načrt. kar je v očit-8l,Veren ’?iovju z egiptovsko Brav tako je ne-"’er ni u dejstvo, da Eisenho- ” Pir,>-o-,p komentirati vesti v, dru3 Čet in brodovja. "ntver 81 strani pa je Eisen- g"‘ani.»P0,rab,jal izraz «ba' - 'Pt ni’ , dokazuje, da ejše i . abo tolmačil naj-lzJave; proti kateri je NASER protestiral*, poudarja časopis. “Takoj moramo izjaviti, da ne bomo sprejeli nobene oblike barantanja in če je namen odbora petih barantati, bo njegovo delo že vnaprej doživelo neuspeh. Upoštevati je treba, da prekop še nadalje funkcionira, kar je izključna odgovornost egiptovske vlade.* Egipčani imajo mnogo vzrokov za taksno pisanje in poudarjanje svoje odločnosti, kajti od ure do ure prihajajo nove in nove vesti o premikih francoskih čet. ki jih z vso nujnostjo pošiljajo na Ciper, da bi prispele tja že pred prihodom odbora petih v Kairo. V pariških vladnih krogih pa neprepričljivo še kar naprej trdijo, da vojaška ekspedicija mirna namena izvajati pritiska na Egipt*. Danes dopoldne so v teku trije vojaški premiki. Tri transportne. ladje so ob spremstvu križark odplule včeraj popoldne iz Marseilla. Med temi ladjami je tudi “Pasteur*, ki prevaža 42oO ljudi. Nadaljnjih 26 ladij čaka v marseillskem pristanišču na vkrcanje materiala za ciprski garnizon. Včeraj so v pristanišču videli kolone avtomobilov in skladišča materiala. Brodovje je odplulo tudi iz Toulona «na manevre* v Sredozemsko morje. Med Alžirom in Ciprom so ustvarili pravi zračni most za prevažanje vojaštva, pri čemer se poslužujejo tudi britanskih letal. Medtem je v Famagosto prispela ladja “Brest* in popoldne izkrcala 1200 ton materiala in okrog 180 novih vojakov. Kmalu nato je priplula ladja “Vire* prav tako z vojaškim materialom. V pristanišču pričakujejo še tri francoske ladje Vojaštvo je nastanjeno 16 km južno od Nikozije. Krajevni uradni list pa je objavil ukaz generala Hardinga, ki na podlagi britanskega zakona «Vi-siting Eorces Actu legalizira prisotnost tujih čet na Cipru. Ukaz stopa v veljavo danes in upošteva Oborožene sile Francije. ZDA. Kanade, Avstralije, Nove Zelandije. Južne Afrike. Indije, Pakistana in Ceyiona. Spričo vsega tega rožljanja z orožjem Egipt ne stoji križem rok. Smatra se, da v določenem trenutku lahko mobilizira do 3 milijone vojakov. Po poročilih francoske agencije iz Washingtona znaša po mnenju ameriških diplomatov vrednost težkega orožja, ki ga je Egipt preiel iz vzhodnih držav nad 250 milijonov dolarjev in bo kmalu dosegel 300 milijonov. Letala, topovi in tanki prihajajo povprečno z eno ladjo na teden. Letala so moderna, a ostalo o-rožje pa je baje iz druge svetovne vojne. Po mnenju ameriških diplomatov razpolaga Egipt sedaj s 400 letali; doslej je bilo izkrcanih 125 tankov. Kljub vsemu je indijski delegat pri OZN Krišna Menon. ki je danes odpotoval v Indi- četam na Cipru, in poudarili da se Velika Britanija lahko zaradi tega označi za napadalca Trije poslanci so že prej postavili Selwynu Lloydu vrsto vprašanj o Suezu in so med drugim tudi zahtevali jamstvo, da se Velika Britanija ne bo~poslužila sile. Trije laburisti poročajo danes, da minister na to vprašanje ni odgovoril. Londonski “Times* ponavlja možnost, da bi se moglo sueško vprašanje postaviti pred OZN. kar pa bi bilo — po mnenju lista — zelo dolgotrajno reševanje. «Daily Telegraph* je mnenja, da ie skrajno neverjetno, da bo Naserjev odgovor pozitiven v smislu pristanka na predlog petih. Zato je potrebno jasno povedati, da «se bomo posluži-11 sile, če bo Naser oviral plovbo skozi prekop*. Iz Moskve pa poročajo, da današnja “Izvestja* poudarjajo med drugim: “Vsa dejstva dokazujejo, da je za Zapad odbor petih sami novo orodje pritiska na Egipt, s katerim se pripravljajo govoriti v jeziku ultimata. Gre za to, da se ne bodo vodile razprave z Egiptom, da se ne bodo upoštevala njegova stališča in da se Egipt postavi pred alternativo: sprejeti brez pogojev Dul-lesov kolonialni načrt ali pa tvegati napad s silo.* Končana konferenca svetovnega združenja za mednarodno pravo BEOGRAD, 1. — V Dubrov-n:ku je danes končala delo 47. konferenca svetovnega združenja za mednarodno pravo. Konferenca priporoča izvršnemu odboru, da se ustanovi odbor za proučevanje pravnih akspektov miroljubne koeksistence in odbor za vprašanja nacionalizacije inozemske i-rnovine. Konferenca je sprejela predlog ameriškega delegata. da bo bodoča konferenca v Ne\v Yorku. če bo ameriška vlada dala vsem udeležencem konference brez razlike vstopna vizum. V zvezi s tem se je ugotovilo, da je jugoslovanska vlada brez 'diskriminacije da-Ja vstopne vizume vsem udeležencem konference. Predstavnik svetovnega združenja za mednarodno pravo dr. Milan Bartoš je po konferenci izjavil novinarjem, da je konferenca bila uspešna, ker je na konferenco vplivalo prijateljstvo med delegacijami. Doseženi rezultati niso še dokonč-n . Po mnenju vseh udeležencev konference, je poudaril Bartoš. je bila to ena izmed najbolj uspešnih konferenc svetovnega združenja za mednarodno pravo. Tudi proti francoskim četam se bodo borili ciprski patrioti BKot vse osvobodilne borbe, tako zahteva tudi borba za Ciper stalne napore, železne živce in potrpljenje", je izjavil Karamanlis - Tudi včeraj eksplozije na raznih krajih NIKOZIJA, 1. — V zvezi s prihodom francoskih čet na Ciper se je v Nikoziji izvedelo, da so predstavniki EOKA izjavili, da bodo do teh fran- nekoli, Grčija nikoli ne bo nik je danes govoril v Solunu pri otvoritvi jesenskega velesejma. Med drugim je dejal; “Naj bodo težave kakrš- tembra stavko v protest proti pretiranemu zavlačevanju ureditve plač. coskih čet nastopali prav tako kot do angleških, kar pomeni, da se bodo tudi proti njim borili. “Francozi so prišli na Ciper, da bi pomagali našim sovražnikom, pravi EOKA. Ce bodo poslani v E-gipt, bodo namesto njih ostali na otoku drugi Angleži, da nadaljujejo borbo proti nam. Pri francoskih četah gre za prijatelje naših sovražnikov in zato jih ne moremo smatrati kaj drugega kot za naše sovražnike.* Grški ministrski predsed- NADALJEVANJE COMMINOV1H RAZGOVOROV lienni napovedal razočaranje podpornikom antikomunizma Poleg razgovorov s Saragatom in Nennijem se je Commin sestal včeraj z Matteottijem, Rossijem, La Malfo in drugimi „Za PSDI se ne postavlja vprašanje vlade", je izjavil Saragat (Od našega dopisnika) RIM, L — Brez dvoma so bile doslej Nennijeve izjave one, ki so jih v političnih krogih najbolj komentirali v zve-/• s socialistično enotnostjo^ Marsikakšna od teh izjav ni bila *očno tolmačena in zato je Nenni sklenil, napisati nov članek o sestanku v Pralogna-nu, ki bo jutri objavljen v glasilu PSI “Avanti*. Nenni poudarja najprej zanimanje, ki ga je vzbudil sestanek, kar jo. dajal optimistične izjave. , (,()kazuje nepotrpežljivost pre-Na bombajskem letališču .]e | Rivalstva za politična dogaja-poudaril. da je najvecja zelja | .g vencjar pa se ta nepotr-Egipta doseči mirno rešitev. J • MENZIES KLJUB UESH19BM Mie VOH trnen e M ^HVLLLE (Tennessee). L ‘Un0Y Cl"mi !"d'i je ze formjrala države Tennessee t0:*.‘uY Ctstno"1 }e poslal stc j,.j’ kjer „ e policije v Clin-hlaihn" )e ze Lomiirala skupina prosto-f,nPrBčib, milice, da se bn Ihnnif"Cldent* na Pr°’ vf ivezneeaeStac!j' tfroti skle-V -P^hlena. sodišča o odpra-^ola£enskega razlikovanja n«j preJsn°,pU .so bili incidenti *Uta!ika De-?"1 <>d r,i^° Drnt,emons,ran,> prote-, *kupn ■ brejemu črncev "o »l1. Krajevne ob ted ■ i P° stanu,08'851'6 danes iz- ov »po "e v b0'az- vern",0v. nosi^f u0 bllislb in' 'tra?er'd. Sni" brzojavko gu-dos PO&?1 mu je, da vUrt Je'o nsl|e ne za-"ien8 v Clim ogorčenju, ki "Ve>!8a ohi°?u zaradi orne->>a s^a vrhovnega kotl8r(,ih'lf't-7a s,a na svojih ‘PteLi^bUbliL-0 demokratična >ivaJ '■ v "bkan5ka stranka Sodišč"'e odlnVPt°8ram tudi dislt;a o ukinV- vrhovnega volivcj"'ni*cije y Plemenske hten,'1* se ,CHV šolah. Črnski *'i al o 'abko kmalu JloXr* sPoročH8 riUrada Bele ^ Ponudil ’ j 3e Eisen-ai?d,datu^‘‘ demokratične- t"lif._ ze tajna sonu. da in.®108 poročila r.n- dr- Sef dgih. lskrenosti prvih inform "orn erthacijsk Poročila cen-ega ura- da ki se nanašajo na zunanjo politiko. Stevenson je ze dejal, da bi z veseljem sprejel tako ponudbo. Že prej se je dogajalo, da so predsedni ki obveščali o problemih zu nanje politike tudi predsedniške kandidate. WASHINGTON. 1. - V noti. ki jo je poslala po britanskem veleposlaništvu v Pekingu ameriškemu državnemu tajništvu. LR Kitajska protestira, ker je ameriška VII. mornarica iskala sestreljeno letalo “Mercator* v kitajskih vodah. Nota trdi, da so manevri te mornarice 23. in 24. avgusta izzivanje, ki je bilo organizirano za kršenje kitajskega zračnega prostora in kitajskih teritorialnih voda. Potem nota ponavlja, da je bilo sestreljeno letalo iz nacionalistične Kitajske. Dostavlja pa, da če je bilo letalo zares ameriško, potem »pekinška vlada lahko izrazi samo svoje veliko obžalovanje*. Ugrabljena deklica Seslih tednov HAMDEN (Coneclicut), 1. — Policija je sporočila, da je bila neka deklica komaj "estih tednov po imenu Cynthia Ru-toio ugrabljena iz otroškega vozička pred neko trgovino v Hamdenu, kjer so starši nakupovali. Po nepotrjenih vesteh je otroka ugrabila neka žizn-SK«, toda hkrati je povedal, da bo brez dvoma Egipt branil svoje dostojanstvo in svoje zakonite piavice. Reke, je, da «če se bodo mnenja pri pogajanjih srečala, bo do rezultata prišlo in neki poskus v tem smislu je bil že storjen. Indija pa s svoje strani ne bo storila ničesar, kar bi moglo prejudicirati potek pogajanj* Pred odhodom iz Kaira pa ie Menon izjavil, da »obstaja možnost sklicanja druge konference o sueškem vprašanju z udeležbo 22 držav, ki so se udeležile londonske konference v primeru, če bi pogajanja med Naserjem m Menziesom propadla*. Poseben poudarek se daje vesti, da se bo Naser konec septembra sesta' r Nehrujem ko bo slednji obiskal Saudsko Arabijo. V zvezi z vohunsko afero je egiptovski glavni drž.avni pravdnik izjavil da je prišlo do novih obtožb in sokrivcev, tako da so morali proces odkriti od sobote na nedeljo 8. septembra. -Britansko veleposlaništvo pa je skrčilo svoje osebje; sorodnikom diplomatov je svetovalo, naj zapustijo Egipt spričo “negotovega položaja*. Podoben peziv ;e objavilo britansko veleposlaništvo v Damasku britanskim državljanom v Siriji, ki ne morajo zaradi dela ostati v državi, naj se vrnejo v Anglijo. če le morejo in želijo. Iz Bejruta poročajo, da je namestnik predsednika vlade vprašal francoskega veleposlanika, naj mu pojasni, zakaj se francoske čete koncentrirajo v Sredozemlju in drugje, ker so vesti o tem vznemirile javno mnenie Libanona»• V Parizu, kjer budno spremljajo razvoj položaja, so v|a.'" ni krogi mnenja, da je izid pogajanj odvisen od treh glavnih stvari, zaradi katerih je francoska vlada neoopustljiva: 1. mnenje, da bo končm Aa-ser le popustil, tako da bo ieSil svoje dostojanstvo, prepričanje da bi v Pr’nl,e^1č' če bi se zgodilo najhuje. Z.UA tvegale nepostd. Dve ženski, Na neki točk' je avtobus |, tarj 4() jn ,e, g(> .g boU zavozil popolnoma na levo , n ^ ()d tih ker SQ n)u. ter pri tem podrl nekaj - - cestnih kamnov ter nato prekucnil po strmem, če/. 350 dvajset. FAIRBANKS (Aljaska). 1. — Iz uradnega vira poročajo, da se je ubilo vseh 11 članov posadke vojaškega letala, ki je včeraj strmoglavilo kakih 50 milj severno od Anchora-gea. Doslej so našli 10 trupel in ni nikakega upanja, takoj odhiteli na pomoč po- j skoraj neporaslo. Majhno bu- nesrečencem, medtem ko je ■ kovje ni mogle avtobusa niti ne poškodbe bile samo lažjega značaja. Mogoče bosta ti m dolgem pobočju ter r,a;dve ,le,. labk« ka' koncu padel v 30 metrov glo- Padali, kako je prišlo do bok prepad nesreče. Za avtonusom je vozil neki Pobočje, po katerem je zle- avtotaksi s 6 turisti, Ti so ! *e' avtobus-, je zelo strmo in da bi enajstega člana posadke našli živega. šofer iz kostnice Pasubio ta- Kako je prišlo do sesta Do sestanka med Saragatom in Nennijem je prišlo tako nenadoma, da se je nekemu Nennijevemn socialističnemu prvaku zataknil košček rajčice v orlu, ko je zanj zvedel. Neki novinar, ki je Saragutov dober znanec, je socialdemokratskega Headerjas zaprosil, naj mu pove, kako je pravzaprav prišlo do tega sestanka, ki bo verjetno postal zgodovinski. Saragat mu je povedal, da je prvi izrazil željo Za sestanek Nenni 12. julija preko Pierra Commina. Saragat je rekel Commin«, naj nadaljuje s usonatranjems terena. Toda Nenni je Saragutu poslal vabilo šele prve dni avgusta z zelo ljubeznivim pismom, v katerem je bilo po domače rečeno — *da bi razpravljala o naših stua-reh». Saragat je bil najprej presenečen ttt je po nagovarjanju svojih tovarišev sklenil vabilo sprejeti tudi . nali. To stališče ne more bi-zalo, ker je ie dolgo čas a j stveno spremeniti političnega želel, da bi Nenni ja marsikaj osebno vprašal. S seboj je vzel poslanca Chiamarella. Nenni je bil zelo prisrčen in je oba gosta povabil na prigrizek. Saragat je šel takoj sin medias res*. Vprašal je Nennija, ali je prepričan v nujnost, da mora italijanski socializem delovati v okviru zapad ne solidarnosti. Nenni je odgovoril: «Mi smo del Zahoda, o Saragar. upa, da pomeni njegov objem Nennija in Nennijev objem Saragata, novo socialistično stranko, ki bo štela čez šest milijonov g lasov v primeru, če ji bo uspelo pridobiti določene de-mokristjonske pia.sone in pristanek komunističnih. On tudi predvideva, da bo v pri- našli. hodnosti prišlo v Italiji do političnega sistema, ki bo slonel v bistvu na dveh političnih silah: na demokri- stjanih in na socialistih; krščanska demokracija naj bi pridobivala glasove med monarhisti in fašisti, združena socialistična stranka pa med komunisti... zadržati niti zmanjšati njegove hitrosti. Potniki so zleteli iz avtobusa, medtem ko se je ta kotalil po strmini. Kosi avtobusa, ki se je popolnoma razbil, so posejani po veeh 350 m strmine. V hotelu “Trettenero* v Recoaru pogrešajo nekega letoviščarja iz Ferrare, toda ne vedo, če je bil tudi on med potniki avtobusa. Končno se je ugotovilo, da je šofer začel brisati šipo od znotraj: potem je ustavil in šel brisat šipo na zunanji strani. V tem trenutku se jt avtobus premaknil. Neki potnik. ki je izstopil s šoferjem vred, se je rešil, toda niso ga še našli. Domnevajo, da je dobil šok in kot poblaznel pobegnil. Tudi šoferja, ki j* ostal nepoškodovan, še niso Od 26 potnikov- v avtobusu jih je torej 12 mrtvih, 11 ranjenih — meč temi štirje močno ranjeni — ki so sedaj v bolnišnici v Schiu, in 2 o-sebi laže ranjeni in odpuščeni iz bolnice; en potnik, ki je izstopil s šoferjem, je izginil. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 27. najrviž-ja 17.9. ob 17. uri 25.4. zračni tlak 1020,0. veter severozahodni k 7 km. vlaga 53 odst., nebo lasno, morie mirno, temperatura mor-la 24.6 stopinj. mmm 1 /\ ~V7 * a l\ \ mmm Danes, NEDELJA, 2. septembM Maksima, muč.. Milieva • Sonce vzide ob 5.26 in zatone o® 18.42. Dolžina dneva 13.16. Lun® vzide ob 2.25 m zatone ob 1»5° Jutri, PONEDELJEK, 3. sept. Doroteja. muč.. Lepa NA OSNOVI ODLOKA VLADMLGA GLNIiRALNHOA KOMISARJA Do 15. oktobra podaljšan rok za aplikacijo zakona štev. 703 Jutri sestanek pokrajinskega sveta krščanske demokracije, na katerem bodo razpravljali o razdelitvi mest v občinskem upravnem odboru Vladni generalni komisar ie včeraj izdal odlok št. 292, katerega prvi člen se glasi: Rok «1. septembra 1956». določen v členu 1 odloka vladnega generalnega komisarja št. 26* z dne 31. julija 1956, se podaljša do 15. oktobra 1956. Od dneva ko občine sprejmejo sklepe o določitvi nove tarife davščin, ki se izterjujejo na podlagi davčnih seznamov, tečejo roki za razne sto-r’tve. ki so določeni v členih 274 in naslednjih členih enot-:uga zakonskega besedila o financah krajevnih samoupravnih korporaci’ z dne 14. septembra 1931 št. 1175 s kasnejšimi spremembami. S tem odlokom je formalno rešeno vprašanie zakona št. 703 ter je dana tržaškemu občinskemu svetu možnost. da podaljša pričetek razprave o rovih davčnih prispevkih. Vprašanje sklicanja občinskega sveta na ostaja še vedno nerešeno, ker predstavniki skupin, ki sodelujejo v občinskem odboru, čakajo na rezultat zasedanja pokrajinskega sveta KD. ki se bo sestal v ponedeljek. Svet mora odločati o demokristjanskem stališču pr: razdelitvi mest v občinskem odboru in glede imenovanja podžupana. Tajnik de-rr okristianske stranke, načelnik občinskih svetovalcev KD in župan Raitoli so sicer s predstavniki PSDl podpisali sporazum o tej razdelitvi, vendar pa se je v zadnjem casu vnela ostra polemika in staino narašča pritisk desno i-smerjenih krogov zato. da ne bi dobili svetovalci PSDI v reke mesto podžupana in nekatera druga važna odborni-ška mesta T> krogi vidijo v teh imenovanjih nevarnost za njih osebne privilegije in prvi korak k odprtju na levo. Vprašanje podžupana dobiva prav zaradi tega načelen pomen. saj pomeni prvi preizkusni kamen politike, katero bo vodil novi občinski odbor. Vsako popuščanje glede tega vprašanja bi torej nujno privedlo do nadaljnjih popuščanj in bi občinski odbor v takem czračju perečih vprašanj sploh ne reševal, ah pa bi bil pri-tiljen iskati podporo pri desnici. Vprašanje dokončne ureditve občinskega odbora pa je touko bolj zapleteno, ker obstajajo močna trenja v vrstah KD. ki prihajajo prav glede občinskega odbora jasno do izraza. Demokristjanska levica, k’ je sorazmt rno močno zastopana med občinskimi svetovalci, kar odraža tudi sestav vclivcev, je namreč naklonjene. socialno usmerjeni politiki in zaradi tega tudi podpira čim tesnejše sodelovanje s PSDL Nekateri politični organi stranke pa so mnogo bolj desno usmerjeni in si ne žele trke politike, saj bi jim najbolj ugajala politika, ki bi lahko dobila podporo liberalcev, monarhistov in misinov. Iz teh razlogov «e prav lah- ko zgodi, da v ponedeljek ne bo vprašanje dokončno rešeno, saj se bodo v torek sestali občinski svetovalci KD. ki bedo prav tako razpravljali o novi dokončni ureditvi občinskega odbora. Ce ne bodo nastali novi za-pletljaji — kar je praktično mežno samo v primeru nespoštovanja sklenjenega sporazuma med KD in PSDI — se bo sestal občinski odbor prihodnji petek in bodo takrat tudi razdelili mesta in i-menovali podžupana. S tem pu bo tudi odprta pot za sklicanje tržaškega občinskega sveta. Novi odloki vladnega komisarja Generalni vladni komisar za Tržaško ozemlje je včeraj izdal več odlokov s katerimi razteguje zakone italijanske republike na naše ozemlje. Odlok št. 294 se nanaša na izpremembo roka za izpopolnitev imenikov ljudskih sodnikov. Odlok št. 294 se nanaša na predpise o izvrševanju zakona z dne 7. februarja 1956 št. 430 o investicijah inozemskega kapitala v Italiji. Odlok št. 295 preklicuje dovoljenje za poslovanje v Italiji zavarovalni družbi «Compagnie Belge dAssurances Mariti-mes». Odlok št. 296 se nanaša na izboljšanje; pospeševanje in na zaščito gojenja oljk. Odlok št. 297 se nanaša na predpise za obvezno oddajo žita pridelanega v letu 1956. Odlok Št. 298 predvideva kreditne olajšave v prid kmetijskih podjetij. ki so utrpela škodo zaradi vremenskih nezgod in v prid onih kmetovalcev, ki gojijo rti, mlekarstvo in sirarstvo. Odlok št. 299 se nanaša na predpise o elektromehaničnih akustičnih pripomočkih za klicanje divjadi v lovski sezoni 1956-57. Odlok Št. 300 določa prodajno ceno kinineke-ga sulfata, ki presega potrebe za izdelovanje antimalarič— nih sredstev Odlok št. 301 določa koeficiente za revizijo plač pri računanju pokojnin, ki jih državni zavod za socialno zavarovanje plačuje vodilnim uradnikom industrijskih podjetij. Odlok št. 302 spreminja zakonske ukrepe o ustanovitvi in poslovanju sodišča za mladoletne. Neposredno veljavo ima na Tržaškem ozemlju odlok predsednika republike z dne 14. junija 1956 št. 880, ki se nanaša na dovoljenje izdano tržaškemu mednarodnemu velesejmu za zamenjavo zemljišča. ja «Istituto Farmacoterapico Triestino«. Poročilo, ki jo ga sestavili na skupnem sestanku, na kratko opisuje razvoj zadeve in poudarja, da sta o-menjeni sindikalni organizaciji zaprosili za sprejem pri generalnem vladnem komisarju Palamari. da bi preprečili prodajo trgovinskega oddelka omenjenega podjetja, ker bi to imelo slabe posledice tako za odpuščene delavce in uslužbence kakor tudi za splošno gospodarstvo Trsta. Govori se, da bodo omenjeni oddelek prodali Lekarniškemu združenju iz Furlanije, kar pomeni, da bi na ta način Trst izgubil to ekonomsko dejavnost. Sindikalni organizaciji sporočata, da nista dobili še odgovora na prošnjo za sprejem pri dr, Palamari in da bo v pričakovanju odgovora, oziroma sprejema, preložena itavka, ki bi morala, biti v ponedeljek. Odbor za proslavo bazoviških žrtev priredi v NEDELJO 9. t. m. ob 15.30 uri pri spomeniku na kraju ustrelitve svečano počastitev bazoviških žrtev Na sporedu so petje, govori in recitacije SKUPSC1NA OSEBJA TO VAJINE TESTENIN 110 delavtev na testi Včeraj so delavcem tovarne testenin vrnili delavske knjiži* ce - Jutri popoldne ponovna skupščina prizadetega osebja Kakor je bilo napovedano, je bila včeraj skupščina tovarne testenin, katere vprašanje je zdaj na dnevnem redu ter zanima prizaeste delavce, pa tudi meščane, saj ni'' vsčeno. kako bo zadeva rešena. Delavci so se pogovorili o sedanjem stanju in so sklenili, da se bodo »pet sestali v ponedeljek cb 13. uri. Dejstvo je, da so • čepj vrnili delavcem delavske' knji- žice. kar pomeni, da so odpuščeni iz službe. Kot j q znano. gre za 110 delavcev in uslužbencev, ki niso prejemali plače že oč aprila meseca, zdaj pa so jih kar tako vrgli na cesto. Nujno je, da se zadeva čimprej reši v korist delavcev in tržaškega gospodarstva. Zdi se, da ni bila še vložena na sodišču razsodba o stečaju podjetja; v tovarni pa je že policija, ki čuva. da ne bi kdo kaj odnesel ali pokvaril. To pomeni,, ca ima že sodišče zadevo v rokah. V mestu se govori, da Kmetijski konzorcij namerava prevzeti tovarno, potem ko bo šlo podjetje v stečaj. Dosedanji do- VPRAŠANJE RAZVOJA PRISTANIŠKEGA PROMETA Preložena stavka Včeraj sta sindikalni organizaciji Delavska zbornica in CGIL izc ali skupno poročilo v zvezi z vprašanjem podjet- IZPRED SODIŠČA AVTO NA CESTI sta imela za stranišče Sodišče je dva prijatelja zaradi tega obsodilo na 3 tisoč lir globe - Pomanjkanje tožbe rešilo mladeniča obsodbe Pred sodišče sta te dni prišla tudi 20-letni M Mercan-del in 20-letnt Claudio Posto-gna iz Milj. Imela pa sta srečo, ker ju je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja tožbe. Zadeva, v katero sta bila zapletena, se je zgodila lansko pomlad v Mackovljah. Bilo je 24. maja in v Mačkovljah so imeli vaški praznik. Dva prijatelja sta prišla iz Milj tja tla zabavo. Plesala sta, pa sta se pleta naveličala in jima je padla na misel nevarna šala. Pred gostilno kjer je bil ples, sta nepridiprava zagledala motor, ga vžgala in se odpeljala- Ko je lastnik motorja Claudio Carli zapazil, da ni več motorja ,je takoj sumil, kdo mu ga je odpeljal in je stvar javil policiji. Cez nekaj časa sta se Postogna in Mercandet vrnila v vat peš. Karabinjer.), so ju vprašali. kje sta pustila motor, na kar sta odgovorila da sta si ga le »sposodila* za kratko vožnjo in da sta ga pustila na cesti, ker jirna je zmanjkalo bencina Karabinjerji so šli pogledat in so cobili motor v obcettnem jarku, oba nepridiprava pa so prijavili sodnim oblastem zaradi tatvine motorja. Dobrega pol leta pozneje je Carli kupil nov motor, s katerim pa se je pozimi smrtno ponesrečil, ko ie trčil ob tovornik pri Sv. Soboti. Revež ni mogel več vložiti tožbe in Postogna ter Mercan-del sta se lepo izmazala. Bolj nerodna, a smešna je zadeva, zaradi katere sta prišla pred sodišče 26-letni Giu-leppe Tagliaierro in njegov 30-lgtni prijatelj Giacomo Gi-rometta. preu nekaj tedni sta prijatelja popivala m sta se pozno v noč vračala nekoliko vinjena domov. Sla sta po Drevoredu 20. septembra, srečavala redke pešce in se pogovarjala o zadnjih športnih do- godkih ter prvenstvih. Govora je bilo o plavalnem športu. pa sta se spomnila, da jima je treba nekam iti, saj veste. kam. Na srečo sta bila ravno pred Rossettijevo dvorano, kjer je blizu javno stranišče, ki pa je že več časa zaprto. Kam zdaj? No, na vogalu z Ul. Ireneo della Croce sta zagledaia zapuščen avto. «Glej, pravi prijatelj ta avto je tu ie tri leta, vedno na istem mestu!« «Kdo ve, pravi drugi, ca ni občina za to poskrbela, ker je stranišče zaprto?« Avto ju je zelo mikal in voda tiščala. Začela rta porivati avto in se pripravljala da bi se rešila vode. Tedaj pa sta prišla mimo karabinjerja. Dokumenti! Kaj delata? Zakaj sta hotela odpeljati avto? itd. Brljavih so ju sodišču, da sta hotela ukrasti avto. Sodnik ju je vprašal, če je res, da sta hotela ukrasti avtomobil. «Se na misel rama ni prišlo, ca bi ukradla tisto :taro šaro, saj ne gre naprej in ne nazaj in je tam že dobra tri leta« »Kaj pa sta imela tam o-pravka pri avtu?« »No, gospod sodnik, saj veste; voda naju je tiščala, stranišče pa je bilo zaprto.« In sodišče ju je zaradi tega obsodilo na 3 tisoč Ir globe. --------- Vinske sestrice za zapahi Spet jt imela policija dober uspeh pri lovu na vinske bratce. Zaradi vinjenosti in zmerjenja javnega funkcionarja se bo morala zagovarjati na sodišču 43-letna Ne-rina Cozzi. ki je brez stalnega bivališča. Zaradi vinjenosti pa se bodo morali zagovarjati še 32-letna Paola Danieli. 44-ietni Annibale Marconi in 51-letna Marta Roland. Tokrat so spravili za zapahe več vinskih sestric kot bratcev. NUJNOST OBNOVITVE MORNARICE V LUCI STATISTIČNIH PODATKOV Jadranska pristanišča nujno potrebujejo nove ladje, kar naj se upošteva pri sklepanju konvencij med F1NMARE in državo Med raznimi pomembnimi gospodarskimi vprašanji je še zlasti važno vprašanje obnove tržaške mornarice, saj od njegove rešitve je v znatni meri odvisen razvoj pristaniškega prometa, ugodnejša zaposlitev brezposelnih in vsestranski gospodarski razvoj mesta. Za ugoerto rešitev tega vprašanja je potrebna e-notna in odločna akcija ne samo tržaškega občinskega sveta. temveč tudi trgovinske, industrijske in kmetijske zbornice, sindikalnih in drugih organizacij. Kot. smo nedavno poročali, je pomorska družba »Adriatica« okrepila svojo progo proti Grčiji in Dalmaciji in da sta dve tuji družbi vključili tudi Trst v svojo rec no zvezo med Sredozemskim morjem in Južno Ameriko, Vse te vesti pričajo, da vlada v svetu veliko zanimanje za tržaško pristanišče in da obstajajo realne gospodarske možnosti za razvoj tržaške trgovinske mornarice. Tu se seveda dotaknemo znanega vprašanja. koliko vpliva nova pomorska zveza na razvoj prometa, ali če le povečan promet omogoči u-stanovitev novih pomorskih zvez- Vce povojne izkušnje z ustanavljanjem rednih pomorskih zvez iz Trsta, kar velja tudi za potniške proge, pričajo, da ima tržaško pristanišče velike možnosti, saj so vse nove zveze v izredno kratkem času postale gospodarsko aktivne. To velja tudi za potniško zvezo Trst-New York z motornima ladjama «Saturnia» in «Vulcania», o kateri to predstavniki drugih italijanskih pristanišč govorili, da je za Trst nepomembna in neupravičena. Praksa dokazuje, da se vozi v naše pristanišče in v Benetke izredno veliko š'evilo prekooceanskih potnikov in da to število stalno narašča. Zlasti očitni so statistični podatki, ki potrjujejo tržaške zahteve po obnovitvi mornarice. Tržaški pristaniški promet je že pred nekaj leti prekosil rekordni promet dosežen 1913. in 1938. leta, kljub temu pa tržaška trgovinska mornarica znatno zaostaja za tonažo. vpisano v tržaški pomorski register v letu 1913 odnosno v letu .1938. Pred prvo svetovno vojno je bilo tako vpisanih v Trstu 620 tisoč ton ladjevja, v letu 1938 pa 524 tisoč ton. Po crugi svetovni vojni je število ladij izredno počasi raslo ter se ustavilo dolgo vrsto let na 150 tisoč tonah ter doseglo lani 200 tisoč ton. Se vedno torej razpolaga Trst s komaj eno tretjino ladjevja kot ga je imel pred drugo, odnosno eno četrtino ladjevja v primerjavi s stanjem pred prvo svetovno vojno. Razumljivo je, da se ta položaj odraža tako na zaposlitvi. drobne ladjedelmske industrije, raznih družb, ki se bavijo s preskrbo ladij in zlasti na število zaposlenih mornarjev (katerih je sedaj v Trstu za polovico manj kot pred vojno in petkrat manj, kot jih je bilo v razdobju 1925-30). Predvsem pa se seveda odraža nizko število tržaškega ladjevja na pristaniški promet, ki zaradi tega izgublja v stalno večji meri promet bogatega blaga, katerega nadomestuje rastoči promet s premogom in železnimi rudami. Trst ne more računati na obsežnejšo okrepitev zasebnih pomorskih cružb, ki so osredotočile svoj kapital v Genovi in 'e zaradi tega navezan na razvoj državnih pomorskih družb «Finmare«, Zaradi tega je za tržaško pomorstvo izredno važna polemika, ki se periodično obnavlja v odgovornih italijanskih pomorskih krogih in ki je u-perjena proti okrepitvi državnih pomorskih družb. Znano je. da so bile te družbe ustanovljene pred vojno. ko je italijansko pomorstvo preživljalo težko krizo in so na ta način v bistvu podržavili velike izgube pomorskih družb. Po drugi svetovni vojni se je položaj bistveno spremenil, saj traja že ves čao izredno ugodna pomorska konjunktura in se privatni kapital na vse pretege upira podržaviti dobičke. Tu tiči skriti razlog za dejstvo, da se je velikim zasebnim družbam do sedaj posrečilo preprečiti napore za okrepitev pomorskih družb «Finmare« in da te družbe sedaj razpolagajo s- približno polovico manj ladjevja, kot so pred vojno. Ni tudi slučaj, da to ladjevje manjka prav Trstu in Benetkam, medtem ko je ladjevje družb «Finmare« v Genovi in Neaplju obnovljeno skoro v celoti. Tržaško pristanišče je zaradi tega zainteresirano, da se z novimi konvencijami med «Finmare» in državo, ki se bodo sklepale v prihodnjem letu, omogoči razvoj teh pomorskih družb in -predvidijo obsežnejše graditve ladij za potrebe jadranskih pristanišč. Teh rezultatov pa ne bo mogoče doseči brez trdih bitk s predstavniki genovskih interesov in zlasti s predstavniki velikega kapitala. Uspeh bo zaradi tega možen samo v primeru, ko bodo skupno nastopila vsa jadranska pristanišča in tako prisilila vladne kroge, da bodo pričeli izvajati odločnejšo pomorsko politiko. Prometna nesrefia Tramvajske tračnice so včasih lahko zelo nevarne za kolesarje in motoriste. Včeraj popoldne sta se peljala pri Sv. Andieju v vespo 24-let-ni Ruggero Graniero od spre- 21-letni Francesco Palmolun-go, ki je vozil vespo, medtem eo je Ruggero sedel na zadnjem sedežu. Pri zadnji postaji tramvaja številka 9 je vozilo nenadoma zdrsnilo na tračnicah in Graniero ter Pal-molungo sta zletela na tla. Kot po navadi se je šofer le nekoliko poškodoval in bo ozdravel v desetih dneh, Graniero pa se je hudo udaril po glavi in levi rami ter si nekoliko pretresel možgane. Sprejeli so ga na drugi kirurški oddelek in se bo moral zdraviti dobre tri tedne. Nezgoda na delu godki potrjujejo to domnevo, saj je znano,-da so pogajanja t' konzorcijem trajala 20 dni in je prišlo med njimi do vedno novih težkoč, ki jih seveda niso pojasnili. Večno bolj jasno je. da se za vsem tem skrivajo prikriti načrti raznih krogov, ki jim niso pri srcu interesi delavcev niti mesta. Kot smo že včeraj omenili, se vedno bolj utrjuje prepričanje, da gre za epietke, kajti tisti, ki nameravajo prevzeti podjetje, najbrž čakajo na to. da sodišče napove stečaj, tako da dobijo tovarno in vse naprave po zelo nizki ceni. ker oblasti nočejo črtati državnih posojil, ki bremenijo pasivo podjetja. Grški olroci v Trstu na povratku iz Jugoslavije Včeraj je prišlo iz Jugoslavije v Trst 20 grških otrok, ki so bili v sosedni republiki na enomesečnih počitnicah. Otroci so žrtve nedavnih potresov in eo bili v Jugoslaviji na predlog mednarodne tr-ganizacije vojnih sirot. V Trstu so se otroci zadržali v zavodu za vojne sirote v Ul. Romolo Gessi. Konjske dirke danes v Lipici ^ Opozarjamo ljubitelje konjskih dirk. da bodo danes 2. septembra t. 1. v Lipici konjske dirke. Ob tej priliki bo razsvetljena tudi Škocjanska jama. Izletniki naj se poslužujejo obmejnega prehoda v Bazovici, kamor vozi redno avtobus s tržaške avtobusne postaje. Šolska obvestila Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ulica Montorsi-110 št. 8-III.) obvešča prizadete starše, da bo vpisovanje v I., II. in III. razred za šolsko iclo 1956—1957 do vključno 25. .septembra t. 1., vsak delavnik od 10. do 12. ure, in opozarja učence in učenke, ki so bili pripuščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni in razredni izpiti v ponedeljek dne 3. septembra t. 1. ob 8.30. Podrcmen razpored in urnik posameznih izpitov sta na vpogled na razglasni deski šole. Z vespo v tovornik Včeraj okrog 11. ure je 55-letni Silvio Buffi iz Ul. Co-logna 88 vozil mali tovornik po Ul.. F. Severo. Ko je dospel do tovarne mesnih izdelkov Mase in je hotel kreniti na dvorišče, je v zadnjo stran vozila zadel z vespo 42-letni Vittorio Brazzah iz Ul. Guerrazzi 4, ki je vozil takoj za njim. Brazzah je zletel na tla in se ranil po obrazu ter opraskal po desnem kolenu. Sam je odšel v glavno bolnišnico. kjer so mu nudili prvo pomoč. Ozdravel bo v sedmih dneh. Življenje ji je rešil Pri delu se je včeraj ponesrečil 59-letni Alojzij Zaves iz Ul. Ratto della Pileria 45. Ko je bil zaposlen včeraj dopoldne v Miljah pri preusmerje-valnem tečaju, je nenadoma padlo nanj ogrodje, ki so ga ravnokar razkopavali. Zaves se je pobil in opraskal po čelu ter nosu in se ranil po ustnicah. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek. Ozdravel bo v desetih dneh. Kolesarjeva smola Ko se je včeraj zjutraj 15-letni Franko Kosmač od Spodnje Magdalene 1105 peljal s kolesom po Ul. Foscolo. je na križišču Ul. Tiziano Vecellio zadel v taksi, ki ga je vozil 61-letni Alessandro Stefanin iz Ul. Castaldi 8, ki je prihajal z nasprotne strani. Franko se je pri padcu pobil ter opraskal po čelu in ga je Stefanin odpeljal v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Ozdravel bo v štirih dneh. O Generalni vladni komisariat je nakazal 50000 lir . družini ponesrečenega mest-hgjališča Sv. Andreja 36 ter nega stražnika Ivana Cergola. Zahvaliti se je treba prisebnosti kopališkega čuvaja v Sesijanu, da ni prišlo včeraj popoldne do smrtne nesreče, pri kateri bi lahko 'Izgubila življenje 8-letna Marija-Leban iz Gorice, Ul. Co-cevia 10. Deklica je prišla z neko svojo znanko v kopališče, da bi te malo osvežila in kopala. Ker ne zna še plavati. se ni upala dlje in se je zadrževala le, kjer je morje bolj plitvo. Nenadoma pa so ji zmanjkala tla pod nogami, ker je bilo tani morje nekoliko bolj globoko in malo je manjkalo, da ni utonila-Zavpila je od strahu in kopališki čuvaj je takoj prihitel ter jo rešil. Ko so jo spravili na kopno, so ji nudili prvo pomoč, obenem pa takoj poklicali rešilni avto, s katerim so jo odpeljali v bolnišnico, kjer io jo sprejeli v četrti oddelek. Ozdravela bo v 4 do 6 cneh. Nevarna luknja Ko se je sinoči 20-letni I-van Gojca iz Gropade št. 8 vračal s svojim motorjem iz Trsta domov, se mu je pripetila nezgoca, zaradi katere se bo moral zdraviti ocem dni. Peljal se je po Ul- Com-merctale in zavozil v luknjo na cesti, zaradi česar je padel s svojega vozila. Pri padcu si je zvil levo nogo in si verjetno tudi zlomil stopalo. Sam je odšel v bolnišnico, kjer so mu ob 20.45 nudili prvo pomoč, nakar je lahko odšel domov. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 1. septembra 1056 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 5 oseb. porok pa je bilo 16. POROČILI SO SE; trgovec Giovarmi Lo Castro in gospodinj« Marceli« Lava. uradnik A1-fonso De Gaetand in gospodinja Mirella Andreutti, trgovec Gio-vanni Ivanov m gospodinja Olga kachc.g, natakar Eligio Di Bor-tolo in prodajalka Maria Dol-ciamore, risar Giovanni Scrigner in gospodima Pierina Kanna. mehanik Claudio Furlan in čistilka Jolanda Schinaia. šofer Uiu-soppr Guštin in gospodima Antonija Kocjančič, šofer Savino iieoti in delavka Nives Ferlu-ga. kemik Alessandro Bekar ir, učiteliica Laura Horn. uradnik Ivan Poropat in gospodinja Ma-falda Pastore. notar Marco L«n-ciottl in uradnica Rosa Frausin, uradnik Mario Furlan in gospodinja Cortnna Fatimi, knjigovodja Luciano Delinestri in gospodinja Maria Parmegiani. livar Bruno Martinčič in gospodinja Carmen Dobrigna: aranžer Livio Savio in prodajalka Nidia Uri-zio, agent iavne varnosti Tarci-sio Dcbianchi in uradnica Luciana Budin UMRLI SO- 74-letna Carla Per-tlch por Camuflo. 82-letna Giu-seppina Ogrizek vd Corbelli. 51-1 etn i Carlo Bucavelli. 74-letm Gipvanm Cattalan. Priselila Tamaro stara 1 dan. OKLICI: Inženir Mario Finoz-zi in gospodinja Rosa Giurco, pomorščak Giorgio Maraspin in gospodinja Ida Bartole, učitelj Francesco Knezaurek in učiteljica Anna Trippitelll. delavec Giuliano Giuliani in delavka A-na Bratkovič, uradnik Lino Tomasi m gospodinja Attilia Sain. pomorščak Elvino Contervto in uradnica Gigliola Pericn. telefonist Claudio Cerchi in delavka Pierina Perocsa. uradnik Ar-turo Vigini in šivilja Maria Zac-rhiena. mizar Carlo Gulin in guspodima Angelina Pribaz. u- radpik Giovanni Bonifacio in gospodinja Gisella Urizzi, uradnik Elvio Strukei in uradnica Fraocesca Rebula, mehanik Bal-dassare Sancin in gospodinja 1-nes Sinico, uradnik Mirone Gu-nalachi in študentka Maria Silvia Giorgacopulo, pražilec kave Giusepipe Longo in prodajalka Milvia Martinelli, agent CP Ferruccio Martinich in gospodinja Domenica Benussi, podčastnik am. letalstva Jariies E. Gil-bert in uradnica Lida Rizzotti, mehanik Guerrlno Zoch in gospodinja Giuliana Cigar. pom. kapitan Sergio Zagrandi in gospodinja Claudia Dolce, dela- vec Giuseppe Pavat in gospodinja Mareherlta Delise, inženir Ilario Rol 11 m študentka Albina Pertot, pom. kapitan Cesare Bi-lucaglia in gospodinja Nad-ta Curto. uradnik Giordano Desi- lia in uradnica Arrnamaria Can-celll, elektromehanlk Aldo Huz-zier in gospodinja Mafalda Ve-licogna. geometer TuHio Ven- turini in prodajalka Annamaria Hebez. električar Mario Bossi in gospodinja Graziella Cocchietto, delavec Sergio Bulla in šivilja Bruna Marmelad, električar Ni-colo CapiHi in uradnica I.idia Luchsich, zidar Donato Gosma in gospodinja Albina Zupin. invalid Giuseppe Dodich in gospodinja Marcella Radin, inženir Gicvanm Veljam in gospodinja Carla Cerone. industrialec Antonio Ascalone in gospodinja Maria Addobati. podčastnik mornarice Natale Barbaro in gospodinja Irma Jodice. mehanik Au-gusto Lazzarl in gospodinja Ida Zal. pek Marcello Tauzzi in šivilja Elena Guštin, pismonoša Andrea Delluniverslta in go-spodinla Angela Rlzzi. inženir Alfredo Frisenda in učiteljica Lia Mariani, trgovec Giambatti-sta Petrin in gospodinja Olga Maria Calabresi, podčastnik a-nveris' c mornarice Gordon Wil-liam Zehm in gospodinja Dani- ca Ribarič, šofer Mario Rotta in frizerka Ermeoegilda Lovriha, strugar Paolo Merlato in Kina Moreš, uradnik Norberto Mar-chesar.i in VVita VVilbushevich, motorist Giordano Jakomin in gospodinja Maria Komel, pomorščak Vttoluciano Morterra in ši-vitia Oretta Verani, mehanik Fe-lice Re in gospodinja Edda Co-lonna, menanik Aldo Flego in krznarka Lidia Zuttion, mehanik Luciano Kolar in uradnica Giu-stina Dell’Aquila. agent CP Giacomo Bonfil in prodajalka Celestina Laforgia. fotograf Ardui-no Pozzar in fotografka Almira Sina. uradnik Giovanni Vicin in blagajničarka Carmen Poggmi, delavec Libero Petronio in gospodinja Antonia Rossi, železničar Guido Vuch in gospodinja Milka Ptibac, uradnik Renzo Benussi m gospodinja Livia D'A-runzo. uradnik Luigi Gregori-Peterlin tn gospodinja Nlvea Fr a neon i. prodajalec Tommaso Emili in prodajalka Persida Pu-nis. nočna služba lekarn v septembru Biasoletto. Ut. Roma 16! Man-zoni. Ul. Settefontane 2; Mar-chio. Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8; Rossetti, Ul. Schiapparelli 58; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. LEKARNE ZAPHTE ZARADI POCITNIC (Od 26. 8. do 8. 9.) Praxmarer. Trg Unita 4: Al Cedro. Trg Oberdan 2: Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Giustl, Strada del Friuli 7; Alla Salute. Ul. Giulia 1; Signori. Trg Ospeda-le 8; Vernari, Trg Valmaura 10; Pizzul - Cienola. Korzo 14. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Ravnateljstvo državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo začeli vsi izpiti sprejemni, nižji tečajni, popravni in razredni izpiti — v ponedeljek, 3. septembra ob 8.30 uri. » * « Ravnateljstvo državne nižje traovske strokovne šole v Trstu Piazza Gioberti 4, sporoča. da bo vpisovanje za šolsko leto 1956-57 trajalo do vključno 25. septembra 1956. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10 do 12. ure. Popravni izpiti čez I. in II. razred ter nižji tečajni izpiti se pričnejo 3. septembra 1956 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski zavoda. Ravnateljstvo državne tr-govske akademije sporoča, da bodo vpisovanja za šolsko leto 1956-57 trajala do vključ no 25. septembra. Popravni in sprejemni izpiti se začnejo 3. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored izpitov je objavljen na o-gUsn; deski zavoda. Prošnje spiejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure, k'er dobijo prosilci vsa potrebna pojasnila. Evcelsior, 15.00; «Guu Point«, F. Mac Murrav, D. Malone. Fenice, 15.00: «Loveq na Indi- jance«, K Douglas. E. Marti-nelli. Nazionale, 15.00: «Bitka pri Fort River«. G. Montgomery, R. Den-ning. Fiiodrani matico, 1430: «skrlatna ura«, C. Ohmart. T. Tryon. Supercinema. 14.30; «Jeklena džungla«. B. Garland. P. Lopez. Arcobaieno, 13.00; «V vrtincu«, C Gable. V Leigh. Astra Rojan, 15.00; «Kruh. liu-bezen m ljubosumnost«. V. De Sica. G. Lollobrigida. Capitol, 15.00: «Druga ljubezen«, R. Hudson. J. Wyman. Cristallo, 15.00: «Tiger na nebu«, A. Ladtl. J. Atlyson. Grattacielo, 14.00: «23 korakov od zločina«. V. Johnson. V. Miles. Alabarda, 14.30' »Pepote«, Pa-blito Calvo. Ariston, 16.00: «Nisnio angeli«, H. Bogart. P. Ustinov. Armonia, 14.45: »Kraljica Far Westa», B. Stanwyck, R. Reagan. Aurora, 15.00: «Deževje v Ran-chipuru«, Lana Turner. R. Burton. Garibaldi, 14.30: «Zmage na morjih«. dokumentarni film. Ideale, 16.00: «Rigoletto in njegova tragedija«, G. Landry, J. Vidor. Impero, 15.00: «Med dvema ženskama«. V. Johnson, M. Max-well. Italia, 14.00: «Ljubezen ie čudo- vita stvar«. W. Holden, J. Jones. S. Marco, 16.00: «Ognjeni poljub«, J. Palance. B. Rush. Kino ob morju, 15 00: »Na Zahodu nič novega«. Moderno, 16.00: «Perverzneža», S. Granger. J. Simmons. Mladoletnim prepovedano. Savona, 14.00- «Vsi na krov«, J. Povvetl, W. Pidgeon. Viale, 14.30: «Prednja straža iz- gubljenih mož«. G Peck. Vittorio Veneto, 15.00: «Tista. s katero bi se moral poročiti«. B. Stanvvvck. F. Mac Murrav. BeJvedere, 15.00: «Peklenska dir- Massimo, 14.30: «Raci.ia». D. Du-re.va. I. Levvis. Novo cine, 14.30: «Polkovnik Hol. lister«. G. Cooper. R, Roman. Odeon, 14.00: ((Priljubljena pe- sem«. M. Vitale, A. Farnese. Radio, 14.30: ((Državljan vesolj- stva«. J. Mcrrow. Faith Dc-mergue. Venezia, 14.00: «Odisej», K. Douglas. S. Mangano. Skedenj, 16.00: »Rojena za ljubezen«. E. Williams. Razbiti vrč: 18.55 Glasbena me*-igra- 20.00 Večerni operni spored: 21.00 Športna poročila: m* Prenoe reportaže z evropske* prvenstva v veslanju na du; 21.25 Ritmi in inelodiie. TELEVIZIJA 16.30 Reportaža končnih f®* avtomobilske dirke v Monzi kolesarske dirke V Kopenhagn , 18.45 Film' «Sem morilec«; 2U?’ Vesti; 21.05 Tedenska revija m-mov: 21.30 Prvi aplavzi Film. ((Zadnji listek«; 22.55 FvJ Claudio Villa; 23.15 Športna ne' delja. Mali oglasi KOLESA, moška ln ženska, ra£ Mena. po 7.000 lir, kolesa ® prevoz blaga po 24.000 UT. torna kolesa Po 50.000 Ur, obroke. Marcon. Ul Pieta 3. NOVOSTI; Jože Šmit; Pol za šalo pol za res L 280 Praktično čebelarjenje L 11®® Ivan Cankar. Hiša jj Marije Pomočnice L 21®1 Kirst. 0S-15 Nevarna končna zmaga vojaka Ascha L ®®® TRŽAŠKA KNJIGARN Irat - m. kv. KraiičJSh8^ I Telelou 37-83S POLETNI KINO Ravnateljstvo trgovskega strokovnega tečaja na Proseku sporoča, da bo vpisovanje v I. in II. razred za šolsko leto 1956-57 trajalo do vključno 25. septembra. Ravnateljstvo obenem obvešča, da se pričnejo popravni izpiti čez I. in II. razred v ponedCr ljek 3. septembra ob 8.30. Razpored izpitov je razviden na oglasni deski v šoli. Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1956-57 do vključno 25, septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazza-ret!o Vecchio 9-II. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi razglasni deski. Ravnateljstvo ‘ slovenskega industrijskega strokovnega tečaja Nabrežitia-Sv. Križ sporoča, da se vrši vpisovanje za vse razrede do vključno 25. t. m vsak dan od 10. do 12. u-re na sedežu šole v Nabrežini. Obvestilo učiteljem Šolsko skrbništva v Trstu sporoča, da je objavljena v šentjakobski osnovni šoli v Ul. ■Sctiole Nuove 12-1 prednostna leitvica za poverjena in nadomestna mesta na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1956-57. Prednostna lestvica je na vpogled vsak dan od 9- do 12. u-re do vključno 9. septembra t.l. Ljudska prosveta PD »Slavko Škamperle od Sv. Ivana sooroča vsem članom pevskega zbora, da se bodo pričele redne pevske vaje v torek 11. tega meseca ob 20.30 v društve-nin prostorih. Priključijo se lahko tudi novi pevci. Priporoča se polna udeležba. Prosvetno društvo v Barkovljah. Odborova seja bo v torek 4. tega meseca ob 21. uri v društvenih prostorih. Prosimo, da so vsi odborniki točni. LOTERIJA BENETKE 22 42 62 64 29 BARI 31 41 64 45 48 CAGL1AR1 11 53 21 31 23 FLORENCA 22 41 14 74 27 GENOVA 8 48 57 45 74 MILAN 64 46 67 2 41 NEAPELJ t6 35 26 90 34 PALERMO 82 8 3 57 30 RIM 81 51 55 37 76 TURIN 8 85 90 60 14 VOZNI RED AVTOBUSOV TRST - SV. NIKOLAJ (veljaven do JB.9) v primeru lepega vremena Iz Trsta lz Sv. Nikolaja 7.00 8.30 8,30 10.00 10.00 11.30 13.00 14 30 16.00 17.30 19.00 20.30 v primeru slabega vremena 8.00 9.30 11.00 14.30 19.00 20.30 Biasoletto. Ul Roma 16: Da-vanzo. Ul. Ginnastica 6; Al Llovd, Ul. Orologio 6: Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2; Mlllo, Ul. Buonarotti II: Slon/a. Ul. Montorsino 9 (Rojan); Harabaglia v Barkovljah m Nicoli v Skearju. ifilife in citnjk fhinmlhki dnevniki Arena dei fiori, 20.00: ((Stekleni čeveljček«, L. Caron, M. VVil-ding. Ariston, 20.15: «Nismo angeli«, H. Bogart, P. Ustinov Armonia, 19.30: «Kraljica Far Westa», B. Stanwyck. R. Reagan. Garibaldi, 20.00: «£mage na morjih«. dokumentarni film. Marconi, 16.00 in 20.15 na prostem: »Pustolovščine Don Juana«, E. Fl.vnn, V. Lindfors. Paradiso, 19.30: «Konjenik y samotni dolini«. A. Ladd. Van Hetlin. Parco delle rose, 20.00: «Orli v neskončnosti«. J. Stevvart. J. Allvson. Ponziana, 20.00: »Odkar si mo-,ia». M. Lanza. D. Morrovv. Rojan, 19 45: «.Tohnriy Guitar«, S. Hayden. J. Cravvford. Skedenj, 20.30: «Rojena za ljubezen«. E. VVilliams. Stadio, 19.30: «Lepa mlinarica«, V. De Sica. S. Loren. Valmaura, 20:00: «Upor na ladji Caine«, H. Bogart, V. Johnson. THST POSTAJA A 8.00 Jutranja glasba: 8.30 Domači odmevi; 9.00 Kmetijska oddaja- 9.30 Glasba za godbo na pihala; 11.00 Čajkovski: Suita iz baleta. Hrestač: 11.21 Tercet iz 3. dejanja Puccinijeve opere «La Boheme«: 11.45 Priljubljene melodije: 12.00 Oddaja za najmlajše nato Koncert pestre operne glasbe; 13.30 Glasba po željah: 14.30 Ritmične popevke: 15.00 Mozart: Kohcertantna simfonija za violino, violo in orkester; Pevski zbor sValentin Vodnik» iz Doline poje danes ob 17. uri slovenske tn brvatske umetne m narodne pesmi v radiu Trst A. 15.30 Melodije iž revij; 16.00 Schumann: Koncert za štiri rogove; 16.18 Kubanski ritmi; 16.41 Operetni odmevi; 17.00 Moški zbor «Valentin Vodnik« Iz Doline; 17.20 Plesna čajanka: 18.00 Brahms: Koncert za klavir in orkester: 18.45 Lahki orkestri; 19.15 Predavanje: 19.30 PrtMub-ljene melodije; 20.00 Šport; 20.05 Veseli motivi; 20.30 Rossini: «Vi-Uem Tell« - 1. in 2. delanje; po 1. dejanju, ob 21.40 Nedelja v športu; 22.30 Večerni ples. T R b T 1. 9-15 Liszt Les preludes; 9.30 Orkester Helmut Zacharias: 15.15 Operna glasba; 16.30 E. DErrico: «Mesto ponoči«: 17.30 Dva glasa in dve kitari se v rimi zvari; 17.45 Reportaža a kolesarskega prvenstva v Kopenhag-nu; 18.30 Simfonični koncert, dirigira U-go Hapalo; 21.05 Siro Angeli; »V nas«. K O P E H Poročila v slovenščini: 5.45, 13.30 tn 19.00 Poročila v Italijanščini; 6.45, 12.30. 17.45 tn 23.00. 6.00 - 7.15 in 8.00 - 9.00 Prenos iz Ljubljane; 9.00 Kmeti 1-ska ura; 9.20 - 10.00 Prenos iz Ljubljane; 10.00 Troje, četvero opernih glasov; 10.30 Zena in dom; 10.50 g-laobena matineja: 11.30 Nideljski koncert: 13.30-14.15 Prenos iz Ljubljane; 14.15 Glasba po žel jati; 15.00 15.15 Prenos iz Ljubljane; 15.45 Poje ženski oktet Iz Tolmina; 16.10 Promenadni koncert; 16.30 - 17.00 Prenos iz Ljubljane: 17.00 Ritmi in popevke; 17.15 Nedeljska novela: 18.00 . 19.00 Prenos iz Ljubljane: 19.10 Lahka glasba: 19.30 - 22.15 Prenos iz Ljubi ia-ne; 22.15 Operni odlomki; 2245 Lahka glasba. SLOVENIJA 327,1 m. 282,1 m, 212.4 m Poročila ob 5.00, 6.00 7.00, 13.00. 15.00, 17.00. 19.00 22.00. 6.00 Vesele iln poskočne; 7.35 Zabavne melodije; 800 Otroška predstava - Dr. Jan Melik - E-hjil Smasek: Žogica, nogica (radijska igra); 8.58 Pisana vrsta s-lovenskih narodnih pesmi; 9.30 Se pomnite tovariši - Črtomir Šinkovec: Pogovor ob grobnici partizana na Vojščlcl; 11.15 Oddata za beneške Slovence: 11.35 Lahka glasba: 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Opoldanski glasbeni spored: 14.15 želeli ste - po_ slušalte!: 16.00 Prenos z evropskega prvenstva v veslanju na Bledu: 17.30 Promenadni kon- cert; 18.00 Radijska igra - Kleist. GLASBENA MATICA TRSI Vpisovanje v soloGla*' bene Matice do 8. sept-1956 v šolskih prostorih v Ul. R. Manna 29-1-tel. 29779. dnevno od »■ do 12. ure tn od I®-18. ure. Istotam dobit® tudi vse potrebne informacije. Pričetek pouka v P0* neaeljek 10. septembra 1956. Poučuje se klavir, harmonika. vsi orkestraln’ instrumenti ter nauk glasbi (teorija, solf*S" gio, harmonija itd.). .Sprejemamo tudi PrI' javz za sodelovanje v pevskem zboru in ot' kestru. Ravnateljstvo Avtoprevozniško podjetf* KANOBEL MFDAHD0 Pridvižni kamioni in prikolice , Ul. Ippodromo 16, tel. 96-®* Elektro-instalacijsko P0®' jetje — Sprejema v>> naročila in popravila ** nove instalacije vseli vri električnih napeljav. kličite naso št. tel. 29-33* Viale Miramare 29. SE PRIPOROČAM**' Splošni upravni P0>. ZEMLJEKNJIZN1 POSl IN DOKUMENTI VOJNA ŠKODA POTNI Ul. S. NiculO 3-* Tel. 38-733 «UNI0N» Svetovno znana * varovalritca od 1828 je v TRSTU UL GHEGA 8-1 tel. 27512 • 35939 Prokurator It A VNl r h s 1 Ul. sv Fran. čiška 20/111 tel 37-338 sprejema ta serate mal« oglase, osmrtnic- — od 8. do 12.30 in od 18. ure. d« z; Potrti raznanjarnO' je za vedno zapustil v 'a(e1 52 let naš dobri moZi brat Karel Buka# Pogreb nepozabnet^ nika bo danes, 2. se*3 - ob 17. ur iz hise za \ol" Proseku stev. 10. I*j Žalujoča zena lv3,,(p novi Slavko, Karr W (itn I nilo ter ostalo Trst - Prosek, 2. sePt- Narodnoobrambne dolžnosti naših prosvetnih delavcev »lolul* Prosvetna društva vn Pragu nov“ de- tTri in"0”6' Društveni od-ni rt i posamezni prosvet-r žisd'avc't kot pevovodje, si dlrigenti drugi ram tUJej“ delo™i pro-Ob rZa Prihodnost. 1judsknnmahU ‘n P°živitvi radniih j°SV^tnega dela v *>»» »edVdeh 'etih niti “»i- tjdj "* dvcmino, da bodo n,dali„ ln Pr°Srami za irninrazv°j p°ini , vere v uspeh. 06 zadetku rad‘ PlaV Sedaj Črtov n ‘ SeZ°ne' ob na' Mem V' °P°z°rili na pro-nc L-J V naSih društvih ve, gg. P.rav do velja- Mosti ne \P° svoji važ' biti nekje v 'Prašanje n !fncL To ie r,:h narodnoobramb- p °£ naših društev. ““r' da vsako še ilv0 SnKromno prosvetno dru-re svnP,aVlja do neke me-delo } ^ nar°dnoobrambno določen«*-,em’ da navezuje N>v na Stevil° svojih čla-*:vlie„; ovensko prosvetno )Uje tu!. ln J‘h s tem utr-Vjndar j V nar°dni zavesti, to je 'e v naših pogojih našnji čas16"13,’0' kajt' da' Prosvetni nalaga našim htjein društvom vse Pologe VSe odgovorne "ejstvo HSake disku^*3e je rojn- ’ , Ie slovenska na-Jkeni . skuPnost na Trža-ir. ,i.,postavliena hudemu ;«sroZaVino vodenemu -1-»™, na rrza-. izpostavljena hudemu lazna'njmat'dno vodenemu Cut ‘ “Ovalnemu pritisku. r«j moohranitve nam to-Wamhnar!kUie narodnoo-hm ja;° °- ki mora biti hujša . teni globlje, čim ra biti , "tenz>va. Zato mo-itvo . Udl Prosvetno dru-r’*jboli Pre?vsem to, kot. rij, nj množična organiza-^na v naisi’ V okraju, vklju-bo in j as.° narodno obram-kor tn .P“štveni odbori, ka-Ptorain 1 Vs' zavedni elani lati j oadrtovati in izva-Sram 0^s ven' delovni pro-',il1 teea 5t?,nem upošteva-društVa* Važnega poslanstva Pri s . bramhn aIanju narodnoo-°ruštVo 84 Programa bo »i*lo 2a V. prv’ vrsti stre-lit*v Z-J'* vodjo pomno-!tv», stJega aktivnega član-tern, da reaieti moramo za to i0j , vključimo v aktivistih od°Van^e v najrazlič-P° *tevil5ek'k največje mož-«Puštv, n ^udi iz območja *Pie jn se društvo ne 1 ''Voi,1'5 m°re zadovoljiti '■Me „ m enega odseka, re-V*č PlorVSkega zbora, tem-»hviti * v sv°jem okrilju n’iiie, JSe tiste tradicio-^0o8e tudi novejše U?*jatvni, Judskoprosvetnega ?,1( manja: ki ^ ntos- 1 društ-. Kniti ’n prikleniti 0 ljudi do'°čeno števi-sti mladine. Prav ra društvo misliti Svojih članov, na bodisi z akti- 0 rok (otroški pev- r. ... 1,11 Otrovr'1 dru-štvo misliti No,lati.e, Sv°iih čl v;zacij0 hodisi z akti-I ^or r.°k. (otroški pev-h?i*i s' ° z°'^ki oder itd.), -■ Vo-Pr'reianipni otro-Ptrov (lutkovnih, d .......... 'Stisko Pravljičnih itd.). garajo hiProsvetna društva n0,ti v sv°i' aktiv- n° '“delov'0"8' kaiti aktiv-.t0sv«tneman)e v ijndsko-l * Vr.5„ snovanju orno-,U'tUrno rVe v slovensko * P« dviiIV ’e’ s čimer ktt«, t ®a človek le kul-ritje tud,Ve^ Se v njem . ^rPgn , * nar°dna zavest. ^liV dr“kWa° inPrfanK' 'e kun..,. ln slovenske-, °b na npRa snovanja jakov k;011' krog naših ' Pii vz ' n,S0 iz kate Pr,Kk!. vkliučenl ran 110 nrr ''ključe1 .s z-,’:'"" ' “ »•■'P" "m'?"™ 0 J«n prireja v"l ndborp,Udi mora f» l'ltor i v lh dni ‘P vnetb° trH, tod r'rv' s •* le , ,|vne čl« ;re-V ije. • mi ni-lele-nri-dru- zani- itev. moj»o- s , le ,i.r, 'ne elan kjt. rk.,notb da bo r g°hl čj ! bi pns■ vn p,npjši k n. ‘v“ i>! v' ki ; h , 'Zva>«lo na '9 >P sta';roga np ’■ h itvnih “bisk - nih Prired Ra Priredit tudi 'a kr n konč 'j, v n«še j°B pri' • Li g« džobno } Ra vsako izobr krog, je st.;k 'sivnim ir bo bo o lju-bomo aloe za-;udi aže-no ie ‘govati živije-dru- :ovi itev: Neli smo IN-id"";. 1'pobi.e. :0>i j0AV*ebirs.>: >oci ^le j h ‘P0i ,-'1“ i AV'"j!"1 J?,v‘?0eg7isto . kao Nr.'-’0**^ JC: S°nia kl‘"; Hutcvt ',n’-ič- p, eskog sela; Sm ukom m pe,irnentl s Etvo smiselno gojiti. Končne ne bo deber, širokopotezen društveni odbor ostal brezbrižen ob vprašanjih kAU so ljudje iz našega društvenega območja navezani na naše narodno gledališče, in koliko stalnega gleda li-šk egu občinstva prihaja iz naših vrst?». ali pa; «Je v našem društvenem območju dovolj razširjen naš revijalni tisk in slovenska knjiga?» In še druga taka :n slična vprašanja si morajo zastaviti naši društveni odbori, ki se zavedajo resničnega poslanstva naših prosvetnih društev. Dolžnost društva ni le, da akti-vizira v posameznih odsekih čimveč članstva, temveč da skrbi za posredno ir: neposredno navezovanje vseh slovenskih rojakov na slovensko kulturo, jih s tem prosvetno dviga, obenem pa utrjuje v njih narodno zavest in ponos, ki omogoča, da naš človek ne klecne ob asimilatorskem pritisku nepoboljšljivih razna rodoval- cev Vse to, kar smo doslej napisali je le posredno tudi narodnoobrambnega značaja, in je v bistvu le delovni program vsakega prosvetnega društva, tudi v zaledju ozemlja, kjer ne obstaja narodnoobrambni problem. Naša društva, ki razvijajo svojo dejavnost na slovenskem obrobju pa imajo še specifične, izrazito narodnoobrambne naloge Tako si ne moremo niti zamisliti društva in društvenega odbora, ki bi bil dezinteresiran nad usodo naše. slovenske šole. Ob dejstvu, da je slovenska šola tarča odkritih in prikritih napadov bi bila brezbrižnost slovenske javnosti nad usodo slovenske šole huda r.apaka, vredna stroge obsodbe. Zato morajo vsa prosvetna društva z vsemi svojimi silami podpirati delo roditeljskih svetov in stalne mobilizirati vse svoje članstvo v delu za zmago načela «Slovenski otrok v slovensko iolols. Toda tudi to bi bilo še premalo. Dejstvo je namreč, da se slovenska šola šibi in uničuje posredno, z izvajanjem najrazličnejših diskriminacij na račun našega življa. Zato bi bilo napačno če bi svoje delovanje usmerili zgolj na prosvetno izživljanje in na o-brambo slovenske šole. Kakor je eno in drugo v našem, narodnoobrambnem delu koristno, je vendarle mnogo večjega pomena, da si končno izbojujemo naše narodne in človečanske pravice. In v to smer morajo naša društva vložiti več svoje pažnje, truda in naporov. Tega boja ne smemo prepustiti samo političnim strankam in osrednjim organizacijam. Naša društva morajo v tej borbi sodelovati bodisi, da krepijo akci-je osrednjih predstavnikov našega ljudstva, bodisi da' vsako društvo na svojem pedročju pričenja borbo za dosego ene ali druge pravice iz lastne pobude. Zato morajo vsi društveni odbori posvetiti na vsaki svoji seji nekaj časa tudi narodno-obrabnim vprašanjem in akcijam. Tega dela se moramo lotiti v zavesti, da smo to dolžni delati v trdnem prepričanju, da bo le naje vztrajno prizadevanje privedlo do dejanskega spoštovanja in izvajanja vseh določb Posebnega statuta in ustave italijanske republike. Da bo končno tudi na Tržaškem prišlo do resničnega enakopravnega sožit- ja med obema tu živečima narodoma trdno verujemo-np le zaradi obstoja demokratičnih ustavnih določb in Posebnega statuta, temveč tudi zaradi splošnega razvoja v svetu, ki potiska oskosrčne in šovinistične nacionalizme v vedno večji anahronizem, ki bo moral končno izginiti tudi na naših tleh. Ob skrbnem proučevanju in opazovanju miselnosti italijanskih ljudi na Tržaškem moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da se ideja resničnega enakopravnega in mirnega sožitja vedno bolj širi in da se nestrpni šovinizem umika. Tudi od narodnoobrambne akcije naših društev bo odvisno, če se bo ta proces pospešil ih se z večjo naglico približala končna zmaga načel resnične narodne enakopravnosti. Frane Kišinič; STISKALNICA ZA SLIVE (bron) NAŠI DIUIANMI Ljudskoprosvetne dejavnosti na podeželju ne smemo več prepuščati gostujočim prosvetnim delavcem, ampak moramo strokovne moči poiskati in vzgojiti v svoji sredi Mislim, da lahko danes izrečemo nekaj osnovnih n-gotovitev, ker so počasi in v več pogledih dozorele neke nove prilike, ki zato za-htevajo, da si postavimo majhen načrt bodočega dela naših diletantskih igralskih odrov. Diletantska dramatska dejavnost je med Slovenci ie zelo stara, morda nič manj kot prepevanje. Da trditev ni pretirana, pomislimo le RAZPIS TEČAJEV Slovenska prosvetna zveza v Trstu želi prispevati k vzgoji novih prepotrebnih strokovnjakov na ljudskopicsvetnem področju, zato bo organizirala v prihodnji sezoni (1956—57) naslednje tečaje; tečaj za pevovodje, tečaj za režiserje; tečaj za lutkarje ln tečaj za vodje tamburaških zborov Vabimo prosvetna društva, da brez odloga proučijo lastne potrebe po strokovnih delavcih, poiščejo med svojim članstvom ljudi, ki iimajo veselje in smisel za eno od zgoraj navedenih ljuciskoprosvetnih panog ter j h prijavijo v ustrezni tečaj. Prijavo za udeležbo na tečajih pošljite z navedbo vrste tečaja najkasneje do 15. septembra 1.1. na naslov: Slovenska prosvetna zveza v Trstu, Ulica Homa 15-11. V prijavi navedite poleg imena in rojstnih podatkov tudi šolsko izobrazbp pri-javljencev, Pripominjamo, da bo smel vsak prijavljenec obiskovati le en tečaj. Ker želimo, da se usposobijo za strokovne pio:vetne delavce vsi oni. ki imajo nagnjenje k temu, bo Slovenska prosvetna zveza določila čas tečaja sporazumno s tečajniki, upoštevajoč njihovo zaposlitev. IZVRŠNI ODBOR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE na deklamiranje in recitiranje, poleg pravega dra-matskega dela v raznih oblikah v poedinih zgodovinskih obdobjih. Da je bilo tudi na Tržaškem tako priča ne le obstoj neštevilnih prosvetnih aruštev tud i z dramatsko nejavnostjo od prvega po-četka prosvetne organizacije. mart'eč celo posebne prosvetne skupine z imenom Ljudski oder ki smo mu (oni proslavljali oo-letnuu ustanovitve. Drugo kar moremo ugotoviti pa je dejstvo, da že d algo let sem. tudi ie pred krizo zaradi «kominformiz-ma», igralska dejavnost ni doživljala posebnega razmaha niti za naše razmere, do niti ne postavljamo kake primerjave z amaterskim' igranjem po Sloveniji, kjer njegov razmah prerašča telo druge panoge kulturnega dela. Kje je temu vzrok? Gotovo ne le v nekako zunanje neugodnih okoliščinah kot so bile pomanjkanj e primernih prireditvenih 'prostorov, dvoran, ter omenjeni razcep, ki je oslabil ie ob stoječe igralske družine. Ni že ni kaka neznanka za nikogar, ki le malo sledi ljudskoprosvetnemu delu, ta hamletovska razdvojenost, češ, ali ima še kak smisel diletantsko delovanje spričo pogostega rfa-stopanja našega poklicnega gledališča ter filmske poplave igralskih mojstrov ter z razširjenostjo radia in še televizije v poslednjem času. Kakor napredni kulturni narodi je na pr. tudi Slo- -■ Z-- Delovni načrt prosvetnih društev Občne zbore je treba sklicati čimprej, da bi isti odbor mogel poskrbeti za pripravo in uresničenje letnega delovnega načrta ?C?n,kom r™* • a:°dho «bomh«m 1 me •'O, Sh* Norve^V*' in<>st ranih Sr ,a; p“! A, ' N"rd„ka ?.')<: 0stranih !ipnk- m'- > £ek, p"* p°Mova Rel- W ^ihnarodn"’1 lnU’gia-, “žič- ti . s,I'adnjt; S ^ hera^ Osvrt n/V bri- 0 ^“rnie, I0H°disnj« :sPeriinentl s r»bom i me. miniVtar*- "n,v"r‘l 1 . ln°stranih Vroči dnevi gredo h kraju, doba počitnic se zaključuje. To pomeni, da se po drugi strani bliža nova poslovna doba ljudskoprosvet-nega delovanja v naših društvih. V mesecu septembru, po skoraj dvomesečnem poletnem odmoru, bo dejavnost v prosvetnih društvih zopet zaživela. Začele se bodo pevske vaje. vaje dramskih skupin, tamburaških zborov ter vsa ostala dejavnost. Zaradi tega bi bilo nujno, da b. odbori prosvetnih društev, sedaj v začetku nove sezone, tudi razmišljali o tem, da temeljito pripravijo ter skličejo rečne občne zbore v posameznih društvih. To pa zaradi tega, ker poslovna doba nekega društva ne sovpada časovno s sončnim letom, ki se začenja januarja meseca in gre do decembra. Poslovna doba v prosvetnem društvu se začenja septembra in gre tja do konca junija ali polovice julija. Zato bi sc morali občni zbori v prosvetnih društvih pripraviti v začetku nove sezone, ne pa v začetku novega sončnega leta. To zaradi tega. da se vključijo v očbor v varnem začetku poslovne dobe sposobni ljudje, ki so delavoljrii in ki bodo vi>dili dejavnost prosvetnega dru:tva skozi eno celo poslovno dobo, ne pa skozi dve polovici dveh različnih poslovnih dob. Občni zbori v začetku nove poslovne dobe bi potemtakem pomenili poleg obračuna aktivnosti prosvetnega društva, ki bot o po :-krbni pripravi novega delovnega načrta vodili dejavnost pt-osvetnega društva1 skozi celo poslovno dobo,, To bi pomenilo za društva več poleta in več uspehov, kajti bil bi vedno eden in isti odbor, ki je pripravil načrt v začetku poslovne dobe in ki bi ga skušal do konca iste tudi uresničiti. Iz tega je razvidno, da poleg priprav za občni zbor morajo aktivni prosvetarji že začeti razmišljati tudi o pripravah delovnega programa. ki naj bi bil prirejen, vedno v okviru možnosti posameznega društva, tako da se dejavnost v društvu razvije vsestranrko in ne samo v smislu razvoja že starih klasičnih oblik, ki greoo od dejavnosti pevskega odseka, dramske skupine, tambura-škega zbora, do knjižnice. Naši prosvetarji morajo pazljivo opazovati in iskati v duši današnje mladine. ki se razvija v novi dobi, ki je vsekakor bolj dinamična in zaradi tega bolj zahtevna, kot je bil to primer še pred nekaj leti. kakšna so njena stremljenja. Ko so to ugotovili, pa naj pripravijo primeren načrt, ki naj bi u-strezal težnjam te naše mladine. Morda se bo našel tudi kak prosvetar. ki bo nasprotoval takemu načrtu, a-li treba je vztrajati, če nas vodi misel, da morajo naša društva postati zbirališče vsega slovenskega življa, predvsem pa slovenske mladine. če nočemo, da bo ista utonila in se nam porazgubila v lažna italijanska društva, ki ne štedijo niti z napori nit', s finančnimi dotacijami, samo da uspevajo v svojih namenih. Poleg možnosti, da se u-dejstvuje na kulturnem področju. moramo nuditi mladini tudi možnost, da se športno izživlja, da se zabava. Zato naj bodo delovni načrti v prosvetnih društvih res temeljito pripravljeni in naj izražajo tudi težnje mladine. Zato je čas, da začnemo takoj sestavljati program, ki naj ga pretrese in sprejme članstvo na občnih zborih, ki jih morajo odbori prosvetnih društev čimprej sklicati. S. M. roma nekatera dela niso bila pravočasno dostavljena prirediteljem razstave v Moderni galeriji. Vendar tudi taka, kakršna je, daje razstava dovolj jasen vpogled v delo in prizadevanja sodobne jugoslovanske umetnosti. penija pritrdilno odgovorila na to vprašanje. Poleg izkušnje Ljubljane, ki ima za seboj ie desetletja bujnega življenja cele vrste stalnih diletantskih odrov v mestu s stalnim poklicnim gledališčem, se sedaj ta poglablja povsod v vedno večjem obsegu. Danes se tam snuje celo pravo stalno diletantsko gledališče kot o-srednju šola za diletantske igralce in režiserje, in po-zorišče za osrednje ter podeželske igralske družine. Ta izkušnja, podprta s silno in vedno rastočo množico liudskoprosvethih organizacij, dokazuje, da ljudstvo noče le pasivno in brez lastnega znanja prisostvovati prireditvam. Obratno, samo se hoče aktivno kulturno izživljati na vseh kulturnih področjih. Povsod je najti ljudi, ki jih veseli igranje in nastopanje na deskah, sproščati se v dra-mgtskem izživljanju in se kulturno dvigati, ter s tem dopolnjevati delo poklicne-gu gledulišča, ki ne more tako na široko « vse najmanjše, periferne kraje, do vseh slojev, in ne dovolj pogosto. Razvoj gre isto pot tudi pri nas, kjer se je ustalilo lepo število igralskih družin v bolj kritičnih časih, in sedaj že nastopajo svojo pot navzgor. SPZ in naše gledališče sta ta razvoj podprli s prireditvijo večletnega dramatskega tečaja, in že se odpirajo izgledi na večje, bolj sproščeno izžip-Ijanje po prosvetnih društvih, kamor prihajajo novi pobudniki igralske dejavnosti, Kaj sledi iz tega za naša prosvetna društva, ter za vse slovenske kraje, kjer je dovolj mladine, ki teži za izobraževanjem? Danes, ko je vsaj v glavnem premagano veliko pomanjkanje prireditvenih prostorov, in si društva le v manj primerih pomagajo z gostovanji ali s prirejanjem na prostem, — je jasno, da je vse odvisno od volje. in iniciativnosti društev m ljudi. V glavnem je tudi prebolena po načelnem zadržanju Ulov. prosvetne zveze ona otroška bolezen društev, ki so vse zahtevala od SPZ, ali pozneje od gledališča. da jim vse poskrbe od poklicnega režiserja do poklicnih igralcev. Pro svet- Razstava likovne umetnosti FLRJ v Italiji Iz Ljubljane nam poročajo: Kot obetajoč uvod v novo kulturno sezono je bila v Moderni galeriji odprta razstava sodobnega jugo-slovansitega slikarstva in kiparstva, ki bo v okviru kulturnih izmenjav z Italijo na jesen prenesena v Rim, Milan in Bari. V istem času bo pri nas razstava sodobne italijanske likovne umetnosti. Razstava, kakršna je bila te dni odprta v Moderni galeriji, se ni dokončno urejena, pred njenim prenosom v Italijo jo bodo izpopolnili se z nekaterimi novejšimi deli naših slikarjev, ki jih je otvoritev v Ljubljani nekako prehitela ozi- l / na društva se danes zavedajo, da je vse odvisno od njihovih lastnih sil, — treba pa je, da ona ki tega še niso storila, iz tega potegnejo potrebne zaključke, in ca si v lastnem krogu poiščejo potrebnih prosvetnih delavcev med vaškimi izobraženci, učitelji, uradniki, dijaki ter med ragledanimi delavci in vaščani. To je glavno vprašanje, vprašanje vseh vprušanj vsaj zasilen, todu prostovoljen režiser, Kjer tega ni. si ga je treta vzgojiti. V vsakem kraju, pravim prav v vsakem je gotovo nekaj mladincev in mladink, ki imajo veselje do igranju. Med temi je treba poiskati najsposobnejšega, o nege. ki ima največ dobre volje in požrtvovalnosti. Ko je bil preteklo jesen razpisan dramatski tečaj, se je priglasilo lepo število mladincev polnih dobre volje, posebno dijakov, mladih učiteljev, a menda noben delavec, obrtnik, kmetovalec. Polagoma je to število raslo, vendar se naša podeželska društva tudi kasiieje niso pobrigala, da bi poslala svoje člane med nje. Upati je, da bo sedaj to drugače, ko priredi Prosvetna zveza točaj za režiserje. Ako ne, hi lahko rekli, da naši prosvetni delavc. niso razumeli. al\ pa da ne čutijo dovolj odgovornosti za resno prosvetno delo, ali pa da p'avajo še vedno nekje v starih predsodkih, češ da je le poklicni igralec, ali kveč-jcm.zelo ugleden izobraženec sposoben za tako nalogo. Iz enega ali drugega razloga nič ne naredijo, kur je mogoče in neobhodno potrebno, ter le udobno čakajo, da jim bo režiser ne vem po kakšnem srečnem naključju, padel v naročje, kot po naročilu, tak kakrš-negu si žele. To ni resno, in ni vredno ljudi, ki se zavedajo odgovornosti do prosvetnega življenju na vasi. To velja tudi za kraje, kjer imajo človeka, izobraženca ali kogar koli, ki jim režira. To se pravi, če ta edini sposobni človek nekega dne iz kakršnega koli razlogu odpade, pade z njim vred tudi vsa dramatska dejavnost v vasi Treba je društveno delo dokončno u-trditi da ne bo odvisno več od srečnega naključja, ki pro ivetno dejavnost obdrži pri življenju, ali pa ga uniči. Zato je treba pravočasno poskrbeti za mlad svež naraščaj, Z. JELaINCIC Naš tedenski pregled Predsednik odbora petih, Menzies, (predsednik avstralske vlade), ki jih je londonska konferenca pooblastila, da se pogajajo z Naserjem, je prejel odgovor iz Kairu, da na sestanek pristaja, a na Menziesovo vprašanje, kje in kdaj naj bi se vršili razgovori, je odbor prejel odgovor; v ponedeljek v Kairu. Tako bo prihodnji teden verjetno odločilen za rešitev sueškega vprašanja in ni izključeno, da se bo položaj morda tudi še zaostril. Tudi sedaj ozračje ni najugodnejše. Takoj po Naserjevem pomirjevalnem odgovoru so se raznim načinom pritiska pridružile še francoske čete, ki so jih izkrcali na Cipru da bi ((zaščilile» — kot u-rndno izjavljajo Francozi — nživljenje in imetje svojih državljanov na Bližnjem vzhodu...s. Ciper je namreč komaj 400 kilometrov oddaljen od Egipta in dobro ob-veščeni Le Monde trdi, da ima skupno angleško-franco-sko poveljstvo točno izdelan načrt, ki bo «v st opil v ak- ciio» takoj, ko bi Naser na sestanku z Menziesom pokazal prevelik odpor proti mednarodnemu nadzorstvu nad Sueškim prekopom v skladu z ameriškim načrtom. Komaj dan po konferenci se bo sestal svet atlantskega pakta. Razpravljal bo o Suezu in o vojaških ukrepih. To jc drugi opomin Naserju: če ne boš ubogal... Tretji opomin preteklega tedna pa je posreden. Stara družba za prekop je zagrozila, da bo odpoklicala vse, svoje funkcionarje in pilote če Naser ne doseže pri pogajanjih z Menziesom sporazuma vsaj do 13. septembra, t. j. v roku desetih dni. Četrti opomin je dal Eisenhoiver; že va podlagi carigrajske konvencije je prekop mednaroden. Egiptovska vlada mn je takoj s citiranjem točnega besedila konvencije odgovorila, da je pre-kop egiptovski. Eisenhoiver se je hitro zopet oglasil, da so ga slabo razumeli in dodal da Amerika ne bo šla v vojim zaradi prekopa. In to je najbolj pomirljiva vest tedna ob rožljanju francoskega in angleškega orožja poleg pomirljivih in spravljivih izjav indijskega delegata Krišne Menona, ki je v Kairu imel tri dolge sestanke z Naserjem in povedal Ha ga je nagovarjal naj stori vse. napore za mirno rešitev pa čeprav ne bi bila na podlagi indijskega predloga. Najdosledneje podpira Naserja vlada ZSSR. Njen veleposlanik v Kairu Kiseljev je med tednom prebral uradno izjavo, da pristaja na indijski predlog, glede katerega so se vladni krogi Egipta že izrekli, da ga sprejmejo za podlugo pogajanj, ker ne pred videva mednarodnega nadzorstva in mednarodne uprave kot ameriški, temveč le mednarodni posvetovalni svet, ki bi bil dodeljen egiptovski upravi. O tej razliki n ed obema predlogoma se ho vnela diskusija prihodnji teden med Naserjem m Menziesom. Pa tudi to še ni povsem gotovo: predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je namreč v petek izjavil, da je Menziesova naloga zelo točno opredeljena in omejena: eizročiti Naserju ameriški predlog in ga vprašati ali pristaja ali ne ter nc to o odgovoru poročati». Toda zdi se neverjetno, da bi se Menzies omejil na zgolj takšno vlogo Mika Bongior-na. Pa tudi dolgi sestanki petih v Londonu pred odhodom v Kairo kažejo, da temu le nn bo tako. Zdi se, da grožnje z izkrcavanjem francoskih čet na Cipru niso bile brez vpliva na odgovor antipatičnega m osovraženega britanskega guvernerja Hardinga (pred desetimi leti je svoje kolonialne metode uganjal tudi v Trstu) na ponudbo za premir-ie herojskih borcev EOKA. Njegovi predlogi so bili nesprejemljivi in ciprsko ljudstvo je odgovorilo; ((Nadaljevali bomo borbo in končno zmaga bo na.se/». Da bi opravičili le. nemogoče pogoje, so v Londonu objavili potvorjen dnevnik voditelja EOKA Di-gemsa, čigar pravo ime je polk. Grivas. Dnevnik naj bi dokazoval, da je internirani nadškof Makario$ tudi osebno vodil «teroristične akcije* in da se zaradi tega Britanci z njim ne morejo pogajati• Grški župan Nikozije je takoj odgovoril, da gre za j*p-polnotna lažniv dokument, Hurding pa je še izjavil, d& so hoteli ciprski patrioti t ponudbo premirja samo pridobiti na času in zaostril položaj s tem, da je ukazal konfinirati še $kofa Anthimo-sa iz Kitiumu. Anthimos je namreč po izgnanstvu Maka-r>osa poglavar grške pravoslavne cerkve na Cipru in nc sme sedaj zapustiti brez %>osebnega dovoljenja svoje i ezidence. Ni čudno, da je spričo takšne britanske kolonialistične brutalnosti šlo premirje po vodi in da so se borbe obnovile. Začeli so se vrstiti napadi in eksplozije V vseh večjih mestih na angleške vojake in na vojaške objekte. Patrioti so med drugim izvršili v petek zelo drzen napad na bolnišnico v Nikoziji in osvobodili nekega svojega tovariša. Grška vlada pa je poslal vato na Organizacijo združenih narodov, v kateri poudar-ja da Hardingovo odklanjanje premirja dokazuje, da britanska vlada ni nikoli imela namena dati prebivalstvu Cipra svobodo ter spoštovati obveznostit ki jih ima do Ciprčanov na podlagi svečano podpisane listine OZN. Seveda se lahko že v naprej reče, da podobne note Britancev ne bodo ganile. Nainovejše vesti govorijo n ustvarjali ju jtravega zračno-morskega mostu med Alžirom in Ciprom. Britansl:e strateške potrebe zaradi Sueza narekujejo vladanje s trdo rolo nad Ciprčani in o pogajanjih se resno ne bo moglo govoriti, dokler bo ta strateška potreba trajala. Tudi v Alžiru osvobodilna vojska ne miruje in predvideni obisk predsednika francoske vlade Molleta iz istih razlogov kot za Ciper ne bo prinesel nič dobrega. Ravnanje Francozov pa je še toliko bolj obsodbe, vredno, ker je Mollet — socialist. Poročila, ici so prihajala prejšnji 4e-deu iz Alzira govorijo i z dneva v dan o mrtvih in ranjenih. Ta poročila pa so pomanjkljiva, ker svet sliši samo eno plat zvona: o izgubah borcev za svobodo, medtem ko se zamolčujejo izgube francoskih koloniali- stov. V notranjepolitičnem položaju italijanske republike je I najvažnejši dogodek sestanek med voditeljema obeh sncia-i lističu ih strankt med Sara• gatom in Nennijem v Pralo-gnanu na francoski strani italijansko - francoske meje. Dogovorila sta se, da bosta v bližnji prihodnosti ponovilo združila svoji stranki v enotno, veliko in močno so- cialistično stranko. Do združenja naj bi prišlo v treh fazah: najprej do zbližanja, nato do skupnega volilnega nastopa na prihodnjih političnih volitvah, ki bodo verjetno že spomladi prihodnje leto, namesto šele leta 195B, in končno naj bi prišlo do dejanske združitve. Ves pretekli teden je vse časopisje — domače in inozemsko prepolno komentarjev tega važnega dogodka, ki bo pomenil brez dvoma novo razdobje v političnem Življenju države, ker bo njegova prva posledica razbitje Štiristran-ske koalicije, ki je vladala skoro vseh zadnjih deset let na čelu s samovoljnostjo največje stranke — krščanske demokracije. (Opozarjamo či* tatelje na včerajšnji uvodni članek ° posledicah združitve socialističnih strank) Hes Hniič franc nr_ i I I GLAVNICA II V K S T Ul. F. Crispi 15 Te/e/on 952M I I Lavra Bizjak igra aKoloa iz opere aEro z onega svetan | na proslavi 50-lelnice ustanovitve aBralnega in pevskega ' društva Morje«, ki je bila preteklo nedeljo v Sesljanu I Gostilna „Ei ussaro" ■ v IC TRST — UL. CARDUCCl ST. 41 (NASPROTI POKRITEGA TRGA) VAM POSTREŽE Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM IN ISTRSKIM VINOM IN DO- MAČIM PRŠUTOM. MARIO TERROSl POZDRAV Odlomek iz romana ; 22. junija: ena znam^ čast slikarja A- K-(1830-1897) s portretom Ijenca. 28. junija: ena zna®.,, portretom N. K. Krup® ruske revolucionarke. 28. junija: ena znam portretom S. M. Kirovj ^ skega revolucionarja 1 vjetskega državnika. Tridimenzionalna zn« prva na svetu Dobro se razvijajo VT •.ttftr Ijalna dela za triditne . katero bo poštna j nc znamko italijanska , Znamka bo narejena P ^ storeoscopskem sistema ^ da bo treba uporablja’-sebna očula, katera o° bili kupci na razpo10®", nul.upu. Nova znamka ^ sveče na vstopu Ztaf>Je .[jj in bo predstavljala le oblo z napisom »Ital11 Nazioni Unites. Ta 2 ^ je prva take vrste na in bo veljala 6.0 br- V ZVEZI S SIRJENJEM POTOVANJ MLADINE PO SVETU Revije o mladins v različnih dr Nemška revija dosega k8r 220.000 izvodov in je zelo zanimivo urejena, Angleži ludi vlovr51 nih veslnikih poudarjajo klubsko življenje, ilalijanska revija «Nomadi> se ne more uvelj3vlt Tisk je danes postal zelo majhnega formata, ima 32 va naziv organizacije «Young mecno propagandno orožje, s katerim skuša tisti, ki ga ima v rokah, razširjati svoj vpliv med širokimi plastmi bralcev. Mnoga društva in organizacije, ki so razširjene na celotnem ozemlju kake države, se poslužujejo bolj ali manj zajetnih vestnikov ali revij, da v njih obveščajo svoje članstvo o delovanju organizacije in hkrati skušajo pridobiti še nove pristaše. Zaradi tega so tovrstne revije po navadi zelo dobro urejevane, skušajo biti čimbolj poljudne in privlačne. Razumljivo je, da imajo razne državne zveze mladinskih hotelov svoje revije ali vestnike, posebno če pomislimo na izredno važnost, ki jo imajo te organizacije v nekaterih državah Nemški »Ju-gendherbergeverhand« izdaja mesečno revijo «Die Jugend-herberge« (Mladinski hoteli), ki izhaja v velikanski nakladi 220.000 izvodov. Revija 'e strani, njeni članki in reportaže so okrašeni z zelo okusnim. slikami; v njej navlemo T cino reklame za razni pri ihcr, ki služi ntlajlim , poto-jvalcem. Revija jfc vzgojnega Hostels association North Ire-land«), glasilo severnoirske organizacije, ki*'na dvanajstih stianeh prinaša klubske ve- sti a hkrati objavlja repor-,!liže o potovanjih, aktualne 37 primorskih pionirk na taborjenju v Gradcu ‘mačaja, saj se obrača, y,glav-. jčlgnke in druge vesti, severnem na srednješolsko mla-ti.no. - Tudi v drugih državah ima-*io tovrstne revije. Revije v jeogleško govorečih deželah jmajo bolj značaj vestnika jtot revije, s številnimi pou-uarki na klubsko življenje, ki je tako značilno za Angleže. Takšne vrste je angleški fY.H.A- Bulletin official News Sšheet of the Y.H. England rnČ Wales», ki prinaša le klubske zadeve angleške organizacije, ne da bi objavljal glanke, reportaže in podobno Le od časa do časa — če jim prostor dopušča -- objavijo uredniki kratke novice o delovanju tujih organizacij. Bolj ianimiv *je «YHANI Magazi-pe» (za siglo YHANl se skri- Tako se vsak dan oglaša iz m'adih grl vesela pesem v Meinbergu pri Gradcu v Avstriji. Turn letuje 37 pionirk in pionirjev s Primorskega T< n/uma republiškega sveta za socialno varstvo Slovenije in avstrijske socialistične organizacije Kinderfreunde, ki odgovarja jugoslovanskemu Društvu prijateljev mladine. Mladina J Primorskega le* v drugi izmeni otrok v Stein-bergu. Semkaj smo prišli v potek 13. julija. Ze na obmejni postaji Spilje v Avstriji nas je pričakoval zastopnik Kinderfreunde in nas pogostil s slaščičarni. Na postaji v Gradcu so na* pozdravili funkcionarji društva, nakar siro se z avtobusom odpeljali v kakih 10 km oddaljeno letovišče, oziroma okrevališče Tum smo se razmestili v treh s\ i tl ih ' in zračnih sobah domu, ki ga je organizacija leta 1922 kupila po zaslugi svojega ustanovitelja. Antona Afritscha, čigar ime je dom di Igo časa nosil. Po nacistični osvojitvi Avstrije je bil avstrijskim socialistom ta dom da v kolikor mu prostor to dopušča. Brez dvoma najboljša anglosaška tovrstna revija je «News Letter«, glasilo škotske zveze mladinskih hotelov. Ta je že prava revija: reportaže, fotoreportaže, križanke, stripi, novele, klubske vesti o plesih, občnih zborih, sestankih dajejo listu izredno pestrost. Italijani imajo svojo revijo »Nofnadi«, ki izhaja v srednjem formatu šestkrat na leto. Revija pravzaprav, prinaša malo gradiva, ki se nanaša izključno na delovanje italijanske organizacije ali tujih sorodnih zvez. Njena glavna težnja je v tem, da bi vzbudila italijansko mladino iz apatije glede cenenega turizma, skuša najti v zelo teht- nih člankih vzroke za to apatijo. prinaša zanimive reportaže iz italijanskih malo znanih turističnin krajev, kdaj pil kdaj posveča glavni del svojega; prostora cenenemu potovanju v določeno deželo. A plemeniti smotri revije ne morejo zlepa doseči uspeha, kajti italijanska organizacija zaplenjen ter je svojemu na- , )p npkaj tisož elanov> ,„ menu začel zopet sluziti leta 4 PI45 po zlomu fašizma Sta- “»>' revlia n, zelo razširjena. - — — - - Druge revije po raznih dr- žavah nihajo vedno med tenja dvema oblikama: revijalno n k\ybsko. Na eni. strani imamo Nizozemce, ki s svojo »De Trekker« skušajo seznanjati 'svoje člane z raznimi dežela-m1, seveda v meri kolikor taka omejenu .revija lahko se-znanaja, Švicarji, Danci, Američani pa izdajajo le tiskane vestnike, ki prinašajo le novice organizacije. Nekatere druge zveze so še bolj skrom- j ve v tem svojem obveščanju, j kajti izdajajo le ciklostirane vestnike. Eno pa je gotovo. Tako vestniki kot revije igrajo važno vlogo pri vzgoji mladine in žalostno je le to. da odgovorni činitelji ne razumejo povsod kako važen je problem mladinske vzgoje. je rt ki delavci so na svoj dom _ _____________ v Steinfeerguj.zelo pohosni, saj' kolonije so rezultat spo- ‘ so vanj vložili ogromno prostovoljnih delovnih ur. "Dom"je"ha griču šrecTi prijazne, valovite pokrajine, kjer so pii dolinah bogata polja Hi številni sadovnjaki, 'po' hribovitih predelih pa so smrekovi m bukovi gozdovi. Daš lei) naokoli ni nobene tovarne zato je zrak čist in zdrav. Vreme nam sicer nekoliko nagaja, vendar se sonca naužb jemo na pretek, naj bo to pr1 vsakodnevnih igrah ali pa ni sprehodih v bližnjo okolico. Življenje nam poteka prav prijetno. Jutranja telovadba ms razgiba, da nam zajtrk piav dobro tekne. Hrana 5 obrokov — je obilna in o k osna, da ničesar ne pbgre' jamo, sai so tukaj ravno se-dzi dozorele češnje, po gozdovih pa je še nekaj borovnic, ki smo jih mnogi šele tukaj spoznali in jih kaj radi zofi-Ijemo. Le to nam je žal, da v bližini ni prostora za kopanje, kajti bazen ia kopanje in plavanje bo zgrajen S*de do prihodnjega 'leta. Zaw i se »Kadimo kopet skoraj 1 uro daleč, na 'TShdlefsee. Pot do tja vodi delno" jio travnikih delno pa skozi' sni'rekov 'gožd. Ka-dai gremo na kopanje, vzamemo s šgboj, suho hrano, da pnsvetjčtij-j Ves dan kopanju in včptanju.! Kadar pa je slabo vreme, se igramo v o-bednici, kjer smo imeli doslej že več kino predstav. Prihodnje dni pojdemo na daljši *z-let na avstrijske planine. Istočasno z nami letuje tu-kai tudi okoli 100 avstrijskih otiok. Z njimi se prav lepo razumemo. Mi smo se naučili že nekaj njihovih iger in pesmic. oni pa naših. Najljubša pesem vsem pa je «Mi se imamo radi«, zato jo vsak dan večkrat zapojemo. Najljupsa igra pa nam je kolo «Mi gradimo ceste, pruge...«, s katero zaključimo vsakodnevno zabavo. Čeprav bomo ostali v Stein- skih hroščev, da ni bilo videti listja pod njim.. Kako grde so te sive in rjave živali!« je posmehljivo začebljala minica. «Nth-če ni lepši od mene, niti te cvetke, ker jim manjka zlati sijaj! Samo jaz se leskečem v soncu kot suho zlato, brez katerega ni prave lepote na svetu!« Priletela je do reke, ki je tekla za travnikom. Minica še nikoli ni videla reke, zato je osupnila. «Joj!» je vzdihnila. «Nad kako čudno zemljo letim!» Spustila se je tik do gladine in se zagledala vanjo. Tedaj je uzrla v vodi svojo podobo. . Ker pa j« bila še mlada in neizkušena, ni vedela, da je to njen odsev. »Ta ima zlata krila kot jaz!» je užaljeno zapihala. »Ni mogoče! čeprav si mi malo podobna, sem mnogo lepša od tebe! Moje tipal-nice so vitkejše, moja glava je čednej.ša, moja dlaka mehkejša, moja usta bolj rdeča, moji udje bolj in moje oči bolj Podoba v vodi J1 govorila. »Molčiš, grdoba, ______: : „ n sramuješ moje sti!» se je zastriči4 ^ rtiča. »Ali zdaj vidiš, a kljub zlati barvi h® primerjati z menoj2;) Tedaj se je tudi Pj,;; v vodi zasmejala- : jo je srdito pogled4 ‘j da to je storila tudi ■ dvojnica. Brez strah . I pogledala v sršeče_ »Torej se smatras J šo od mene!« ie (p' vzkliknila minica. ^ gala ti bom kril4 pe pulila tipalke, da ; nikjer več sledu lepoti!« J To rekši se je jj ! moč zagnala vanl bunknila je v vod® J ginila pod gladit10'^/ je vzvalovela in ^ kapljice so brizgni*® ji Toda lepotice, ki pogumno napadla s j be, ni bilo več ve^rln VID 1VRDKA JOŽEF SlM uvoz VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDEČ-! KURJAVO TER JAMSKEGA L IN / Til ST - Ulica F. Fil/.i s lev. 2!l - Tclclnn 32' ZLATA MINICA Ribarič Ivan 1MPORT ♦ EXPOirr VSEH V UST i.KSA IN 1111)111 TRST — ULICA F. CRISP1 H - TEL ULICA D h II. F MILIZIE II - TEL *6" 43-»’ JI' Lepega pomladanskega jutra je iz zemlje prilezla zlata minica. Pretegnila si je ude in zazdehala, nato pa se razgledala po travniku. «V deželi je že pomlad, jaz pa se spim in lenarim!« je nejevoljno vzkliknila. Razpela je svoja zlata krila, ki so se tako zalesketala v soncu, da je celo njo osupnilo. «Moje telo je iz suhega zlata!« je zadovoljno zagodla. »Oslepela bom od tega sijaja!« Odbrnela je pod nebo in bergu 3 tedne, nam je v pri- radovedno opazovala živi je- IMPEXPOR^ 23-1 TR1 E® t Z V A Z * lltf ' tekstil, knlnni-ttn j((jl in razno SPECIALIZIRANO PODJEIJE ZA VSAK0VRS1NE K0MPfH. TRST. ULICA C BATI ISTI STE V Tel. 44 208 . Trlegr. IMPENPOKT U V A 7 A: Vsakovrstni los. drva za hurjavu, gradbuni material Tudi mlajši rod je preleklo nedeljo z zanimanlem sledil v Sesljanu proslavi »Bralnega in pevskega društva Morje* jetnem razpoloženju žal, da tlr.evi tako hitro beže in ho prekmalu treba vzeti slovo od prijaznega Steinberga in požrtvovalnih gostiteljev, katerim smo se s svojim vedenjem in svojo pesmijo prikupili kot otroci Titove Jugoslavije, K. S. nje pod seboj. Videla je mravlje, kako na vse krip-lje vlečejo težka bruna; sladkosnedne čebele in zavaljene čmrlje, sedeče na velikih, pisanih cvetovih; požrešne govnače, ki si mašijo usta z blatom, in na nekem grmovju toliko maj- TRST -U!. Moreri 7 Telefon st. 28 373 POŽAR TOVORNI PREVOZI ART v vs*> tudi l' J ino"e „ Oglasov ne plačuje trgovec ki o g!ose in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu W j V resnici plaču oglase konkurent, ki 5° ^ oglašaHerbert 9 j Pokriti zelenjavni trg na dob«lo pri Sv. Andreju bodo kmalu dokončali. Ta ziradba Je bila v Trstu zares potrebna, saj so v ta namen prej služile samo barake in stojnice, kar ni bilo ufodno n« poleti ne pozimi. Kakor doslej bodo morali kmetje Se vedno tu prodajati svoje pridelke raznim trgovcem in prekupčevalcem. mladini: da je glasbeno zelo nadarjena. Sedaj se ji bo nudila prilika, da uveljavi svoje darove in sposobnosti v petju in v marsičem drugem. A rmo slisali tudi besedo iz ust najmlajše in že odrasle mladine: dečka in Dopisi iz naših krajev SUSENJE V GOSPODINJSTVU KRIZ Koliko dobrin nam poklo-ni jesen, ki jih ne znamo ali nočemo izkoristiti in nam za-tadi tega gredo po zlu. Na *Plošno cenimo in uvažuje-m° le kar nam da obdelana 2"nlja, dcčim se ne zmenimo za dobrote gozda ali z gmaj-"*• ^al nismo še tako daleč, 3 bi jih vrednotili po nji-“Vem pomenu v nrani in z avju. Tako gredo po zlu °brote bogate na vitaminih, 1,1 Pr. robidnice, šipek in dr. Pa pustimo te dobrote in “v,žujmo vsaj one sadeže, 1 Uh dobimo z našim tež-’m delom! Je res, da imamo Jnes v trgovinah ze toliko 8* na različne načine prijavljenega blaga, da se njih _°mača predelava ne izpla-a' Vsaj tako sodijo mnoge zal celo premnoge gospo-,nJe. Ce je to res tako, pa e drugo vprašanje. Ta «se v* 2Plača» je danes že zelo modi in sila nalezljiv, a 1 Paše posebno dobro spr>-eva!o. Gospodarski račun Wavi: kar lahko izvršiš sam. °dstopaj drugim! Trgovi- nam postreže z vsem: « Sa *abšnim in drugačnim bla-°n>, te in one kakovosti in etle- tasrnega in drugačne-3 °kusa. A vse je treba dra-v° plačati. Drugi nam pripra-strežejo. drugi nam odnesejo delež, ki bi st tudi ®a.Jb’ s svojim delom lahko •‘ubranili. Ne le to, ampak as izdelek bi bil prav tako jnUsen, mogoče se bolj zdrav Prav gotovo cenejši. Do-gospodar (gospodinja) , Pa čeprav razpolaga z ^Parnimi sredstvi, trezne cune in denarja ne razmeji3 nepremišljeno, potrudi ' da si pripravi vsaj nekaj ^ °nih sadežev, ki bodo hi-Cez z.mo koristno služili. . sadeži so podvrženi PtečV1 Treba je torei pre' ob se ne razhinozijo 1 zlotvori. ki nam morejo .„Vzr°čiti toliko škode. Po- vice 0 jih pod imenom gli-dir bakterije, njih raz- ami Učinek pa pod imenom znivost. Sončni žarki so beiz ®r08ni zatiralci teh škod- WeV' l"e hočemo torej za-1 njih škodljivo daloMpr t. ’ mftro »v. »v n iiVl -z i \ _ Ij moramo uničiti njih živ-Uj t'ke pogoje. To storimo načina: z visoko to- Glj >n s sušenjem. !*jo lv’c® namreč ne prene-Po, Ve*’ke vročine m v njej lr,ejo. Kar nameravamo Ptj3n'ti za delj časa — za to , ' v poštev zelenjava in t,J* — zavremo v paienti-he kozgrcih. ki se nato iiih,r0^u*no zapro, da zabra-0 glivicam dostop. Piv 8 suhih prostorih se pleska. S kol znano, ne razširi, Ce ]’b*njka glivicam vlaga hočemo torej preprečiti *tta škodljivo delovanje, od-,v°dT° U sadezev vlago djern dosežemo s suse- zjm ' \ ta namen se poslu-2, sušilnic, Te so različne. Hj-SV°j° potrebo si susilnicu bo * v*m° sami. Velika nai v°*‘ko, da zavzame vsaj lc° prostora na štedil- niku. Treba je 5-10 okvirčkov. Nanje pribijemo pocinkano mrežico ali pa tanke paličice v obliki mreže. Okvirčki so visoki vsaj 5 cm. Lese denemo na opeke (dve), da prihaja od spodaj zrak. Sušenje vršimo, ko je štedilnik prost (po obedu in zvečer). Glede susenja zelenjave navajamo naslednje: Vsa ze lenjava naj bo najboljše kakovosti in čimbolj mlada. To velja zlasti za stročje (grah, fižol). Starikava zelenjava je trda in neokusna. Sušimo: peteršilj, zeleno (šelin), korenje (mirne), kolerabo, kar-fijolo. špinačo, zelje, paradižnike. čebulo, seveda vsako zase, ker potrebuje ena vrsta zelenjave več, druga manj časa za sušenje. Vse je treba primerno . pripraviti: oprati in primerno zrezati, da se hitreje suši in je tudi pripravljena za kuho. Preden denemo pripravljeno vrsto na lese, jo oparimo ali dušimo To storimo zato. da nima sušeno blago neprijetnega duha in da se vlaknina zmehča. Tega opravila ne smemo prezreti! Za to se po-šlužimo velikega lonca. Na dno denemo lesen podstavek in za nekaj prstov visoko vode. Ko voda zavre, denemo v lonec cedilnik napolnjen z zelenjavo. Nato lonec pokrijemo in pustimo vreti do minut. Ko vzamemo cedilo iz lonca, se para na hladnem spremeni v kapljice, zaradi česar se mora zelenjava dobro scediti. Nato jo denemo rahlo na lese in te na štedilnik. Lese menjamo — če je štedilnik zelo vroč — vsakih 10 minut, in to tako, da postavimo vrhnio pod spodnjo. Tako ponavljamo dokler ni vse suho. Za pravilno sušenje posameznih vrst zelenjave omenjamo še naslednje: Peteršilja, zelene in drugih dišav ne dušimo, ker sicer izgube duh. ki ga vsebujejo. Korenje vseh vrst nakrhljamo kot kislo repo ali pa ga razrežemo na tenke ploščice, nato ga parimo. S kolerabo ravnamo tako kot s korenjem in jo parimo toliko časa, -da,.prstane prosojna.. Karfijolo razrežemo po malih Vršičkih, peclje raztrgamo po dolgem. Da karfiiole preveč ne porjavijo, pride nemo vodi, v kateri jih parimo. malo mleka. Parimo jih 5 minut in nato počasi sušimo. Fižol v stročju naj bo zelo mlad. Otiebimo ga nitk in razgežemo po dolgem in počez. Parimo ga 7 minut. Prehuda vročina pri sušenju mu škoduje in postane rjav. Čebulo narežemo na tanke listke in jih dušimo 5-8 minut. Nato jih posušimo. Paradižnik razrežemo na kolesca in jih takoj položimo na lese. Moramo jih večkrat obračati, da se ne primejo mreže. Sušimo jih hitro. Dt suhi paradižniki ne porjave. jih hranimo na temnem prostoru. Prihodnjič pa bomo kaj povedali o sušenju sadja. Ze večkrat sn^i omenili, da je naša mladina zelo nadarjena za petje in tudi za dramatiko- Naš oder bi lahko bil na višku in bi mogel tekmovati z najboljšimi podeželskimi pevskimi zbori in dramskimi skupinami. Pravkar se bližamo primernemu času za takšno delovanje. Nismo v zadregi za prostor, kot je to primer skoro pri vseh društvih. Nasprotno! Saj imamo za to tako pripravne prostore, da nam jih drugi kraji lahko zavidajo. Katera naselja na Tržaškem imajo kar dva kulturna doma? Noben kulturni dom pa ni sam sebi namen in zato ne sme e-stati mrtvo žarišče. To bi pomenilo nekaj nezdravega, nekaj, kar bi nam vtisnilo žig manjvrednosti in bi pomenilo, da ne znamo in nočemo zmeriti svojih sil n sposobnosti, du ne vidimo kaj in koliko terja od nas to razgibano in zgodovinsko tako pomembno razdobje. Ali naj se prepustimo vetrovom in usodi, ki si je nihče od nas ne želi? Sami si krojimo svojo zgodovino! Ce je ze tako, da hodimo trenutno po dveh poteh k i-stemu cilju, pa delujmo ločeno. Glavno je, da smo aktivni in vemo, kaj hočemo; glavno je, da se mladina u-dejstvuje in si usvaja dobrine. ki so nam — razredu delovnega ljudstva — skrajno potrebne. Veliko je področje ljudske prosvete, ker nam manjka zelo mnogo. Med drugim manjka mladini znanje iz zgodovine naših krajev, iz prirodoznanstva in sodobnih načel o izkoriščanju zemlje itd. Pa še eno poglavje je plevelnato. Naša mladina je zaradi predvojnih, medvojnih in povojnih razmer postala narodno mlačna in se kot takšna ne zaveda, kako ponižuje sebe in ves naš rod, če brez potrebe občuje v italijanskem jeziku. Narodna zavest in ponos sta osnova tudi socialni zavesti. Tukaj čaka naše prosvetne delavce zelo hvaležno delo. li, oziroma bomo skoro spravili pod streho. Smo z njo se precej zadovoljni. Ne bo pa tako t vinsko letino, pa čeprav bi šlo do trgatve vse pogodu. Posebno slabo kaze črnina, ker je zarod zelo redek, kot je to letos splosen pojav. V znani bivši starodavni gostilni posestnika šskrka (iz Bajte) je ze teden dni osmi-ca. Bolje bi bilo, če bi rekli, da je bila osmica, ker bo težko vzdržala do danes. Za to gre zasluga tudi Tržačanom, ki poznajo Škrkov teran. Zato — dajmo ga rajši danes kot. jutri. SESLJAN 26. avgust nam bo ostal v trajnem spominu kot nas veliki narodni praznik in dan narodnega prebujenja ob sinjem Jadranu. Vse, kar smo videli in slišali, je bilo . naše, toplo in iskreno, iz naših src in globoke želje in odločne volje obnoviti javno delovanje, ki naj dviga in krepi pogoje za naso vsestransko rast. Beseda in pesem sta nam mnogo povedali. Predvsem nas je razveselil naš mladi pevski zbor, zrasel kar čez noč. A je že s svojim prvim nastopom pokazal, da lahko mnogo pričakujemo od njega in je potrdil, kar smo ze pisali o nasi sesljanski in mladini: da SLIVNO V torek smo izročili domači zemlji zemske ostanke sovaščana, posestnika in delavca Franca Miliča. Nikoli bi si ne bili mislili, da bo smrt tega še nedavno tako zdravega, krepkega in trdnega moža tako naglo iztrgala iz naše srede. Zavratna bolezen mu je naglo izpodjedla zdravje. Pokojnik je bil pristna kraška korerina s polno življenjsko silo. izredno delaven in marljiv ter skrben in napreden gospodar. Kot zgleden oče je vse svoje prizadevnosti posvečal družini. S svojim mirnim značajem je zrelo presojal življenje in bil napredne miselnosti. Zelo bomo pogrešali tega moža poštenjaka in ga ohranili v blagem spominu. Lahka mu rodna zemlja! Izrekamo preostalim naše i-ekreno sožalje. jezika, zaradi česar je bilo v vasi veliko nezadovoljstvo in so ljudje odločno zahtevali, naj se na to mesto imenuje domačin, ki pozna ljudi in kraj. Ljuaje niso nehali protestirati, posebno se, ker se je novodosli uradnik mnogokrat izzivalno in neolikano vedel do njih ter je več pisem naslovljenih na domačine poslal nazaj, češ da so naslovljenci nepoznani. Številni protesti tudi pri . vladnemu komisarju so končno zalegli in poštna uprava je pozvala prejšnjo upraviteljico domačinko, naj zopet prevzame prejšnje mesto, in je novodošlega uradnika premestila drugam. Boljunčani smo z zadoščenjem pozdravili ta ukrep, ker .omenjena domačinka, ki že mnogo let opravlja boljunsko pošto in ki je to mesto zdaj zopet prevzela, dobro pczna vse ljudi v vasi, tako da ni nobenih nerednosti pri dostavljanju pošte. Mladi italijanski pisatelji (Nadaljevanje s 4. strani) «z». Nemci so namreč mnogokrat streljali talce po abecednem redu in je v takem primeru bilo ugodneje na koncu spiska. ZALOZBA eGARZANTU Ta založba nima posebne zbirke posvečene mladim italijanskim avtorjem, katere vključuje med «Moderne romane Garzanti». Prt tem streme za tem, da izdajo manj del, toda ta z zagotovljenim uspehom. Ne gre torei za pomoč, temveč varno naložbo kapitala. 'n res so le redkt romani, ki so izšli v tej založbi, vsi pa so dosegli velik uspeh. Tako na primer «Duhovmk. je lep« 27-letnega Goffreda Parise, »Dečki življenja« Pasolinija in ((Pisma iz Caprijas Sol-dctija■ ZBIRKA *IL CASTELLETOn V jeseni 1954 se je rodila ta nova zbirka, katero izdaja Nistri Lischi in vodi Ničet !o Gallo. Kot pravi Gallo namerava zbirka izdajati samo literarno visoko vredna dela, ki odražajo sedanje ozračje tudi v določenem političnem smislu. «Knjige fašista. pa čeprav bi bila dobra (ne verjamem pa, da bi jo mogel napisati)« pravi Gallo, ene bi izdal«. Des-sija in z več drugimi dobrimi deli. Objavljeni avtorji niso več prav mladi, so pa nedvomno med najbolj živimi italijanskimi literati. mladenke, ki sta nam v obliki recitacije tako izrazito in smiselno govorila, kar nosimo v svojih srcih: hrepenenje po narodnih in socialnih pravicah. Resnično: u- resničenje tega hrepenenja je odvisno prav od mladine. Pevski zbori — naši gosti, ki so se tako radi odzvali naši prošnji za sodelovanje, so nas s svojo pesmijo navdušili in nas ohrabrili. V nepozabnem spominu nam bosta ostala trebenski in nabrežinski pevski zbor, ki sta na koncu proslave skupno zapela dve pesmi. Njih mogočna pesem se je ujemala z besedo vseh treh govornikov: dr. Ježa in predstavnikov obeh prosvetnih zvez. ki so nas vsi opozorili na naše poreklo, na naša že stara kulturno - prosvetna prizadevanja, na pesem dela. napredka in bratstva, na enotnost in vztrajnost. V tem duhu bomo delovali. pa naj bo začetek še tako težak. Ce bo vsak Sesljan-čan in Vižovc storil svojo narodno dolžnost, bomo tudi napredovali. Drug z drugim in vsakdo po svojih močeh — to bodi naše geslo! TRNO VIC A Pri nas ni posebnih novic. Glavna dela smo zaključili in dobršen del letine ze spravi- NABREZINA Med premalo cenimo •t„r je htl že pri starih 'odi *e*° v 9,s*’h. Stor' tftJc'.so ga uporabljali kot Itjjj en‘ dar Pri Starih Grič bil med «hratta bo- 0r>v«. *«i’ vMed so zelo čislali »o nei.” srednjem veku in tov„, °d SO čebelarstvo va-ttpo',* zakoni. Pri nas so s‘o«c, * med ne ,e kot zdr °°’ marveč tudi kot bi k,'*0 prehladne bolez- 9ot0u ,i0t’ejšem času SO u- ‘lUdn1 't da žč bilo med ttitior,11 'zre';ure ie hotel po lestvi na ne-tovarrfi stalno solzile. Toda po k° drev° za hišo. Toda prevrnitvi'na delo je občutil iste I le prišel do konca, je ncprilike in moral je zopet v!sPodrsn» Pad(*>- Ker se je bolnišnico Včeraj dopoldne pa|Pri Padcu Proce-> Poškodoval, sprejeli zopet novega bolni-!*0 /a odpeljali v bolnišnico turi, teca zaradi zastrupi- ?r!«?.‘a Pav,a’ =.° *a Prl‘ c rzali na opazovanju. ka tudi tega zaradi zastrup tve. Kaj čakajo oblasti, da ne uvedejo preiskave v predilnici. Obvestilo županstva V sobi štev. 11, bo od 1. do 15. septembra na razpolago plačilni seznam zavarovancev neposrednih obdelovalcev zemlje za leto 1955-56-57 ter seznam podjetij, ki marajo plačati enotni kmečki davek za leto 1957. Skrivnostna strela Predvčerajšnjim zvečer so v bolnišnico Brigata Pavia sprejeli 16-letnega Josipa Kodermaca iz Pevme št. 19. Mladeniča je pregledal zdravnik dr. Mirabella in ugotovil, ča ima prestreljen podplat na desni nogi. Kodermac je izjavil, da se je istega večera "prehajal sam v gozdiču pri Pevmi. Nenadoma je zaslišal dva strela in začutil bolečino v desni nogi. Ni pa vedel povedati, od kod naj bi prišla strela Policija raziskuje za-č evo. Izlet na Mangart Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo. 9. s-eptembra družinski izlet na Mangart. Udeleženci se bodo z avtobusom peljali prav do sedla, kjer je planinska koča. Od tu je lep razgled na Belopeška jezera in na bližnjo in daljno okolico-Kdor bo hotel se bo do tu lal -> povzpel na vrh Mangarta, do koder je le še dobro uro hoda. Prijave se sprejemajo v trgovini Peter Čermelj na Kor-nu in v kavarni Bratuž. Odhod okrog 5. zjutraj s Travnika. Vožnjo tja in nazaj po 800 lir za člane in 850 lir za nečlane. j. B * ;šHK: . .: • i- * z-::.-;-:---: -» • •• - « Mg na gglUftj EVROPSKO VESLASKO PRVENSTVO NA BLEDU Se 20 čolnov v finale po včerajšnjih Med njimi je tudi jugoslovanski skiff z veslačem l/lasičem - V finalih sta najmočneje zastopani SZ in Nemčija, nato pa Italija BLED. 1. — Dane- se je na Bledu nadaljevalo evropsko veslaško prvenstvo z repesa-ži včeraj poraženih čolnov v vseh disciplinah tekmovanja. Vreme je- bilo primerno za tekmovanje Najuspešnejši so bili danes nemški veslači, ki so se kvalificirali za jutrišnja finalna "ekmovanja kar s 4 čolni in sicer s četvercem s krmarjem, četvercem brez krmarja. dvojico s krmarjem in z osmercem. Po 2 čolna so spravile v finale Francija, Madžarska in Belgija; po enega pa Sovjetska zveza. Švedska. Danska. Italija. Romunija. Jugoslavija, Avstrija, Poljska in češkoslovaška. Najmočneje bosta tako v finalnih tekmovanjih zastopani Sovjetska zveza in Nemčija, vsaka s šestimi čolni, nato pa Italija s 4 čolni. Po 3 čolne bodo imele v finalu Finska, Avstrija. Madžarska. Poljska, po 2 čolna Francija. Belgija. Švica, Danska, po enega pa Švedska. Romunija, Jugoslavija in Češkoslovaška. Od jugoslovanskih čolnov se je uspelo kvalificirati v finale samo skiffu z veslačem j Vlasičem, ki je danes v svoji j skupini z lahkoto premagal | Holandca, Belgijca, Bolgara I in Turka. Vlasič je poleg Ru- I sa Ivanova najresnejši kan-1 didat za prvo mesto v finalu. Tehnični rezultati današnjih repesažev: cetverec s krmarjem I. SKUPINA: I. Nemčija 6’52”2; 2. Madžarska 6'55”2; 3. Švica 7’ in 05"8. 4. Grčija 7'09"3. II. SKUPINA: 1. SZ 6’56"5; 2. Jugoslavija 7'00”5: J. Norveška 7'20"4; 4. Turčija 7’30”6. III. SKUPINA: 1. Švedska 6’54”1; 2. Romunija 6*57*1; 3. Francija 6'58"8, DVOJKA BREZ KRMARJA L SKUPINA: I. Belgija 7'20”7; 2. Anglija 7’25"1; 3. Švica 7'30"2; 4. Francija 7’41"9. II. SKUPINA: 1. Danska 7’22”; 2. Madžarska 7'23’*6: 3. Jugoslavija 7*33”. •III. SKUPINA: 1. Italija 7’17”7; 2. Nemčija 7’21”; 3. Poljska 7’28**6. I. Francija 6’15"8;-2. Danska fi’22"4: 3. Jugoslavija 6'26"4; 4. Grčija 6’33”7. II. SKUPINA: 1. CSR 6’24"6; 2. Švedska 8'25"; 3. Romunija 6'25"S; 4 Anglija 6'32”5. III. SKUPINA: 1. Nemčija 6'32”8; 2. Finska 6’36”5: 3. Švica 6'42”2. NOGOMET Žreba nje dvojic zn olimpijski turnir ZUER1CH. 1. -v- Za olimpijski nogometni turnir so bili danes na sedežu FIFA izžrebane naslednje dvojice v okviru kvalifikacijskega tekmovanja. ZDA - Jugoslavija, Bolgarija - Egipt, LR Kitaj- ska - Turčija, Nemčija - Sovjetska zveza. Vietnam - Indonezija. Tajlandija - Anglija. Avstralija - Japonska. Indija se je kvalificirala brez nasprotnika. BUENOS AIRES. 1. — Nogometna tekma med River Plate in češkoslovaško je bila zaradi dežja prekinjena v 23’ drugega polčasa pri štaniu 1:1. PAVIA. 1. — Pavia je danes premagala BPD Collefer-ro z 1:0 in si priborila pravico obstoja v C ligi italijanskega nogometnega prvenstva. LAHKA ATLETIKA Italijanski atleti za dvoboj s Švico Bologna - Sanbenedettese 4:1 (3:0) Torino - Novara 3:0 (3:0) Inter - Vigevano 3:0 (1:0) RIM, 1. — Predsedstvo FIDAL je sestavilo italijansko lahkoatletsko reprezentanco, ki se bo b. in 9. septembra po merila z reprezentanco Švice. Reprezentanca še ni povsem popolna. Dvoboj bo v Luganu. 100 m. 200 m in štafeta 4100 m: Arcliilli, Colarossi, Galbiati, Gnocchi, Montanari. 400 m in štafeta 4x400 m: Fantucki, Pancera. Paoletti, Spinozzi. 800 m: Coliva in Silvagni. 1500 m: Baraldi in Fonta-nella. 5.000 m: Ambue, Volpi. 10.000 m: Peppicelli in Per-rone. 110 m zapreke: Massardi in Zamboni. 400 m zapreke; Danelutti. Višina: Martini in Roveraro. Daljina: X. X. Troskok: Cavalli in Massa. Palica: Ballotta in Chiesa. Krogla: Meconi in Monguzzi. Disk: Consolini in Rado. Kopje: Bonaiuto in Lievore. Kladivo: Giovanetti in Tad-dia. SVETOVNO KOLESARSKO PRVENSTVO V K0PENHA0NU maspes, mis, Pinu im pomnim v polliniln kllnslm ražnje nralesianalcev DEŽURNA LEKAHNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Soranzo. Kor-zo Verdi 17 - tel. 28-79; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italia 102 - tel. 31-52. Idet v Beneško Slovenijo — KINO — Po uspelem izletu v Ljub-: CORSO. 15.00: «Diana, kurti- ljuno in na Bled prejšnjega meseca organizira sedaj naše prosvetno društvo še en izlet, ti krat v Beneško Slovenijo in na Staro goro. Z avtobusom se bomo odpeljali v nedeljo 23. t. m na Staro goro ter dalje v Sv. Peter Slovenov, Landar- zanan, L. Turner in P. Ar-mendariz, cinemascope v barvah. VERDI. 15 00: «Moderni časi*. C. Chaplin in P. Goddard. CENTRALE. 15.00: «Brez zakona*, v barvah, E. Murphy in L, Nelson. zelo potrta in iz nje dr. Marši sko jamo in Tarčent. Povratek | VITTOR1A. 15.00: »Zaseda na n: mogel izvleči nikakršnih izjav, zdelo se je, da Marija noče umora niti zanikati niti potrditi, kasneje pa, kakor smo skozi Videm. Ker je le še malo prostorov na razpolago, vabimo vse tiste, ki se žele udeležiti izleta, morju*. cinemascope, E Manni in M. Frau. MODERNO. 15.00: »Vsiljivka* A. Nazzari in L. Padovani S K I F F I. SKUPINA: I. Romunija 7’31'T; 2. Italija 7'31"2; 3. Anglija 7'31"3; Francija 7*58". II. SKUPINA: 1. Jugoslavija 7'33”; 2. Holandska 7’40”7; 3. Belgija 7’54”3: 4. Bolgarija 8’12'T; 5. Turčija 8'38”5. III. SKUPINA: 1. Avstrija 7’38”8; 2. Madžarska 8’48"2. 3. ČSR 7'58'T; 4. Danska 8’06"; 5. Finska ni startala. Morettini izločen z dvakratnim porazom - Avstralec French svetovni prvak v stoyers- vožnji KOPENHAGEN, 1. — Po včerajšnjem premoru se je danes na dirkališču Oldrup nadaljevalo svetovno kolesarsko prvenstvo profesionalcev v hitrostni vožnji. Na programu je bil četrtfinale, v katerem so se pomerili Maspes (It.), Peacock (V.B.), Harris (V.B.), V«.n Vliet (Hol.), Platt-ner (Švi.), Morettini (It.). Potzernhtim (Nem.) in Der- ksen (Hol.). Vreme je bilo lepo. Kolesarji so tekmovali v parih in sicer dvakrat. Četrtfinale hitrostne vožnje DVOJICA S KRMARJEM I. SKUPINA: I. Nemčija 7'41”1; 2. Italija 7'49”2: 3. Bolgarija 8’20”2; 4. Turčija 8’29”. II. SKUPINA: 1. Poljska 7’47”; 2. Belgija 7'50”9; 3. Danska 7’53’*3; 4. Holandska 8’07’T. III. SKUPINA: 1. Madžarska 7’51”3; 2. SZ 7*53”; 3. Francija 8'00"; 4. Jugoslavija 8’01’*5. CETVEREC BREZ KRMARJA I. SKUPINA: I. Madžarska 6’46"2; 2. Danska fi’51”6; 3. Jugoslavija 6’ in 55”9: 4. Belgija 7’13”8. II. SKUPINA: 1. Francija 6*46*7; 2. Švica 6’49”3; 3. Finska ni startala. III. SKUPINA: 1. Nemčija 6’50”1; 2. Romunija fi'55”3; 3. Norveška 7’11’T, DOUBLE - SCULL I. SKUPINA: 1. Švica 7T2"1; 2. Francija 7T3"9; 3. Danska 7’17”5; Madžarska 7'28”9. H. SKUPINA: I. Belgija 7’07”3; 2. ČSR 7* in 12 "6: 3. Finska 7'15”8; 4. Jugoslaviia 7’19"7; 5. Turčiia 7’51”3 OSMEREC I. SKUPINA: I. vožnja: 1. skupina: L Maspes (It.) 12”3, 2. Feacock (V.B.); 2. skupina: 1. Harris (V.B.) 11 ”4, 2. Van Vliet (Hol.); 3. skupina: 1. Plattner (Svi.) 11"3, 2. Morettini (It.); 4. skupina: 1. Potzernheim (Nem.) 12", 2. Derksen (Hol.); II. vožnja: 1. skupina: 1. Maspes (It.) 11**4, 2. Peacock (V.B.); 2. skupina: 1. Harris (V.B.) 12”, 2. Van Vliet (Hol.); 3. skupina: 1. Plattner (Svi.) 11”3, 2. Morettini (It.); 4. skupina: 1. Derksen (Hol.) 12", 2. Potzernheim (Nem ). V polfinale so se z dvakratnima zmagama kvalificiral’ Maspes (It.), Harris (V.B.) in Plattner (Švi.). medtem ko sta morala kolesarja 4 skupine tekmovati se v tretje ker sta v prvih dveh vožnjah zmagala vsak po enkrat. III. vožnja; 4. skuptna: 1. Potzernheim (Nem.) 11”4, 2. Derksen (Hol.). V polfinale se je tako kvalificiral Nemec Potzernheim poleg Maspesa, Harrisa in Plattnerja. Maspes si je razmeroma lahko utrl pot v polfinale, isto tudi Harris, medtem ko je moral voditi Plattner ostro borbo z Morettini- jem, katerega je drugič prehitel le za nekaj cm. Za polfinale je zreb določil naslednja para: Maspes (It.) - Potzernheim (Nem.) Harris (V.B.) - Plattner (Svi.) Finale - stoyers Splošna klasifikacija po 6. kolu: 1. Zah. Nemčija in Švica 11 točk: 3. ČSR 9: 4. Vzh. Nemčija 8; 5. Avstrija 5: 6. Francija in Belgija 1; Danska 0. Dopoldne je bil na programu tudi finale stayers vožnje. Svetovni prvak je postal Avstralec French s povprečno hithostjo 66.996 km na uro. Dosedanji svetovni prvak Španec Timoner je bil drugi. Vrstni led: 1. French (Avstral.) 100 km v času 1.29*33**4: 2. Timoner (Šp.) zaostanek 80 m: 3. Bucher (Svi.) 120 m; 4. Verschueren (Bel.) 210 m; 5. Coch (Hol.) 2 kroga; 6. Jacobi (Nem.) 3 krogi; 7. Godeau (Fr.) 10 krogov. Igra z žogo Dopoldne se je nadaljevalo tudi svetovno prvenstvo v kolesarskih tekmah z zogo. Doseženi so bili naslednji rezultati: Vzh. Nemčija - Francija 5:3, Vzh. Nemčija - Danska 12:0, CSR - Belgija 8:3. Vzh. Nemčija - Avstrija 6:1, Švica - Danska 10:4. ČSR -Francija 5:4, Zah. Nemčija -Belgija 11:2, Vzh. Nemčija -Danska 4:1, Švica - Avstrija 8:3, Zah. Nemčija - Francija 9:3, ČSR - Avstrija 3:3. Švica - Belgija 7:1, Francija -Danska 6:3, Zah. Nemčija -Avstrija 10:0. Vzh. Nemčija -Belgija 8:3, Švica - Francija 11:1. ČSR - Danska 12:2, Avstrija - Belgija 4:3, Zah Nemčija - Vzh. Nemčija 5:2. Švica - ČSR 4:2, Avstrija -Danska 6:2, Francija - Belgija 4:4, ČSR - Vzh. Nemčiji 4:3. Zah. Nemčija - Švica 4:4. Danes mednarodna nog. tehtna med «Branlhom» ie «Mošo» Danes bodo jugoslovanski nogometaši člani nogometnega kiuba «Branik» vrnili obisk nogometašem iz Moše, ki so pred časom obiskali Novo Gorico. Popoldne ob 16.30 bo nogometna tekma med obema moštvoma na nogometnem i-grišču v Moši, Ul. Gorizia. KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 2. septembra z začetkom ob 17. uri film Kardinal Lamberlini Igra GINO CERVI Letni kino v Skednju predvaja danes, nedelja 2. septembra z začetkom ob 18. in ob 20.30 uri napet film Rojena za ljubezen Technicolor MGM Igra Esther Williams DIRKE m e VELIKO NAGRADO I'IALIJE> Včeraj v Monzi najhitrejši Casteilotti Incident nemškega dirkača von Iripsa MONZA, 1. — Danes zjutraj in popoldne so se na dirkališču v Monzi nadaljevale poskusne vožnje dirkalnih avtomobilov za «Medevropski pokal* (športni avtomobili) in za ((Veliko nagrado Italije*. Popoldanske poskusne vožnje je oviral dež, zaradi katerega so bile tudi predčasno zaključene. Fangio, ki je včeraj postavil nov rekord proge s hitrostjo 221.402 km na uro, danes ni forsiral, pa tudi noben drug dirkač ni danes dosegel boljšega časa. Najhitrejši je bil Casteilotti s povprečno hitrostjo 220.318 km na uro. 1 uro pred zaključkom poskusnih voženj je prišlo na ovinku Roggia na cestnem dirkališču do incidenta. Prevrnil se je avto nemškega pilota Von Tripsa, vendar se vozaču ni pripetilo nič hu-deg8. Uradni rezultati današnjih poskusnih voženj so naslednji: Casteilotti (Ferrari) 2’43”4, Taruffi (Vanwall) 2*45”4, Moss (Maserati) 2’45”9, Behra (Maserati) 2*46”, Collins (Ferrari) 2*46”. Villoresi (Maserati) 2’47”7, De Portago (Ferrari) 2’47”8, Fangio (Ferrari) 2*50”. Trintignant (Maserati) 2*51 ”6, Musso (Ferrari) 2'52”. Jutri dopoldne ob 9. uri bo najprej start športnih avtomobilov za ((Medevropski pokal*, popoldne ob 15. uri pa se bodo začele dirke za ((Veliko nagrado Italije*. nega prvaka težke kategorij* Ezzarda Charlesa. ODBOJKA V PARIZU Zmaga Jugoslavije nad Zahodno Nemčijo PARIZ, 1. — V nadaljevanju svetovnega prvenstva odbojki so bili doseženi naslednji rezultati: « Moški: Francija - Izrael 3:» (3, 6, 6). SZ - Turčija 3:0 (0-5, 4). ČSR - Vzh. Nemčija 3:U (5, 4, 7), Madžarska - Holanfl* ska 3:0 (8, 8, 7), Izrael - Luksemburg 3:0 (8, 2, 3), ZDA -Belgija 3:0 (2, 12, 12), Ju«°' slavija - Zah. Nemčija 3:0 (“> 2, 0), Poljska - Kuba 3:0 (z> 1, D- -.. . Zenske. Vzh. Nemčija Francija 3:0 (13. 4, 12), SZ *§ ZDA 3:0 (7, 4. 6), Avstrija ’ Zah. Nemčija 3:0 (10, 7, ; Ob Holandska - Belgija 3:0_ (10. -5), Romunija - Brazilija «• (15, 4. 3) JADRANJE Svetovno prvenstvo v tekmovanju jadrnic — Danes jf, j BOKS NEAPELJ, 1. — Ljt* , i bila v Neaplju svečana otvoritev 34. svetovnega prvev" stva v tekmovanju jadrni vrste «Zvezda». Prvenstva s. udeležuje 64 jadrnic trinajstih držav. Največ je italijan' skih — 24. poleg drugih bosta tekmovali tudi dve Ju' goslovanski. SEARLE, 1. — Harry Mat-thews je premagal po točkah v 10 rundah bivšega svetov- Odjovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • rrt< LjLLaLL predvaja danes 2. in jutri 3. septembra ob 18. in 20.30 uri film Athena in 7 sester (JANE* POVffilL EDMUND PURD0M DEBBIE REVNOTS VIC DAM0NE LOUIS CALHERN ftocčoEo crx>c0oa000000ooOO0000000č>0000000a000o0Q0000Q0O0000000o000ooc>oo000O000c000QQ00O000000000W0c0000000000000000000000c0000a000000000000o000o00ooo^^ ^ C ^ 2. IVAN BRATKO 1 TELESKOP Samo brada je bila močna, odločna. Bil je ves nežen in mlad, kakor Michelangelov David, ki mu le obraz in lasje razodevajo čuječnost in moč. Štefanu je obvisel pogled na Crtovi skrbno zapeti srajci: vedel je, da pod njo, tik nad komolcem, skriva dolgo, komaj zaceljeno brazgotino. To zimo je bil ranjen. «Ce bi ga ne poznal, bi mislil, da se sali. Toda ta brazgotina...» je Štefanu rojilo po glavi, črt je nadaljeval: , „ . »Navaliti bi morali hkrati. Od vseh strani. V viharni noči V dežju. Takrat jim navadno ugasnejo luci. Potem pa - skok k mitraljezcu in polastitev mitraljeza. Za to ^ Nato Stefan z nasmeškom, z desnim kotom ust, ker mu Je na levi malomarno visela cigareta: «Slamnjac pa je dovolj?» »Teh1Zpad~ kolikor hočeš. Pet tisoč. Na vsakem ležišču Ko sta bila na zahodnem koncu taborišča, je Stefan opazil visok vodni rezervoar, ki je bil ze onstran žice. Crt mu je razložil, da tja hodijo po trije interniranci vsakih nekaj dni črpat vodo za taborišče. Pred nekaj dnevi je bil na črpalki Dušan. Po delu se je povzpel na stolp z rezervoarjem. Kot na dlani je videl pod sabo ves svet okrog Gonarsa: sama pšenica in koruza, sama ravnina, le tu in tam kak gozdič ali holm. Daljave so bile rahlo zameglene, pa vendar je videl morje in Brda Ko se je spustil na tla, je stopil k njemu tenente Paa —* pravijo, da simpatizira z nami — in ga potrepljal po rami; «Se ne splača uiti, je sama ravnina.* Dušan pa nazaj; «Gledat sem šel, ali je rezervoar že polni* Paa se je zamišljeno smehljal in mu prinesel velik kos belega kruha s surovim maslom, kakor da bi hotel reči: »Jejte, če ze pobegniti ne morete!* še istega večera so se za barakami na severni strani sesli Črt, Štefan in Dušan. Tam se je taboriščni hrup ze polegel. Malokdo 'je zablodil tja. Posedli so po velikih kamnih, ki se jih je držal pesek. Stefan je vnovič pripovedoval o tem, Kako so ga slučajno aretirali in kako ne vedo, kdo je, ker je pod tujim imenom. Mnogo je vedel povedati o osvajalčevem divjanju in o vabljivem koščku domače zemlje, ki so mu jo iztrgali partizani. Črtu je zlast* ostal v spominu prizor, ki ga je povedal kot mimogrede: Za osvobojeno vasjo dirja mlad fant na zaplenjenem arabcu; obe roki visoko v zraku: v eni velika slovenska zastava z zvezdo, v drugi revolver, s katerim strelja v nebo, vpijoč: »Svoboda!* — Spet so se povrnili na beg: rSe se spominjaš, Dušan, kako sva ga pripravljala že v čiginju?* V čiginju sta bila pred prihodom v Gonars. «Slamnjace na žice,* je kot mimolete dodal črt. Dušan je gledal v tla. Nato pa je dvignil oči — črne, bleščeče se, rahlo orosene, ju živo pogledal in se nasmehnil. Beli, močni zobje so se mu zasvetili. Rahlo se je sklonil — bil je za glavo višji od njiju — in uprl svoj pogled v Štefana: »Samo tam so bili koli mnogo nižji. Pa gozd za žicami.i «A tu nas je več. Gozda ni, je pa pšenica.* «A koliko bi jih padlo?* ga je ostro pogledal Dušan. «Vsi nikoli ne bomo prišli ven!* In cez čas spet Crt: »Ne bodo vedeli na koga streljati. Počez bodo vžgali. Dušan, saj si nas ti sam tako ucil!» »Moralo bi nas biti mnogo!* ga je mimogrede zavrnil Dušan. «Dvanajst bi nas bilo takoj!* «Za čez žico?* ga je postrani pogledal Dušan. »čez zico!» črt ga je pogledal naravnost v oči. Dušan je napel spodnjo ustnico in se močno zresnil: «Poskusiti moramo z bolj zanesljivimi stvarmi. Jutri pričnemo z .recitacijo’!* Razložil jima je svojo zamisel: Dogovoril se je s skupino študentov, da bodo priredili recitacijski večer za oficirski kampo. Kampo interniranih jugoslovanskih oficirjev je bil kakih deset minut od civilnega. Podobna gostovanja med obema kampoma so bila redno ob sobotah zvečer. Oboroženo spremstvo za na pot je stelo običajno osem do deset vojakov, ki so se razdelili na začetek in na konec kolone. »Gostovat* bi šlo kakih petnajst ljudi, med njimi deset pripravljenih za beg Vojake bi si porazdelili: po dva na enega. Oborožili bi se s kamni in z bodali. »Jaz se javim za dva,* je rekel Štefan. »Dva prevzamem jaz* se je oglasil Črt. Napadli in razorožili bi jih nazaj grede, ko bi bila ze popolna tema. Vsa noč bi bila pred njimi. Petorici študentov, ki bi ne bili poprej obveščeni o podvigu, bi dali na izbiro: ali z njimi ali nazaj v kampo. Prav tako vojakom, ce bi se ne upirali. Vse točke večera bi pripravili študentje, le zborovsko recitacijo »Kovaška* bi se naučili vsi. Stefanu je bila zamisel pogodu bila je nagla, lahka, dokopali bi se do orožja. Takoj pa se je ustavil na njenih senčnih straneh: petorica neobvesčenih študentov mu ni bila všeč; samo majhen spodrsljaj pri enem izmed vojakov, in vse bi bilo na kocki. Pripovedoval je o poskusu osvoboditve Toneta Tomšiča iz ljubljanskih zaporov: paznika, ki je bil v celici za zasliševanje, so tolkli s kladivom po glavi in ga zastraševali, pa se ni niti uklonil niti onesvestil. Bil je kot bik. Okupator je včasih nagonsko oprezen. Dušan in Štefan sta začela misliti na vse najslabse možnosti. Po Dušanovem se petorici neobvesčenih ni bilo mogoče izog- ^imBnrLS0c(0dliČniJpripr^vljalci večerov, a zelo omahljivi-*' Dogovorila sta se, da priključijo desetorici se Igorja. . „ «xn v marksistični krožek se moraš vključiti. Maria„ ga vodi. Jaz delani ko škrat •» ga delam k0 Škrat,* je se opozoril črt stefa11®' Molk. Nato po daljšem presledku- .. «Ves. črt, jaz mislim tako; dajmo fantom raje otoHe v roke, madona! pa bodo vsi dobri marksisti. A ne?» Dušan in Crt sta prasnila v smeh. «Res, casa ni za to,» se je popravljal Stefan. , „ Vračali so se v svoje barake, črt je za Kmečko bar»J£' Kjei je bil popoldne, opazil temne, negibne sence p kovcanov. »Ne morejo spati, je pomislil. »Ne po postelji, po ko5nJv se um tori.., in jaz? Kaj bi dal, da bi se spet povrni*, boj!* Po Stefanovem pripovedovanju si ga je se bolj v'r zaželel Pozabil je na druge stvari. Niso mu bile vazne. prihodnost je videl v boju. »Samo tipljem, kako bi pobeg11 Pri Rakovčanih je drugače... skrb in topla zelja.* Nocoj je prav občutil, kaj ga loči od kmetov* A «črt. bi si ti res upal?* je tiho vprašal Štefan nočne tišine. »Kaj?* »S slamnjačo na žice.* »Jaz grem prvi.* »Moram to razmisliti... Z Igorjem... Ce D— , zamisel ne bi uspela... A recitacijo je treba popoln01 pripraviti!* ^ ,vf> Ločila sta se s krepkim stiskom rok, da so črta ^ leli prsti. ,hrum ^ Je polegel, le tu in tam kak rahel nagli koraki po pesku in grušču... utrip kampa v noči, ut ujetega, komaj slišno momljajočega življenja. _ji. Kampo globoko, mirno sope, kot uklenjen, truden veli «0' »A recitacijo je treba popolnoma pripraviti,* si je navijal Crt. (Nadaljevanje sledd