Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Mateja Nagode, Andreja Črnak Meglič, Katarina Ficko, Lea Lebar, Samo Pirec, Andreja Rafaelič Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Mateja Nagode, Andreja Črnak Meglič, Projekt Analiza potreb starejših občanov po skupnostnih oblikah dolgotrajne oskrbe v občini Domžale je izvedla raziskovalna skupina IRSSV: Katarina Ficko, Lea Lebar, Samo Pirec, Andreja Rafaelič Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah mag. Mateja Nagode dr. Andreja Črnak Meglič Avtorske pravice: avtorice, avtor in izdajatelj. Vse pravice pridržane. Katarina Ficko, univ. dipl. soc. del. Recenzentki: izr. prof. dr. Vesna Dolničar in izr. prof. dr. Mojca Urek Jezikovni pregled: Jana Lavtižar mag. Barbara Kobal Tomc Naslovnica: Alenka Pustotnik, Olea europea Prelom: Alenka Pustotnik, Olea europea Lea Lebar, mag. družb. inf. Izdal in založil: Inštitut RS za socialno varstvo Za Inštitut RS za socialno varstvo: mag. Barbara Kobal Tomc dr. Andreja Rafaelič Leto izida: 2021 , druga izdaja Urška Lindav Štepic, mag. manag. Spletno mesto: https://irssv.si/analiza_domzale Pri izvedbi projekta je sodelovala skupina študentov, financiranih v okviru Študentskih ino-Monografija je del projekta Analiza potreb starejših občanov po skupnostnih oblikah dolgo-vativnih projektov za družbeno korist 2016–2020 za študijski leti 2018/19 in 2019/20 (ŠIPK) trajne oskrbe v občini Domžale, ki jo izdaja Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo s (po abecednem vrstnem redu): podporo in financiranjem Občine Domžale. Luka Brecelj, Fakulteta za družbene vede, UL Ljubljana Jošt Cafuta Maček, Fakulteta za socialno delo, UL Ljubljana Žiga Čuk, Ekonomska fakulteta, UL Ljubljana INŠ NŠTI TITU TUT RS RS ZA ZA S SOCI OCIAL ALNO O VA V RS ARSTVO Metka Drča, Fakulteta za socialno delo, UL Ljubljana Olivija Grafenauer, Fakulteta za fiziko in matematiko, UL Ljubljana Fotografije, uporabljene v publikaciji, so prosto dostopne na pixabay.com. Samo Pirec, Fakulteta za socialno delo, UL Ljubljana Besedilo ne izraža uradnega stališča Občine Domžale in je avtorsko delo Tajda Pirih, Fakulteta za socialno delo, UL Ljubljana Inštituta RS za socialno varstvo. Ljubljana, 2021 Matej Rok Ritonja, Fakulteta za družbene vede, UL Ljubljana Renato Švara, Fakulteta za socialno delo, UL Ljubljana Jaka Toplak, Fakulteta za družbene vede, UL Ljubljana Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 58757891 ISBN 978-961-91472-7-6 (PDF) 2 3 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Recenziji neformalne oskrbovalce, in vzpostavitev koordinirane oskrbe in krepitev sodelovanja in Recenziji povezovanja sedanjih služb. Predlagajo torej spremembe, ki bi omogočile okrepljeno, bolj integrirano, na uporabnika osredotočeno oskrbo na domu. Izr. prof. dr. Vesna Dolničar Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani V monografiji avtorji uporabljajo sodobno terminologijo socialnega varstva in socialnega dela. Kot pripomoček jo lahko uporabijo predvsem občine, ki želijo poiskati najboljše nači-V Sloveniji že vrsto let čakamo na sprejetje novega zakona o dolgotrajni oskrbi ter go-ne, kako odgovoriti na potrebe občanov v skupnosti. Kot opozarjajo avtorji monografije, vorimo o relativni neaktivnosti odločevalcev na tem področju, ki jo potrjuje na primer morajo rezultatom in predlogom slediti zaveze, akcijski načrti ter konkretni ukrepi občin z poročilo Računskega sodišča, ki ukrepe na nacionalni ravni ocenjuje kot neuspešne pri namenom oblikovanja kakovostne oskrbe za ljudi. Rezultate, pridobljene na občinski ravni, zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti socialnovarstvenih storitev. Čeprav dolgotrajna ter lokalne izkušnje bi najverjetneje brez težav lahko preslikali tudi na nacionalno raven, oskrba na nacionalni ravni stagnira, pa na lokalni ravni lahko ubira druge samoiniciativne zato je monografija namenjena tudi odločevalcem na nacionalni ravni pri pripravi reform poti ter se oblikuje z dobrimi praksami od spodaj navzgor. Občine tako same iščejo rešit-skupnostne oskrbe in dolgotrajne oskrbe. Monografija je namenjena tudi strokovnjakom ve za izzive pri skrbi za starejše ljudi, da razvijejo primerne mehanizme, ki jim bodo omo-s področij socialne politike, socialnega dela, socialne varnosti in zdravstva kot tudi študen-gočili čim boljšo podporo pri življenju v skupnosti. Tega se je proaktivno lotila tudi Obči-tom sociologije, socialnega dela, socialne politike in zdravstvene nege. na Domžale in s študijo, ki jo je izvedel Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, analizirala potrebe občanov in na teh utemeljila predloge za razvoj dolgotrajne oskrbe v občini. Ta monografija temelji na rezultatih analize potreb in odgovorov za dolgotrajno oskrbo v občini Domžale. Kot poudarijo avtorji, na podlagi podatkov občino Domžale lahko umestimo med zadržane občine, tj. občine s povprečno mlajšim prebivalstvom, kjer izzivi staranja in oskrbe še niso v ospredju, vendar pa bodo glede na demografske projekcije postali vidnejši v bližnji prihodnosti. Občina Domžale je v tem pogledu delovala proaktivno, saj je z naročilom študije napravila prvi korak k ugotavljanju potreb uporabnikov, njihovih želja glede oskrbe in k iskanju rešitev. Avtorji v uvodnem delu monografije dolgotrajno oskrbo najprej obravnavajo teoretsko in jo umestijo v mednarodni in nacionalni kontekst. Sledi analiza občine Domžale najprej v šir- šem družbenem kontekstu, nato v kontekstu dolgotrajne oskrbe in nazadnje še iz perspektive njenih občanov. V tem delu avtorji monografije združujejo zbrane kvalitativne in kvantitativne podatke, rezultate pa utemeljujejo na pogledih številnih deležnikov, predvsem pa na perspektivi občanov in (potencialnih) uporabnikov dolgotrajne oskrbe v občini. Rezultate kvalitativnih in kvantitativnih metod združujejo v fazi interpretacije. V sklepnem poglavju avtorji v skladu z mednarodnimi in nacionalnimi smernicami oblikujejo predloge za nadaljnji razvoj dolgotrajne oskrbe v občini, ki so usmerjeni predvsem v krepitev in razvoj pomoči na domu oziroma v razvoj novih storitev v skupnosti, iskanje načinov, kako bolje podpreti 4 5 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Recenziji Izr. prof. dr. Mojca Urek Znanstvena monografija pomembno prispeva k razvoju ocenjevanja potreb dolgotrajne Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani oskrbe na lokalni ravni. Prav tako so avtorji naredili pomemben korak pri uporabi mešanih metod raziskovanja za ocenjevanje potreb dolgotrajne oskrbe in pripravo načrta za Monografija je nastala na podlagi občinskega projekta s praktičnim ciljem, da bi ugotovili razvoj novih skupnostnih odgovorov in storitev. potrebe ljudi v občini Domžale in poiskali odgovore na te potrebe. Nastala je kot posledica aktivnega pristopa in interesa občine, ki v luči demografskih sprememb, staranja prebivalstva in novonastalih uporabniških potreb prepoznava pomen iskanja rešitev na tem podro- čju, preden postane ta problematika preveč pereča in nevzdržna. Kot ugotavljajo avtorji monografije, se je občina tega lotila pravočasno, saj se bo s spremenjeno demografsko strukturo v naslednjih letih šele začela soočati. Monografija obsega bogat preplet kvantitativnih in kvalitativnih podatkov, v katerih prepozna nujno vlogo vključevanja uporabnikov in njihovega znanja v raziskavo z intervjuvanjem in anketiranjem. Zelo velik odziv ljudi na anketo kaže, da je tema dolgotrajne oskrbe in skrbi za starejše ljudi med pomembnejšimi, da o njej razmišljajo, si oblikujejo stališča ter želijo ta stališča tudi sporočati. Vpogled v perspektivo uporabnikov oziroma občanov je nedvomno prednost študije; vključenost na mikroravni pomeni možnost govoriti zase, možnost ude-janjiti načelo socialne vključenosti, prenos moči odločanja na posameznika in dostop do njihovih skritih realnosti. To daje možnost skupnega ustvarjanja rešitev s starejšimi ljudmi, te pa so lahko tudi navzkriž s teoretskimi predpostavkami. Kljub temu da je bila študija namenjena predvsem ugotavljanju potreb po dolgotrajni oskrbi, so rezultati pokazali, da so potrebe (tudi) drugje, in v tem smislu je študija zelo dragocena. Avtorji poudarijo na primer prevladujoče pomanjkanje globljih, trajnejših socialnih stikov starejših ljudi z drugimi in v tej luči predlagajo, da bi občina krepila prostovoljsko dejavnost, storitve socialnih stikov in družabništva z namenom preprečevanja občutka osamljenosti in odtujenosti. V prvem delu monografije avtorji opišejo metode zbiranja podatkov ter dolgotrajno oskrbo v mednarodnem in nacionalnem kontekstu. V nadaljevanju se osredinijo na občino Domžale, ki jo opišejo v širšem družbenem kontekstu in v kontekstu dolgotrajne oskrbe. Sledi poglavje o razvitosti dolgotrajne oskrbe v Domžalah, ki na podlagi podatkov razmeroma jasno prepoznava ključne sive lise pri zagotavljanju storitev dolgotrajne oskrbe. Zadnji, najobsežnejši del pa se osredotoča na uporabnika in njegove potrebe. Avtorji rezultate povzamejo v sklepnem poglavju, v katerem dodajo tudi predloge odločevalcem, tako na nacionalni kot na lokalni ravni. Prav zanje je monografija najkoristnejša. 6 7 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Kazalo Dolgotrajno dnevno varstvo ............................................................................................................85 KAZALO POTREBE PO DOLGOTRAJNI OSKRBI IN ODGOVORI NANJE ...........................................89 Stanovanje ..................................................................................................................................................90 UVOD .........................................................................................................................................................................11 Delo in denar ..............................................................................................................................................96 RAZISKOVALNE METODE IN ZBIRANJE PODATKOV ..............................................................17 Stiki in družabnost ...............................................................................................................................100 Merski instrumenti .................................................................................................................................18 Vsakdanje življenje ..............................................................................................................................104 DOLGOTRAJNA OSKRBA V LUČI SPODBUJANJA SKUPNOSTNIH OBLIK Življenjski dogodki ...............................................................................................................................107 OSKRBE .................................................................................................................................................................................. 25 Zadrege ..........................................................................................................................................................111 Umeščanje dolgotrajne oskrbe v slovenski prostor ...........................................................31 Institucionalna kariera .......................................................................................................................112 OBČINA DOMŽALE V ŠIRŠEM DRUŽBENEM KONTEKSTU .................................................43 Moč in cilji ...................................................................................................................................................114 Zemljepisne in okoljske značilnosti ............................................................................................44 KLJUČNI IZZIVI IN ODGOVORI NANJE ............................................................................................121 Struktura in značilnosti prebivalstva občine Domžale ..................................................45 LITERATURA ....................................................................................................................................................131 Prebivalci in gostota poseljenosti .........................................................................................45 Imensko kazalo ..............................................................................................................................................140 Značilnosti gospodinjstev .........................................................................................................47 Stvarno kazalo ..................................................................................................................................................141 Narodna in verska sestava prebivalstva ..........................................................................48 Izobraževalna infrastruktura in izobrazba prebivalstva ......................................49 Značilnosti državne in lokalne ekonomije ..............................................................................51 Pokojnine .............................................................................................................................................54 Dostop do stanovanj .....................................................................................................................56 Glavna prevozna sredstva in značilnosti prometa ....................................................57 Zdravje v občini ...............................................................................................................................58 Šport, kultura in umetnost..................................................................................................................62 RAZVITOST DOLGOTRAJNE OSKRBE V DOMŽALAH IN NJENI KLJUČNI AKTERJI ................................................................................................................................................................69 Dolgotrajna oskrba na domu ............................................................................................................73 Pomoč družini na domu .............................................................................................................73 Patronažno varstvo .......................................................................................................................77 Druge storitve dolgotrajne oskrbe na domu ..................................................................79 Dolgotrajna oskrba v institucionalnem varstvu .................................................................80 Domovi za starejše občane, kombinirani domovi in posebni socialno varstveni zavodi .............................................................................................................................80 Oskrbovana stanovanja .............................................................................................................84 Varstveno-delovni centri in centri za usposabljanje, delo in varstvo .. . . . . 85 8 9 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah UVOD Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Uvod V zadnjih dveh desetletjih smo v Sloveniji sočasno z intenzivnimi razpravami in starejši ljudje. Na splošno vemo, da dolgotrajna oskrba nikakor ni vezana zgolj na- razmišljanji o sistemski preureditvi in organizaciji dolgotrajne oskrbe izvedli števil-nje, saj je njen ključni kriterij vezan na potrebo po kontinuirani oskrbi pri vsakda-ne projekte in raziskave, ki popisujejo potrebe prebivalstva po dolgotrajni oskrbi na njih osnovnih in podpornih opravilih, ta pa se lahko pojavi v kateremkoli življenj-nacionalni in lokalni ravni. Čeprav je jedro razprav o dolgotrajni oskrbi povezano skem obdobju. Ker pa so najštevilčnejši uporabniki dolgotrajne oskrbe nedvomno predvsem s sistemsko oziroma nacionalno ravnjo, pa v ospredje vedno izraziteje prav starejši ljudje, smo se osredinili predvsem nanje. stopajo lokalna prizadevanja za oceno potreb po storitvah dolgotrajne oskrbe v lo- Raziskovanja potreb in odgovorov nanje smo se lotili z znanjem in izkušnjami, ki kalnih skupnostih, za iskanje ustreznih odgovorov na zaznane potrebe in pripravo smo si jih pridobili pri drugih projektih. Predvsem se nam je zdelo primerno upo- lokalnih strategij. Z analizami potreb in odgovorov dolgotrajne oskrbe lahko ta oko- rabiti metodo hitre ocene potreb in storitev (Flaker, Ficko, Grebenc, Mali, Nagode in lja pomembno vplivajo na politiko ne samo lokalne, temveč tudi nacionalne ravni. Rafaelič, 2019), ki so jo kolegi s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani (Mali Ocene potreb lokalnega prebivalstva po skupnostnih oblikah dolgotrajne oskrbe in drugi, 2017, Mali in drugi, 2019) in na Inštitutu za socialno varstvo (Rafaelič in dru-se je lotila tudi Občina Domžale, ki je v letu 2019 financirala projekt Analiza potreb gi, 2020) za področje dolgotrajne oskrbe preizkusili že v treh lokalnih okoljih (v ob-starejših občanov po skupnostnih oblikah dolgotrajne oskrbe v občini Domžale. S činah Straža in Žirovnica ter obalno-kraški regiji). Obenem smo se pri raziskavi opr-posluhom za potrebe svojih občanov in v prizadevanju po iskanju odgovorov na- li na številne podatke, ki jih zbiramo in obdelujemo na Inštitutu Republike Slovenije nje je tako napravila prvi, a ključni korak k postavitvi strokovnih izhodišč in vizi-za socialno varstvo za področje dolgotrajne oskrbe. Ti omogočajo vpogled ne samo je nadaljnjega razvoja skupnostne dolgotrajne oskrbe v svojem lokalnem okolju. v stanje na nacionalni ravni, temveč pogosto tudi na ravni vseh slovenskih občin.1 Domžale, kakor ugotavljamo v najnovejši raziskavi (Nagode, Lebar, Kovač, Rafa-Imamo torej dobro statistično podlago, ki smo jo obogatili še z drugimi podatki: se- elič, 2019a), glede na ureditev in organizacijo pomoči družini na domu, spadajo v kundarnimi (na primer podatki Statističnega urada RS, Zavoda RS za zaposlovanje, skupino »zadržanih« občin. To so občine, ki so glede na starostno strukturo med Nacionalnega inštituta za javno zdravje ipd.) ter primarnimi, torej tistimi, ki smo najmlajšimi in se zato s tematiko dolgotrajne oskrbe oziroma zagotavljanja pomoči jih zbrali med projektom in izključno v ta namen. Opravili smo številne intervjuje družini na domu še ne ukvarjajo tako intenzivno kot občine z manj ugodno demo- s starejšimi občani in ključnimi akterji dolgotrajne oskrbe v Domžalah, poleg tega grafsko strukturo. V takih občinah je treba krepiti zavedanje o pomenu zagotavlja- pa izvedli tudi obširno anketo med vsemi gospodinjstvi. To anketo štejemo med nja skupnostnih oblik dolgotrajne oskrbe in se nemudoma aktivno lotiti izdelave ključne prispevke k zbirki podatkov, še posebej zato, ker so se občani nanjo dobro vizije razvoja pomoči družini na domu in drugih oblik dolgotrajne oskrbe v doma- odzvali in kaže stanje na splošnejši ravni populacije. Če bi imeli ponovno možnost, čem okolju starejših ljudi. Vprašanje dolgotrajne oskrbe v Domžalah tako še ni pe- bi v raziskovanje intenzivneje vključili tudi neformalne oskrbovalce, ki so ključen reče, zato se je urejanja lotila v ključnem trenutku. člen v verigi izvajalcev dolgotrajne oskrbe. Monografija Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah je nadgradnja poročila Bogat preplet različnih vrst kvantitativnih in kvalitativnih podatkov in vidikov ure-Analiza potreb po skupnostnih oblikah dolgotrajne oskrbe v občini Domžale (Nagode ditve dolgotrajne oskrbe smo v fazi interpretacije združili in triangulirali. Tako nam in drugi, 2019b), ki smo ga v širšem krogu sodelavcev spisali za naročnico ob koncu je uspelo na ureditev in nadaljnji razvoj dolgotrajne oskrbe v Domžalah pogledati omenjenega projekta. Za monografijo smo prilagodili zgolj nekatera poglavja, pri iz različnih zornih kotov in jih med seboj smiselno povezati. In to je pravzaprav ena čemer smo dosledno ohranili rezultate analize in iz nje izhajajoče sklepe in predlo-izmed prednosti raziskave. Po drugi strani pa nam bogate količine raznorodnih po- 1 Objavljamo na primer podatke o oskrbi starejših ljudi po občinah. Dostopno na http://65plus.irssv.si/; http:// ge. Čeprav iz naslova to ni razvidno, so ciljna populacija projekta oziroma raziskave irssv3.eu-3.evennode.com/#/. 12 13 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Uvod datkov v fazi interpretacije ni uspelo povsem izčrpati in jih analizirati. To je šibka želimo zahvaliti starejšim občanom Domžal, ki ste si vzeli čas in se bili pripravljeni točka našega raziskovanja, ki izvira predvsem iz razmeroma kratke časovnice pro-pogovarjati z nami. Spustili ste nas v svoj vsakdanjik, svoje življenjsko okolje in svet jekta. Zato pa smo pridobili obširen arzenal podatkov za nadaljnjo rabo. ter nam s tem pomagali razumeti vaša življenja in potrebe na področju dolgotrajne oskrbe. Hkrati se zahvaljujemo nekaj več kot 1000 občanom in občankam, ki ste Monografija je sestavljena iz sedmih poglavij. Uvodnemu sledi krajše metodološko odgovorili na vprašalnik. Vaš zelo veliki odziv je pokazal na pomembnost obrav- poglavje, v katerem podrobno predstavimo raziskovalni načrt in uporabljene razi- navane teme, obenem pa omogočil zelo natančno ugotavljanje potreb, pa tudi mo- skovalne metode ter način zbiranja podatkov. V tretjem, konceptualnem poglavju žnih rešitev in znatno pripomogel k višji kakovosti rezultatov študije. Prav tako se opišemo sodobne koncepte in trende na področju dolgotrajne oskrbe v luči med-zahvaljujemo vsem ključnim deležnikom dolgotrajne oskrbe v Domžalah, ki ste narodnih in nacionalnih pravnih, programskih in strateških dokumentov. Sledi na začetku leta 2019 z nami na začetnem posvetovanju razpravljali o potrebah po četrto poglavje s prikazom občine Domžale v širšem družbenem kontekstu. Opiše- dolgotrajni oskrbi v Domžalah in nam s tem omogočili prvi uvid v stanje na tem mo zemljepisne in okoljske značilnosti, strukturo in značilnosti prebivalstva, zna- področju. In še posebej se zahvaljujemo tistim, ki ste nas v nadaljevanju sprejeli v čilnosti državne in lokalne ekonomije, medgeneracijsko sodelovanje, društvene svoje organizacije in nas seznanili z delom, ki ga opravljate za svoje soobčane. Po-in prostočasne dejavnosti. Razmere v Domžalah primerjamo z državno in regijsko sebno vlogo pripisujemo tudi študentom Fakultete za socialno delo, Fakultete za ravnjo (osrednja Slovenija). V petem poglavju popišemo mrežo akterjev dolgotraj- družbene vede, Fakultete za fiziko in matematiko in Ekonomske fakultete Univer- ne oskrbe v Domžalah in strukturo storitev, ki jih organizirajo in zagotavljajo, ter ze v Ljubljani, ki ste zelo zavzeto sodelovali v prav vseh fazah raziskovanja. Vaše hkrati ocenimo njihovo razvitost. Predzadnje poglavje je najobširnejše. Namenimo delo je bilo financirano iz Študentskih inovativnih projektov za družbeno korist ga ugotavljanju potreb lokalnega prebivalstva po dolgotrajni oskrbi in iskanju od-2016–2020 za študijski leti 2018/19 in 2019/20 (ŠIPK). Za korektno in uspešno sode- govorov nanje. Monografijo sklenemo s sinteznim poglavjem, v katerem povzame- lovanje, za posluh in podporo se zahvaljujemo tudi zaposlenim na Občini Domžale mo in povežemo konceptualna izhodišča z izsledki svoje raziskave ter oblikujemo ter Domu upokojencev Domžale, ki je brezpogojno podprl ključne dejavnike v raz- predloge za nadaljnji razvoj dolgotrajne oskrbe v občini. iskavi. In nazadnje smo hvaležni tudi svojim sodelavcem z Inštituta RS za socialno Kljub temu da monografija nagovarja Občino Domžale, ki je tudi naročnica projek- varstvo za pomoč in podporo pri organizaciji dela in dogodkov. ta, pa je lahko v prizadevanju za boljšo ureditev in organizacijo dolgotrajne oskr- be za svoje občane uporabna tudi za druge lokalne skupnosti. Spodbuja jih k bolj razvojni angažiranosti pri razvoju dolgotrajne oskrbe, zato je izhodiščni korak pri pripravi nadaljnjega ukrepanja in izdelavi dolgoročnejše vizije. Pomembna je tudi za odločevalce na nacionalni ravni, saj s prenosom lokalnih znanj lahko smiselno vplivajo na nacionalne sistemske rešitve. Hkrati je namenjena tudi strokovnjakom s področja socialne politike, socialnega dela in zdravstva, izvajalcem oskrbe in drugim, ki sodelujejo pri razvoju dolgotrajne oskrbe v skupnosti. Monografija temelji na raziskavi, ki smo jo v letu 2019 opravili v Domžalah. K njene-mu nastanku so prispevali številni ljudje, in ne zgolj avtorji tega besedila. Najprej se 14 15 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah RAZISKOVALNE METODE IN ZBIRANJE PODATKOV Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Raziskovalne metode in zbiranje podatkov Za analizo potreb starejših občanov po skupnostnih oblikah dolgotrajne oskrbe v želeli dobiti informacije o tem, katere storitve v skupnosti bi bilo po njihovem mne-občini Domžale uporabljamo mešane metode raziskovanja in sočasni triangula- nju treba še okrepiti ali vzpostaviti na novo in kakšne potrebe po dolgotrajni oskrbi cijski raziskovalni načrt (Creswell, Plano Clark, 2003: 229),2 pri čemer sočasno in v opažajo pri svojem delu in neposrednem stiku z uporabniki. kombinaciji uporabljamo različne raziskovalne metode in tehnike, torej tako kvali- Za potrebe raziskave smo opravili osem polstrukturiranih intervjujev s ključnimi tativne kot kvantitativne. Pri raziskovanju se opiramo na metodologijo hitre ocene izvajalci dolgotrajne oskrbe (angl. stakeholders) v občini, ki smo jih identificirali že v potreb in storitev (Flaker in drugi, 2019). začetni fazi analize: s patronažno službo Zdravstvenega doma Domžale, Rdečim Skupaj z naročnico in Domom upokojencev Domžale smo 22. marca 2019 v Dom-križem Domžale, Društvom upokojencev Domžale, Domom upokojencev Domža- žalah organizirali začetno posvetovanje, kamor smo povabili ključne akterje s pod- le, Medgeneracijskim društvom Jesenski cvet, izvajalcem pomoči na domu Comett ročja dolgotrajne oskrbe. Namen takšnega posvetovanja je, da s pomočjo lokalnih oskrba, Centrom za socialno delo osrednja Slovenija – vzhod, enota Domžale, in Med- strokovnjakov presodimo fokus raziskave in usmerimo nadaljnje raziskovalno delo. generacijskim centrom Bistrica. Za pripravo četrtega poglavja Občina Domžale v širšem družbenem kontekstu smo za Za pogovor z različnimi akterji v skupnosti smo pripravili opomnik, s pomočjo kate-svoje potrebe prilagodili Profil države in skupnosti iz priročnika o hitri oceni potreb rega smo zbrali podatke. Nekatere podatke smo zbrali iz obstoječih virov (s pomočjo in storitev (Flaker in drugi, 2019). V tem poglavju večinoma uporabimo že zbrane, letnih poročilih, spletne strani ipd.), druge pa z intervjuji. Ko smo opomnik izpolnili z sekundarne podatke. Prav tako v veliki meri uporabimo sekundarne podatke pri že obstoječimi podatki, smo ga še pred izvedbo intervjuja poslali sogovornikom, da pripravi poglavja o razvitosti dolgotrajne oskrbe in vlogi njenih ključnih akterjev, ki ga pregledajo in se pripravijo nanj. Tako smo za intervjuje porabili manj časa, kot bi ga pa jih mestoma dopolnimo s podatki, ki smo jih posebej za namene te študije zbrali sicer, saj smo se pogovarjali predvsem o tistih temah, o katerih nismo dobili informa-z intervjuji. Ti podatki so osrednji vir informacij predvsem v poglavju o potrebah po cij iz obstoječih virov podatkov, slednje pa smo komentirali. Intervju smo vedno op-dolgotrajni oskrbi in odgovorov nanje, ki jih združujemo s podatki in rezultati, zbrani-ravili v paru, pri tem je en raziskovalec vodil intervju, drugi pa ga je zapisoval. Intermi z anketo, ki smo jo opravili med občani Domžal. vjuje smo posneli in jih na podlagi zvočnega posnetka dobesedno prepisali, zapisano V nadaljevanju predstavimo raziskovalne instrumente, ki smo jih izdelali in uporabi- pa nato vstavili v opomnik. Ker so bili naši intervjuji polstrukturirani in smo opomnik li pri tej analizi. Najprej predstavimo kvalitativne, nato pa še kvantitativne. uporabili zgolj kot pripomoček za pogovor, so imeli sogovorniki veliko prostora, da so osvetlili tudi druge teme. Merski instrumenti Opomnik, ki smo ga pripravili za pogovor z akterji v skupnosti, obsega več različnih Pri raziskovanju potreb ter načrtovanju služb in storitev je nujno sodelovati s tem: prostorska umestitev v skupnosti, vizija zavoda oziroma društva in njegovo skupnostjo. Intervjuvali smo različne akterje, ki že delujejo na področju dolgotraj-poslanstvo, dejavnost, uporabniki in kader ter odnos med njimi, izobraževanja, orga- ne oskrbe v občini Domžale in imajo največ stika z uporabniki dolgotrajne oskrbe. nizacijska struktura in metode dela. Z intervjujem smo torej želeli izvedeti čim več o Z intervjuji smo želeli dobiti podatke o tem, katere službe in storitve, ki delujejo na storitvah, ki jih zavod oziroma društvo zagotavlja, kako jih zagotavlja, kako je vpeto področju dolgotrajne oskrbe, v občini že obstajajo in kako delujejo, obenem pa smo v okolje in kje vidi možnost razvoja dolgotrajne oskrbe. 2 Izberemo ga takrat, ko želimo z uporabo rezultatov ene metode podpreti in potrditi rezultate druge metode ter Med ključne akterje na področju dolgotrajne oskrbe uvrščamo tudi Občino, zato tako povečati skupno veljavnost rezultatov. Zbiranje in analiza podatkov posamezne raziskave poteka sočasno smo v novembru 2019 opravili skupinski intervju s predstavniki Občine in občin-in neodvisno, združevanje nastopi šele v fazi interpretacije. 18 19 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Raziskovalne metode in zbiranje podatkov ske uprave. Z intervjujem smo želeli izvedeti, kako je v Domžalah urejena dolgotraj- v občini Straža (Mali in drugi, 2017). Navedeno gradivo smo uporabili kot vodilo in na oskrba, kako je v posamezne dejavnosti vpeta Občina, s kakšnimi izzivi se pri teme prilagodili ciljni skupini ter področju raziskovanja. V intervjuju smo se osre- tem spopada in kakšna je njena vizija glede skrbi za starejše ljudi v prihodnje, še dotočili na življenjski svet posameznikov. Zanimalo nas je, kako poteka njihov posebej glede na nacionalno raven. vsakdanjik, kakšno pomoč in podporo potrebujejo in kdo jim ju zagotavlja, kako so z njima zadovoljni, s kom se družijo, kje živijo (doma, pri sorodnikih, v instituciji Ključni sogovorniki pri ugotavljanju potreb po dolgotrajni oskrbi in načrtovanju ipd.), kakšna je njihova finančna situacija in podobno. služb in storitev so zagotovo ljudje, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo. Službe, storitve in to, kako jih bomo v prihodnje oblikovali, najbolj vplivajo prav na kakovost življe-Za ugotavljanje, kako razširjene in dostopne so trenutno storitve za starejšo nja uporabnikov. Hkrati pa ravno starejši ljudje, ki že uporabljajo različne formalne in populacijo v občini Domžale in predvsem, kaj si občani na tem področju želi-neformalne oblike pomoči, vedo, kaj deluje, kaj bi bilo treba izboljšati in katere stori-jo v prihodnje, smo pripravili anketni vprašalnik. V anketnem vprašalniku so tve bi bilo treba vzpostaviti na novo. S polstrukturiranimi intervjuji s (potencialnimi) nas zanimali splošni demografski podatki anketirancev (starost, spol, izobraz-uporabniki smo dobili dostop do informacij o tem, kakšne so potrebe starejših ljudi, ba ipd.), njihova življenjska situacija (s kom živijo, ali potrebujejo podporo ter kakšno pomoč in podporo že uporabljajo, kako je ta ustrezna in učinkovita in kaj bi kakšno podporo ipd.) in ocena različnih vidikov življenja v Domžalah. Slednji še potrebovali, pa za zdaj v skupnosti ni na voljo. Intervjuvali smo skupaj 17 ljudi, sta-se nanašajo na storitve in dejavnosti, ki so povezane predvsem z življenjem sta- rih 65 let ali več, razdeljenih na štiri skupine glede na kraj bivanja (doma ali institu-rejše populacije. Anketni vprašalnik je sestavljen iz 24 vprašanj. Vprašanja so cionalno varstvo) in tip oskrbe, ki jo prejemajo (ne potrebujejo podpore in pomoči večinoma zaprta, le zadnji dve sta odprti. drugih, pomagajo jim neformalni oskrbovalci, prejemajo formalno oskrbo). Anketni vprašalnik so v papirnati obliki prejela vsa gospodinjstva v občini. Izpolnil Preglednica 1: Vzorec intervjujev ga je lahko vsak član gospodinjstva, ne glede na starost. Kljub temu smo v uvodu Število Povprečna anketnega vprašalnika prejemnikom predlagali, da vprašalnik izpolni najstarejša Spol intervjujev starost oseba v gospodinjstvu. Živijo doma, samostojno in 6 2 moška, 4 ženske 75,1 ne prejemajo nobene oskrbe V prizadevanju za čim višjo stopnjo odzivnosti občanov smo se z naročnico do-govorili, da občane obveščamo o poteku projekta v reviji Slamnik in jih s tem po- Živijo doma in prejemajo 2 moški in ženska 73,5 neformalno oskrbo sredno nagovarjamo, naj izpolnijo anketni vprašalnik, ko ga bodo dobili na dom. Poleg tega je bil anketni vprašalnik v elektronski obliki (spletni anketni vprašalnik) Živijo doma, kjer so živeli pred dopolnjenim 65. letom, 4 3 ženske, 1 moški 91,5 dostopen tudi na spletni strani Občine Domžale, Doma upokojencev Domžale in na in prejemajo formalno oskrbo lokalnem spletnem portalu Domžalec.si. Tiskani izvodi anketnega vprašalnika so Živijo v institucionalnem varstvu 5 2 moška, 3 ženske 81,5 bili za izpolnitev na voljo tudi na posameznih lokacijah v Domžalah: na Centru za socialno delo osrednja Slovenija – vzhod, Enota Domžale, Občini in Upravni eno- Skupaj 17 6 moških, 11 žensk 80,6 ti Domžale, v Zdravstvenem domu Domžale, Območnem združenju RK Domžale, Opomnik za vodenje intervjuja smo pripravili s pomočjo indeksa potreb (Flaker in Domu upokojencev Domžale, Knjižnici Domžale in Medgeneracijskem centru Bi- drugi, 2008; Flaker, Mali, Rafaelič, Ratajc, 2013), hitre ocene potreb in storitev (Fla-strica. Anketiranje je potekalo v septembru in prvem tednu oktobra. ker in drugi, 2019) in s pomočjo hitre ocene potreb in storitev dolgotrajne oskrbe 20 21 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Raziskovalne metode in zbiranje podatkov Anketo je skupaj s Slamnikom prejelo 13.500 gospodinjstev v Domžalah. Izpolnilo na skupnost v Domžalah. Če primerjamo delež odgovorov glede na krajevno jo je 1056 oseb, kar ob predvidevanju, da je anketo izpolnila ena oseba iz gospodinj-skupnost, vidimo, da je distribucija odziva v večini primerljiva z dejansko struk-stva, pomeni 9,6-odstotno stopnjo odziva.3 Glede na okoliščine odziv ocenjujemo turo deleža prebivalstva v občini Domžale glede na kraj bivanja (krajevna skup-pozitivno. Nagovarjali smo namreč splošno populacijo Domžal (nagovor ni bil nost). Nekoliko višji odziv vidimo v krajevni skupnosti Slavka Šlandra in krajev-oseben), brez dodatnih spodbud, vprašalnik pa je bil razmeroma dolg.4 Zadovolji- ni skupnosti Venclja Perka (za približno tri odsotne točke), nekoliko nižji odziv vo visok odziv pripisujemo predvsem želji občanov po boljši ureditvi položaja sta- (za približno dve odsotni točki) pa v krajevnih skupnostih Dob in Homec Nožice. rejših v njihovem lokalnem okolju. Zagotovo je k stopnji odgovora pripomogel tudi posluh Občine Domžale za potrebe njenih občanov, s čimer jim je ponudila prilož- nost pri soustvarjanju nadaljnjega razvoja dolgotrajne oskrbe. Preglednica 2: Delež anketirancev po krajevnih skupnostih glede na delež prebivalcev v občini Krajevna skupnost Delež anketirancev Delež prebivalcev KS Slavka Šlandra 25,0 21,1 KS Toma Brejca Vir 12,6 12,0 KS Venclja Perka 14,3 11,4 KS Simona Jenka 8,2 8,3 KS Dob 5,1 7,6 KS Dragomelj Pšata 4,1 3,9 KS Jarše Rodica 7,0 7,4 KS Ihan 6,5 7,2 KS Radomlje 6,1 6,4 KS Preserje 5,5 4,5 KS Homec Nožice 2,0 4,3 KS Krtina 2,7 4,0 KS Rova 1,0 1,9 Največji delež odgovorov (25 %) so prispevali prebivalci krajevne skupnosti Slavka Šlandra, ki je glede na število prebivalcev obenem tudi največja krajev-3 Po končanem anketiranju smo še nekaj mesecev prejemali izpolnjene ankete. Zaradi časovnice projekta jih v analizo sicer nismo mogli vključiti, kažejo pa na motiviranost občanov za sporočanje svojega mnenja. 4 Stopnje odgovorov so pri raziskavah po pošti načeloma bistveno nižje kot pri telefonskih anketah, še posebej kadar nagovarjamo celotno populacijo, in ne izrazito specifične in ozko opredeljene. Slednje so običajno bolj motivirane za sodelovanje. Stopnjo odgovora navadno zvišajo tudi različne spodbude, denimo finančne, krajši vprašalniki, osebni nagovor (Kalton in Vehovar, 2001). 22 23 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah DOLGOTRAJNA OSKRBA V LUČI SPODBUJANJA SKUPNOSTNIH OBLIK OSKRBE Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Dolgotrajna oskrba v luči spodbujanja skupnostnih oblik oskrbe Dolgotrajna oskrba je eno izmed zelo aktualnih področij zanimanja javnih poli-državi navadno prevladuje prvi ali drugi tip oskrbe (Nagode in drugi, 2019a). Kljub tik na področju sociale in zdravstva. Gre namreč za hitro naraščajoče in spremi- načelni naklonjenosti skupnostnim oblikam oskrbe pa gre pri dolgotrajni oskrbi za njajoče se področje, ki potrebuje reaktivne, proaktivne in učinkovite odzive na veliko več kot zgolj za izbiro med prvim in drugim tipom oskrbe. spremembe in potrebe in je s tem predmet mnogih reform, ki jih izvajajo države. Starejši ljudje niso homogena skupina; izzivi, s katerimi se spoprijemajo pri uvelja-Mnoge evropske države so že pred leti začele sistemsko urejati dolgotrajno oskrbo vljanju človekovih pravic, so raznoliki. Medtem ko so nekateri zelo aktivni v svoji (denimo sprejetje posebnega zakona za to področje), danes pa se tako rekoč vse dr- skupnosti, se mnogi drugi soočajo z brezdomstvom, pomanjkanjem ustrezne oskr- žave ukvarjajo s pomembnim vprašanjem, kako organizirati učinkovit in vzdržen be, osamljenostjo in izključenostjo (Poročilo generalnega sekretarja Združenih na- sistem, ki bo odgovoril na potrebe ljudi. Pri dolgotrajni oskrbi gre za oskrbo ljudi, ki rodov, 2011). Ravno zato je pomembno, da razvijamo dolgotrajno oskrbo, ki zagota-potrebujejo organizirano in kontinuirano pomoč in podporo pri dnevnih opravilih, vlja storitve po meri posameznika, kontinuirano oskrbo ne glede na obseg potreb, in obenem za sistem, ki zagotavlja ljudem dostojno življenje in omogoča izbiro, kje in resnično možnost izbire storitev, ki jih človek potrebuje, in vpliv na storitve, ki jih kako bodo podporo prejeli. Dolgotrajna oskrba je torej (Flaker in drugi, 2008, str. 21) prejema. »fenomen, ki prinaša veliko novost pri zagotavljanju socialne varnosti V nadaljevanju opozorimo na nekatere splošne, pa tudi bolj specifične dokumente kot povsem drugačna paradigma sui generis, ki presega stare obrazce in priporočila, ki tako ali drugače spodbujajo razvoj dolgotrajne oskrbe in varujejo organiziranja oskrbe, načinov pristopa k človeški stiski, statusa uporabnikov pravice starejših ljudi. Dokumenti, ki jih analiziramo, se razlikujejo po pomembnos- in bistva procesov pomoči. Dolgotrajna oskrba je prekinitev, paradigmatski ti. Različna priporočila in smernice nimajo neposrednega učinka na notranjo po- prelom in preboj, ki ustvarja nove obrazce solidarnosti, pomoči in strokov- litiko, kot ga imajo na primer konvencije, ki so za države pogodbenice zavezujoče nosti. Z vzpostavljanjem novih mehanizmov socialne varnosti in novih orga- (Ficko, 2015). Nekateri dokumenti zajamejo več družbenih skupin, drugi pa so bolj nizacijskih struktur in novih načinov zagotavljanja storitev pomoči in podpo- specifični in se osredotočajo na pravice starejših ljudi. re stojimo pred izzivom, kako na različnih ravneh vzpostaviti nove odgovore, Evropska socialna listina (1999) kot eden temeljnih dokumentov Sveta Evrope na ki bodo presegali stare delitve, paradokse in tudi krivice posameznikom in področju človekovih pravic v 23. členu priznava starejšim ljudem pravico do so- skupinam«. cialnega varstva in državam pogodbenicam nalaga, da zagotovijo starejšim lju-Različni dokumenti, konvencije in deklaracije na evropski in mednarodni ravni dem možnosti, da ostanejo polnopravni člani družbe s pomočjo ustreznih služb, priznavajo starejšim ljudem posebno varstvo. Poudarjajo pomembnost vključe- sredstev, nastanitev in zdravstvenih storitev. Listina Evropske unije o temeljnih pra-vanja starejših ljudi v skupnost in obsojajo vsakršno diskriminacijo na podlagi vicah (2010) prepoveduje diskriminacijo na podlagi starosti, starejšim ljudem priz-starosti. Zavzemajo se za zagotavljanje boljšega dostopa do storitev v skupnosti nava pravico do dostojnega in samostojnega življenja, vključenost v družbeno in in poudarjajo nujnost spoštovanja dostojanstva ljudi z dolgotrajnimi stiskami. kulturno življenje ter pravico do socialne varnosti in pomoči. Spodbujajo in zagovarjajo nujnost ustreznih reform zdravstvenega in socialnega Akcijski načrt Sveta Evrope 2015–2019 poudarja, da je treba okrepiti zagotavljanje varstva in s tem dolgotrajne oskrbe kot ključnega področja, ki ga je treba razvijati in storitev ljudem v skupnosti ne glede na intenziteto potreb. Pravico do skupnostne reformirati (Poročilo generalnega sekretarja Združenih narodov 2011; Ficko, 2015). oskrbe velikokrat napačno razumemo kot privilegij ljudi, ki potrebujejo manj oskr- Sistemi dolgotrajne oskrbe v evropskem in mednarodnem prostoru so raznovrstni be. Odbor ministrov Sveta Evrope v Akcijskem načrtu poudarja ravno nasprotno: in obsegajo tako institucionalne kot tudi skupnostne oblike oskrbe. Pri tem v vsaki 26 27 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Dolgotrajna oskrba v luči spodbujanja skupnostnih oblik oskrbe nujno je, da tudi ljudem, ki potrebujejo več oskrbe, zagotovimo oskrbo v skupnosti ko gre za službe in storitve različnih sektorjev (na primer socialno in zdravstveno (Skupne evropske smernice 2012; Ficko, 2015). varstvo) (Rafaelič, 2012). Priporočila niso pravno zavezujoča, imajo pa pomembno vlogo pri načrtovanju re- V večini evropskih držav dolgotrajna oskrba ni urejena kot posebna socialna po- forme sistemov oskrbe. Tako so denimo Skupne evropske smernice (2012) praktičen litika, temveč je zagotavljanje dolgotrajne oskrbe razdrobljeno v odgovornostih pripomoček pri načrtovanju prehoda k skupnostnim oblikam oskrbe za ljudi, ki so in zato premalo integrirano med zdravstvenim in socialnim resorjem. Zdravstve- trenutno nameščeni v institucijah, in tiste, ki so sicer doma, vendar ne prejemajo ni sistem je odgovoren za oskrbo, ki jo izvajajo zdravstveni delavci, medtem ko ustrezne oskrbe. Zelena knjiga (2005) na ravni Evropske unije spodbuja razpravo so storitve, povezane s podporo osebi, ki potrebuje pomoč pri dnevnih opravilih, o potrebnih reformah sistemov oskrbe. Tudi drugi dokumenti poudarjajo zagota- navadno organizirane znotraj socialnega varstva. Dolgotrajna oskrba je običajno vljanje kakovostne oskrbe, vključenosti v skupnost in pravico do neodvisnosti lju- financirana iz različnih virov in organizirana na različnih ravneh – vertikalnih in di, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo (Evropska komisija, b. d.). horizontalnih. Le nekatere države imajo tak sistem, v katerem sta zdravstveno in socialno varstvo integrirana horizontalno (na primer Danska, Irska, Portugalska). Mednarodni in evropski dokumenti, konvencije in priporočila se med seboj dopol- V večini držav horizontalno delitev na sektorja spremlja še vertikalna delitev odgo- njujejo in povezujejo, zato jih moramo brati skupaj, kot celoto. Dokumenti, ki smo vornosti in porazdelitev moči med različnimi ravnmi: nacionalna, regijska, lokalna jih zgoraj povzeli, posredno in neposredno pozivajo k premiku k skupnostni oskrbi. (Spasova in drugi, 2018). V Sloveniji oskrbo na domu zagotavljamo v okviru zdra- Po eni strani krepijo moč uporabnikov storitev, tako da priznavajo ljudem, ki doži- vstvenega varstva s patronažno službo in v okviru socialnega varstva s pomočjo vljajo dolgotrajne stiske, enake pravice kot vsem drugim ali pa jih še posebej zava- družini na domu, pri čemer je odgovornost za organizacijo te storitve nadalje po- rujejo. Po drugi strani pa države pogodbenice pozivajo, naj zagotovijo ustrezno in razdeljena med državo in lokalno oblastjo. To je značilen primer tako horizontalne učinkovito oskrbo v skupnosti (Ficko, 2015). kot tudi vertikalne porazdelitve moči in odgovornosti. Usmeritve evropskih in mednarodnih dokumentov za vzpostavitev vzdržnega in Dolgotrajno oskrbo sestavljajo storitve, ki jih izvajajo številni izvajalci na različnih učinkovitega sistema dolgotrajne oskrbe se kažejo tudi v osrednjih trendih v dol-področjih, zato so potrebni dobra medsebojna povezanost, koordinacija in sode- gotrajni oskrbi, ki smo jim priča v Evropi danes (Spasova, Baeten, Coster, Ghailani, lovanje. Medsektorsko povezovanje je tako izziv tudi za Slovenijo, saj vemo, da je Peña-Casas in Vanhercke, 2018; Nagode in Lebar, 2019) in imajo pomembno vlogo danes dolgotrajna oskrba sistemsko razdrobljena in se zagotavlja pod okriljem raz- tudi pri snovanju sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe v Sloveniji: ličnih zakonskih aktov. To razdrobljenost naj bi presegel zakon o dolgotrajni oskrbi, • integrirana dolgotrajna oskrba s središčno vlogo uporabnika ki jo bo uredil kot posebno polje socialne varnosti. Skladno s tem pa seveda tudi financiranje, kakovost storitev, integracijo storitev in pravico do izbire storitve, kar • oskrba na domu kot prioriteta je tesno povezano tudi z že prej opisanim trendom postavljanja oskrbe na domu • povezovanje formalne in neformalne oskrbe. na prvo mesto, in vlogo neformalne oskrbe v celotnem sistemu dolgotrajne oskrbe. Neformalna oskrba, ki se izvaja kot dopolnilo formalni oskrbi ali kot nadomestilo Povezovanje in sodelovanje med različnimi resorji in storitvami oziroma služba- zanjo, velja za hrbtenico dolgotrajne oskrbe. mi je ključno za vzpostavitev integrirane in celostne dolgotrajne oskrbe (MDDSZ 2008; Flaker in drugi, 2008; Kodner, 2009). Izkušnje s terena namreč kažejo, da je Neformalni oskrbovalci so družinski člani, prijatelji ali sosedje, ki redno pomagajo takšnega sodelovanja med različnimi službami v skupnosti premalo, še posebej 28 29 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Dolgotrajna oskrba v luči spodbujanja skupnostnih oblik oskrbe uporabniku, navadno brez plačila. Družinski člani, prijatelji in sosedje, večinoma integrirano oskrbo, ki jim je po meri, pri tem pa spoštujejo človekove pravice in so to ženske, opravijo veliko skrbstvenega dela.5 Neformalna oskrba je temelj veči-dostojanstvo vsakega posameznika. ne sistemov dolgotrajne oskrbe v Evropi in je pogosto obravnavana kot stroškovno učinkovit način preprečevanja institucionalizacije in omogočanja uporabnikom, Umeščanje dolgotrajne oskrbe da ostanejo v domačem okolju (Zigante, 2018). v slovenski prostor Najnovejši načrti reform za dolgotrajno oskrbo vsebujejo pomembne dele, ki so V Sloveniji za zdaj nimamo enotnega sistema, ki bi urejal področje dolgotrajne osredotočeni na neformalno oskrbo. Skupni trend je uvedba neposrednega finan-oskrbe. Oskrbo, kakršno potrebujejo ljudje, ki doživljajo dolgotrajne stiske, urejajo ciranja ali neposredno plačilo neformalnim oskrbovalcem. Pogosto te ukrepe mo-različni zakoni s področja socialnega in zdravstvenega varstva, posredno pa tudi tivira želja, da bi uporabnikom omogočili večjo izbiro med različnimi tipi oskrbe, z drugih področij.6 Zakonodaja s področja socialnega varstva ureja podporo in po- pa tudi prizadevanje, da bi spodbudili in podprli oskrbo, ki jo zagotavljajo družina, moč v obliki prejemkov in subvencij,7 za ljudi, ki sami nimajo dovolj sredstev za prijatelji ali sosedi. To pomeni, da so razlike med formalno in neformalno oskrbo, preživetje, v obliki storitev z namenom preprečevanja in odpravljanja socialnih plačano in neplačano oskrbo, vse bolj zabrisane, kar ima pomembne posledice za stisk,8 in pravice, ki izhajajo iz dela.9 Novost na tem področju je Zakon o osebni asi-vlogo neformalnih oskrbovalcev in kakovost zagotovljene oskrbe (Zigante, 2018). stenci, ki se je začel uporabljati prvega januarja 2019 in ureja storitve osebne asi-Pomembno ni samo plačilo, ampak tudi podpora neformalnim oskrbovalcem s stence, kot pomoč uporabniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih upo- strani strokovnjakov, izmenjava izkušenj in znanj, pa tudi dejanske razbremeni-rabnik ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje oviranosti, a jih vsakodnevno tve. Pogosto je odločitev za neformalno oskrbo posledica materialne stiske in slabe potrebuje doma in zunaj doma, da lahko živi neodvisno, aktivno in je enakoprav- organizacije različnih tipov potrebne pomoči na domu na sistemski ravni. V načr- no vključen v družbo.10 tovanje sprememb je tako nujno vključiti neformalne oskrbovalce in razviti dober V nadaljevanju pogledamo tri programske dokumente, ki so podlaga in usmeritev sistem podpore na tem področju (usposabljanje, svetovanje, plačilo, pravice iz na- za razvoj oskrbe v skupnosti v Sloveniji: Resolucijo o nacionalnem programu social-slova delovnega razmerja – na primer dopust in drugo). nega varstva za obdobje 2013–2020 (2013), Strategijo dolgožive družbe (v nadaljeva- *** nju: Strategija) in Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja«. Rdeča nit, ki smo jo že večkrat poudarili, je postavljanje skupnostne oskrbe, ki jo zagotavljamo v domačem okolju, in druge oblike skupnostnega življenja, ki omo- Pomembna podlaga za razvoj dolgotrajne oskrbe v Sloveniji je Resolucija o nacio- gočajo čim večjo samostojnost in vpliv uporabnika, na prvo mesto. Pomemben nalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020, ki jo je Državni zbor spre-dokument za vzpostavljanje sistema, ki temelji na skupnostni oskrbi, so Evropske smernice za prehod iz institucionalnih k skupnostnim oblikam oskrbe (2012). Kot smo 6 Šolstvo, pravosodje, kultura. 7 Zakon o socialnem varstvu, Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih že poudarili, pri tem ne gre zgolj za en sam, »pravi« tip oskrbe, pač pa za paleto sto-sredstev, Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev, Zakon o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb. ritev, ki ljudem ne glede na intenziteto ali naravo potreb zagotavljajo kontinuirano 8 Zakon o socialnem varstvu, Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, Zakon o osebni asistenci, Pravilnik o osebni asistenci, Zakon o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb, 9 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 5 Poročilo EUFAMI iz leta 2015 (v raziskavi je sodelovalo 22 držav) navaja, da je 80 odstotkov vseh neformalnih 10 Osebna asistenca, namenjena ljudem z ovirami, ne pa tudi starejšim nad 65 let, razen ko človek pravico do oskrbovalcev za ljudi s težavami v duševnem zdravju ženskega spola. osebne asistence pridobi, preden izpolni 65 let. 30 31 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Dolgotrajna oskrba v luči spodbujanja skupnostnih oblik oskrbe jel aprila 2013. Namenjena je razvoju sistema socialnega varstva v Sloveniji in opre-V vseh državah članicah EU se izločanje v smislu socialne udeležbe povečuje, ko se deljuje temeljna izhodišča, cilje in strategije razvoja. Postavi tri cilje: 1) zmanjševanje ljudje starajo. Na to vpliva več dejavnikov, kot so na primer nizki dohodki in slabo tveganja revščine in povečevanje socialne vključenosti socialno ogroženih in ranlji-zdravstveno stanje (Jehoel-Gijsbers in Vrooman, 2008). Za zagotavljanje večje so-vih skupin prebivalstva; 2) izboljšanje razpoložljivosti in pestrosti ter zagotavljanje cialne vključenosti Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje dostopnosti in dosegljivosti storitev in programov; 3) izboljševanje kakovosti storitev 2013–2020 spodbuja razvoj različnih preventivnih programov za promocijo solidar-in programov ter drugih oblik pomoči s povečanjem učinkovitosti upravljanja in nosti, nediskriminacije, zmanjševanje neenakosti in razvijanje prostovoljstva. vodenja izvajalskih organizacij, povečanjem njihove avtonomije ter upravljanjem Pestrost in dostopnost storitev in programov. Osemnajsto načelo Evropskega socialnega kakovosti in zagotavljanjem večjega vpliva uporabnikov in predstavnikov uporab-stebra (2017) priznava vsem pravico do cenovno dostopnih in kakovostnih storitev nikov na načrtovanje in izvajanje storitev. dolgotrajne oskrbe, zlasti oskrbe na domu in storitev v skupnosti. Kot smo že napisali, Glede na spremenjene demografske razmere v Sloveniji, pa tudi glede na evropske si Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 priza-trende s področja dolgotrajne oskrbe nameni posebno pozornost starejšim ljudem deva za razvoj enotnega sistema dolgotrajne oskrbe za vse starostne skupine ljudi, ki in dolgotrajni oskrbi. Starejšim ljudem pogosto grozijo revščina, osamljenost in iz-potrebujejo oskrbo. V skladu z evropskimi trendi daje pri tem prednost skupnostnim ključenost. Ob vseh tveganjih postaja oskrba ljudi z dolgotrajnimi stiskami zaradi vse oblikam oskrbe. Do leta 2020 želi med uporabniki institucionalnih oblik in uporabnivečjega povpraševanja po storitvah dolgotrajne oskrbe vedno večji izziv ( Resolucija ki skupnostnih oblik socialnega varstva doseči razmerje 1 : 1.11 o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020, 2013; Rant, 2013). Sedanji odgovori na potrebe ljudi po dolgotrajni oskrbi so razmeroma togi, vezani V nadaljevanju pogledamo, kako nacionalni program socialnega varstva v svojih ci- so na različne statuse, socialni položaj, intenzivnost in obseg oskrbe. Resolucija o ljih umesti in opredeli razvoj dolgotrajne oskrbe. nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 poudari potrebo po zagotavljanju pestrosti programov in izvajalcev storitev, ki odgovarjajo na raznovr-Zmanjšanje tveganja revščine in povečanje socialne vključenosti. Boj proti socialni iz-stne potrebe uporabnikov in na njihovo dostopnost, tako cenovno kot tudi fizično ključenosti je eden od ključnih ciljev pokojninskih sistemov. Evropski steber social- (ne glede na kraj bivanja ali funkcionalno oviranost). Spodbuja razvoj verificiranih, nih pravic (2017) priznava vsem starejšim ljudem pravico do sredstev, ki zagotavljajo razvojnih in eksperimentalnih ter dopolnilnih programov socialnega varstva, ki dostojno življenje. Dohodek gospodinjstev močno vpliva na materialno prikrajša-naj bodo oblikovani kot odgovor na ugotovljene konkretne potrebe ljudi in skup- nost in dostop do socialnih pravic, nizke pokojnine so močno povezane z visoko nosti, in načrtuje uvajanje novih oblik življenja v skupnosti. Gre za pomembno stopnjo tveganja revščine v starosti. Pri tem je bistveno višja stopnja tveganja revšči-spremembo pri načrtovanju storitev in programov, ki odgovarjajo na potrebe ljudi ne med starejšimi ženskami, še posebej tistimi, ki živijo same (Smolej Jež in Trbanc, in so ukrojene po njihovi meri. 2017; Jehoel-Gijsbers in Vrooman, 2008). Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 si prizadeva za zagotavljanje ustrezne ravni socialne Povečanje avtonomije izvajalcev in učinkovitejše spremljanje doseganja ciljev. Resolu-varnosti posameznikom in družinam, za katero sami iz različnih razlogov ne morejo cija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 porabnikom poskrbeti. Starejše ljudi, še posebej pa starejše samske ženske, izpostavi kot ranljivo priznava pomembno vlogo pri opredeljevanju lastnih potreb, načrtovanju in razvi-skupino z najvišjim tveganjem revščine. Predvideva razvoj novih ukrepov za zmanj- janju programov in storitev. Poudarja pomembnost krepitve moči uporabnikov in ševanje revščine in socialno vključevanje ter spremljanje učinkov različnih ukrepov 11 En uporabnik skupnostnih oblik socialnega varstva na vsakega uporabnika institucionalnih oblik socialnega na te skupine. varstva. 32 33 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Dolgotrajna oskrba v luči spodbujanja skupnostnih oblik oskrbe predstavnikov uporabnikov glede izbora storitev in programov in spodbuja razvo- be naj bodo torej dostopne in pestre, predvsem pa po osebni meri ljudi, ki dolgotraj-ja zastopništva, zagovorništva in samozagovorništva. no oskrbo potrebujejo. Pomemben cilj Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025, »Skupaj za druž- 2013–2020 je spodbujanje ocenjevanja koristnosti vključenosti v programe in sto-bo zdravja« govori o pomenu razvoja dolgotrajne oskrbe in integrirane, skupno-ritve za uporabnike (usmerjenost v rezultate/koristi za uporabnike), pri čemer je vistne obravnave. Podobno poudarja Resolucija o nacionalnem programu socialnega dik uporabnikov ključen, saj lahko le ti najbolje ocenijo smiselnost in korist storitev, varstva za obdobje 2013–2020, da je dolgotrajna oskrba izrazito medsektorsko po-ki jih uporabljajo; to pa je zagotovo priložnost za razvoj novih, inovativnih progradročje in ga je mogoče urediti le s sodelovanjem med socialnim in zdravstvenim mov in storitev ter za načrtovanje sprememb že obstoječih, da bolje odgovorijo na varstvom, prizna pa tudi pomembno vlogo vključevanja sorodnikov, prostovolj- potrebe ljudi in skupnosti. cev, nevladnih organizacij in zasebnega sektorja pri razvijanju področja. Prav tako si resolucija prizadeva za zagotavljanje večje učinkovitosti in kakovo-Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo sti dela izvajalskih organizacij in reorganizacijo izvajalskih mrež na področju so-zdravja« sledi štirim krovnim ciljem: cialnega varstva (poleg centrov za socialno delo, ki so se že reorganizirali, na tem 1. boljše zdravje in blagostanje ter manj neenakosti v zdravju mestu Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 prebivalcev Slovenije omenja tudi varstveno-delovne centre). 2. dostopen, uspešen in stabilen sistem zdravstvenega varstva, ki se učinkovito prilagaja potrebam prebivalstva Za razvoj ustreznih in učinkovitih odgovorov na potrebe ljudi je medresorsko 3. zadovoljni pacienti in izvajalci usklajevanje celostne obravnave uporabnikov ključno, na kar opozarjajo, kot smo 4. večji prispevek zdravstva k razvoju Slovenije. pisali v prejšnjem podpoglavju, tudi mednarodne smernice. Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 predvideva izboljšanje Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za druž- medresorskega sodelovanja in s tem naslovi eno od ključnih pomanjkljivosti seda- bo zdravja« opredeli vzpostavitev integriranega in celovitega sistema dolgotraj-nje ureditve. ne oskrbe kot ključni izziv v Sloveniji. Poudari nujnost zagotavljanja dostop-Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva 2013-2020 zelo jasno opredeli nosti zdravstvene obravnave ljudem, ki imajo hkrati več zdravstvenih težav, ki potrebo po vzpostavitvi enotnega sistema dolgotrajne oskrbe. Uporabnika in nje-doživljajo socialne stiske, potrebujejo geriatrično obravnavo, rehabilitacijsko, gove potrebe pri tem postavi v središče načrtovanja potrebnih odgovorov – stori-paliativno oskrbo in dolgotrajno oskrbo na domu po končanem zdravljenju ali tve in programe moramo razvijati v skladu z ugotovljenimi potrebami uporabnika. pomoč pri skrbi za kronično bolezen in pri dnevnih aktivnostih. Posebno pog-Ko prizna uporabnikom vlogo nepogrešljivih sodelavcev pri načrtovanju in spre- lavje nameni dolgotrajni oskrbi, v kateri opredeli ukrepe za razvoj tega področja: mljanju izvajanja storitev in programov, še dodatno podkrepi zahtevo po socialni • Ukrep 1: Sprejem Zakona o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci vključenosti starejših ljudi. Pri tem ne gre zgolj za vključenost starejših ljudi v raz- • Ukrep 2: Razvoj modelov skupnostnih oblik dolgotrajne oskrbe, lične družbene aktivnosti, kar si velikokrat predstavljamo pod izrazom »aktivno vključno s spodbujanjem preventive, zgodnje rehabilitacije in staranje«, ampak tudi za vključenost v procese odločanja in načrtovanja sistema uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije na področju dolgotrajne oskrbe, v katerih so pomembni sogovorniki. Storitve dolgotrajne oskr- 34 35 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Dolgotrajna oskrba v luči spodbujanja skupnostnih oblik oskrbe dolgotrajne oskrbe in osebne asistence Nujnost ureditve področja dolgotrajne oskrbe predvidi tudi Strategija dolgožive • Ukrep 3: Izvedba pilotnega projekta enotne vstopne točke za družbe iz leta 2017, ki poudarja pomen kakovostnega staranja in medgeneracij-dolgotrajno oskrbo in osebno asistenco in koordinacije skega sodelovanja ter zastavi usmeritve za oblikovanje odgovorov na izzive zara- obravnave v skupnosti za uporabnike storitev dolgotrajne oskrbe di demografskih sprememb. Beremo jo lahko kot nadaljevanje in dopolnitev prej in osebne asistence omenjenih Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva (2013-2020) in Re- • Ukrep 4: Vzpostavitev enotne informacijske točke za dolgotrajno solucije o nacionalnem programu zdravstvenega varstva 2016-2025 »Skupaj za druž- oskrbo in enotnega postopka ugotavljanja potreb po tuji pomoči bo zdravja«. Usmerjena je v štiri področja oziroma štiri stebre delovanja: trg dela in in oskrbi (Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva, izobraževanja, samostojno, zdravo in varno življenje vseh generacij, vključenost v 2016-2025 »Skupaj za družbo zdravja« ). družbo, oblikovanje okolja za aktivnosti v celotnem življenjskem obdobju. Podobno kot Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva 2013-2020, Reso-Trg dela in izobraževanje. Demografske spremembe vplivajo tudi na trg dela in go-lucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025 »Skupaj za družbo zdrav-spodarsko rast. Zmanjšuje se število prebivalcev v starostni skupini 20 do 64 let. ja« poudari nujnost razvoja skupnostnih oblik oskrbe in deinstitucionalizacije. Kot To lahko ob nespremenjeni strukturi delovne aktivnosti, urejenosti trga dela in pomembno nalogo poudari krepitev storitev v domačem okolju in ustanovitev upokojitvenih pogojih sčasoma negativno vpliva na gospodarsko rast. Potrebne centrov za demenco, ki naj bi na enem mestu zagotavljali storitve zdravstvenega so prilagoditve tako na trgu dela kot tudi v izobraževanju. V Sloveniji se zmanjšu- in socialnega varstva. je delež vključenih v programe vseživljenjskega učenja. Strategija dolgožive družbe (2017) spodbuja daljšo delovno aktivnost z uvajanjem prilagodljivejših oblik dela Finančni viri, ki so na voljo zdaj, ne bodo zadostovali za razvoj ustrezne in učinkovi-za starejše ljudi in upokojence ter omogočanjem kontinuiranega izobraževanja in te dolgotrajne oskrbe v prihodnosti. Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega usposabljanja. Prizadeva si za prilagoditev delovnih mest in delovnega časa, med-varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« poudari, da bomo morali za vzdržen generacijski prenos znanja in razvoj novih delovnih mest. Strategija se pri tem ne sistem dolgotrajne oskrbe v prihodnje urediti financiranje področja in izvajanja osredotoča zgolj na starejše in upokojene ljudi, pač pa na izkoristek potenciala vseh storitev socialne in zdravstvene pomoči za tiste, ki doživljajo dolgotrajne stiske. Na-generacij ter na povezovanje in sodelovanje med različnimi generacijami. črtuje vzpostavitev možnosti za razvoj različnih oblik dolgotrajne oskrbe in podpo- re samostojnemu življenju v domačem okolju. Prizadeva si za zagotovitev razmer Samostojno, zdravo in varno življenje vseh generacij. Strategija dolgožive družbe (2017) za zdrav način življenja in socialno vključenost v vseh življenjskih obdobjih in pou-spodbuja zdrav način življenja in zmanjševanje neenakosti v zdravju. Prizadeva darja pomen ustreznega in številčno dovolj močnega kadra. si za prilagoditev sistema socialne zaščite demografskim spremembam in enako- mernejšo porazdelitev bremen financiranja med generacijami. Poudarja nujnost Kljub temu da gre za dokument, ki razvija področja zdravstvenega varstva, so ge- stabilnih in dolgoročno vzdržnih sistemov socialne zaščite. sla, ki se ponavljajo skozi vso Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja«, zelo podobna tistim iz nacionalnega proga-Spodbuja vzpostavitev učinkovite dolgotrajne oskrbe, ki spodbuja neodvisno živ- ma socialnega varstva – dostopne in kakovostne storitve, ki odgovarjajo na potre- ljenje v skupnostnih oblikah, ki naj ne bo privilegij, temveč naj bo dostopna tudi so-be uporabnikov, pestrost oblik oskrbe, socialna vključenost, integrirana in celovita cialno šibkejšim. dolgotrajna oskrba, skupnostna oskrba. Družinski člani, prijatelji, sosedje in prostovoljci opravijo veliko skrbstvenega dela. 36 37 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Dolgotrajna oskrba v luči spodbujanja skupnostnih oblik oskrbe Neformalni oskrbovalci so zato pomembni akterji na področju dolgotrajne oskrbe. ljenje v domačem okolju, zato so potrebne spremembe in vključitev stanovanjske, Strategija dolgožive družbe (2017) poudari pomen finančne in strokovne podpore socialne in prostorske politike. Spodbuja razvijanje alternativnih institucionalnih neformalnim oskrbovalcem in spodbuja lokalne skupnosti k zagotavljanju pro- in skupnostnih oblik stanovanjske oskrbe (oskrbovana stanovanja, stanovanjske gramov in storitev za zadovoljevanje potreb po dolgotrajni oskrbi. Poudari nujnost zadruge, oskrbniške družine idr.). Prizadeva si za boljši dostop do javnega prevoza reforme pokojninskega sistema in zagotovitev novega dodatnega javnega vira ter razvijanje starosti prijaznih mest in skupnosti. sredstev za sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo temeljil na solidarnosti. Dostopnost različnih aktivnosti, programov in storitev v skupnosti (tako finančni Kot smo že omenili, je zdravje pomemben dejavnik vključenosti v družbo in nje- kot tudi fizični in dejanski12) pomembno vpliva na vključenost ljudi, ki doživljajo nega razvoja ( Strategija dolgožive družbe, 2017; Jehoel-Gijsbers in Vrooman 2008). dolgotrajne stiske, v družbo, pa tudi na njihovo aktivnost v družbi. Stebri Strategije Strategija dolgožive družbe (2017) spodbuja zdrav in aktiven način življenja, hkrati tako skupaj pokrivajo več področij delovanja, na katerih so potrebne spremembe pa narekuje takšno ureditev in reformo sistemov oskrbe, ki ustreza potrebam upo- za doseganje boljše kakovosti življenja v različnih obdobjih starosti. rabnikov in spodbuja njihovo čim večjo samostojnost. *** Vključenost v družbo. Pomembnost vključevanja ranljivih družbenih skupin v Nacionalni programski dokumenti torej kažejo, da Slovenija na deklarativni ravni družbo kot polnopravnih državljanov poudarjajo številni dokumenti na nacional- sledi evropskim in mednarodnim smernicam na področju reforme sistemov dol- ni, evropski in mednarodni ravni. Strategija dolgožive družbe (2017) si prizadeva za gotrajne oskrbe, da si prizadeva za vključevanje ljudi z dolgotrajnimi stiskami in po-vključenost posameznika v družbo v vseh življenjskih obdobjih, ne glede na ma- vezovanje različnih služb in resorjev za zagotavljanje kakovostne integrirane oskr- terialno stisko ali socialne in druge okoliščine. Prizadeva si za preprečevanje nasi-be. V središče postavlja uporabnike, ki naj jim bo oskrba prilagojena. Dokumenti lja in diskriminacije zaradi starosti in za ustvarjanje možnosti za pomoč tistim, ki se med seboj dopolnjujejo in skupaj tvorijo smernice za razvoj vzdržnih sistemov doživljajo nasilje (varne hiše, pravna in psihološka podpora in pomoč). Spodbuja oskrbe s pestro ponudbo storitev in ureditev posameznih področij (delo, izobraže- medsebojno pomoč, prostovoljstvo in neformalno oskrbo in vključenost starejših vanje, stanovanjska oskrba) v skladu s potrebami ljudi. ljudi v različne kulturne in športne dejavnosti z zagotavljanjem boljšega dostopa in pestrosti programov na teh področjih. Kljub deklarativnemu priznavanju nujnosti sprememb na področju dolgotrajne oskrbe pa je neskladje med zahtevami in smernicami domačih in evropskih do-Strategija dolgožive družbe (2017) posebej poudari pomen sodelovanja starejših lju-kumentov ter prakso pri nas veliko. Konvencijo o pravicah invalidov smo podpisali di na vseh ravneh političnega odločanja in načrtovanja. Izkušnje, želje in potrebe že leta 2007, Evropske smernice za prehod iz institucionalnih k skupnostnim obli-starejših ljudi so nepogrešljive pri iskanju rešitev in načrtovanju sprememb siste- kam oskrbe so izšle leta 2012, Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva mov oskrbe. (2013–2020) smo sprejeli leta 2013, vendar se potrebne spremembe na sistemski Oblikovanje okolja za aktivnosti v celotnem življenjskem obdobju. Izkušnje s terena so ravni do zdaj pri nas niso zgodile. V praksi so sicer že opazni premiki v tej smeri, na pokazale, da veliko ljudi ne more dostopati do najbližje okolice svojega doma za-primer sprejetje Zakona o osebni asistenci in izvajanje pilotnih projektov na podro-radi različnih ovir, ki so zanje težko premagljive. Še vedno veliko ljudi živi v stano- čju dolgotrajne oskrbe pod okriljem Ministrstva za zdravje13 in tistih, ki jih v okviru vanjih brez dvigala, slabše dostopen je zanje tudi javni prevoz. Strategija dolgožive 12 Storitve in programi morajo biti na voljo vsem uporabnikom ne glede na intenzivnost potreb ali stisk, ki jih doživljajo. družbe (2017) poudari pomen prilagoditve bivalnega prostora za samostojno živ-13 Izvedba pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi (Ministrstvo za zdravje, 2018). 38 39 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah evropskih projektov izvajajo organizacije neodvisno (na primer projekt CrossCare Zavoda za oskrbo na domu v Ljubljani), vendar pa so obenem nujne spremembe na sistemski ravni, da bomo lahko zagotovili vzdržne in ustrezne odgovore na hitro naraščajoče potrebe ljudi. Pri ugotavljanju potreb in odgovorov nanje ima še posebej pomembno vlogo lokal- na skupnost, saj lahko najbolje prepozna potrebe svojih občanov ter poišče lokalno ustrezne rešitve kot odgovor na zaznane potrebe. To je še zlasti pomembno pri za- gotavljanju skupnostnih oblik podpore, pri čemer ima, sploh v okviru socialnega varstva, veliko vlogo in nalogo prav občina. Če imamo na primer v mislih pomoč družini na domu, je občina tista, ki je dolžna storitev zagotoviti ter jo finančno usmerjati in podpreti. Analize Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo s tega področja že vrsto let opozarjajo na velike razlike glede zagotavljanja in izvajanja pomoči družini na domu, kar zrcali različen pristop in senzibilnost občin, se pra-vi 212 »mikrosistemov«, do razvoja skupnostne oskrbe. Nacionalne smernice so, kot smo videli, sodobne in ustrezne, vprašanje je torej, kako jih doseči na lokalni ravni. 40 41 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah OBČINA DOMŽALE V ŠIRŠEM DRUŽBENEM KONTEKSTU Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Občina Domžale v širšem družbenem kontekstu Ozemlje občine, ki se razteza v smeri sever–jug, delimo na zahodni ravninski del, Zemljepisne in okoljske značilnosti južni del Bistriške ravnine in vzhodni del vzhodnoalpskega hribovitega sveta, ki obsega griče Moravške doline in Črnega grabna (Kralj, 2016, str. 15). S skoraj 36.000 prebivalci se občina Domžale uvršča med večje slovenske obči- ne,14 po površini pa je med slovenskimi občinami na 97. mestu in spada med sre- Na večinoma ravninski legi je edini višji relief manjša vzpetina, poimenovana Go- dnje velike občine. ričica. S severne, zahodne, jugozahodne in vzhodne strani ravnino obdaja hribovi- Slika 1: Zemljevid občine Domžale, meje krajevnih skupnosti (Vodeb in Zakrajšek 2016) ti svet Kamniških planin, trzinski hrib z Ongerjem, Dobenom in Rašico (641 m), za njim pa Pimberk s Soteškim hribom (405 m) in Šumberk, ki je nekaj deset metrov višji od Soteškega hriba. Občina leži v srednjem toku Kamniške Bistrice, ki zameju- je občino na severu. Ob reki poteka pas največje zgostitve prebivalstva in delovnih mest v občini, in sicer na ozemljih naselij Homec, Radomlje in Domžale (Kralj, 2016, str. 15). Občina Domžale spada v osrednjeslovensko regijo. Leži v srednjem toku Kamniške Bistrice na pretežno ravninski legi. Najbolj je poseljena v pasu ob reki. Gosto poseljena občina ima ugodno lego v bližini Ljubljane. Struktura in značilnosti prebivalstva občine Domžale Prebivalci in gostota poseljenosti V občini Domžale je v letu 2018 živelo 35.917 ljudi, od tega 49,2 odstotka moških in 50,8 odstotka žensk. Pri tem večje število žensk med prebivalci občine sestavljajo predvsem ženske, stare 65 let ali več, med mlajšim prebivalstvom občine pa je več moških. Preglednica 3: Prebivalci in gostota poseljenosti Slovenija Osrednjeslovenska regija Domžale Celotno prebivalstvo 2,070.050 543.964 35.917 Občino sestavlja 50 naselij in 13 krajevnih skupnosti,15 med katerimi je največja Moški 1,030.234 (49,8 %) 267.071 (49,1 %) 17.673 (49,2 %) (po številu prebivalcev) krajevna skupnost Slavka Šlandra, najmanjša pa krajevna skupnost Rova. Leži v bližini prestolnice in glavnega državnega avtocestnega kri- Ženske 1,039.816 (50,2 %) 276.893 (50,9 %) 18.244 (50,8 %) ža, na severovzhodnem delu Ljubljanske kotline. Gostota naseljenosti 102,1 preb./ km2 233,1 preb./ km2 496,8 preb./ km2 14 Občina Domžale je po številu prebivalcev na šestem mestu med slovenskimi občinami. 15 Dob, Dragomelj Pšata, Homec Nožice, Ihan, Jarše Rodica, Krtina, Preserje, Radomlje, Rova, Simona Jenka, Vir: SURS, 2018, stanje 1. 7. 2018 Slavka Šlandra, Venclja Perka, Toma Brejca. 44 45 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Občina Domžale v širšem družbenem kontekstu Domžale spadajo v skupino občin z najmlajšim prebivalstvom, saj se uvrščajo v geografske in prometne lege in bližine glavnega mesta Ljubljane, kjer je več mož- zgornjo osmino občin z najnižjo povprečno starostjo in najnižjim indeksom stara- nosti za zaposlitev, večji trgovski centri in večja ponudba formalnega izobraževa- nja (99,7).16 V občini je 17,1 odstotka prebivalcev starejših od 65 let, starejših od 80 let nja, so Domžale privlačne za poselitev. To pa je za občino tudi izziv, da ne postane pa jih je 4,4 odstotka. Delež te skupine je v občini Domžale nekoliko nižji, kot to velja spalno naselje (Urbanistični načrt mesta Domžale, 2015). za povprečje Slovenije. Glede koeficienta starostne odvisnosti17 se občina uvršča V občini Domžale je rodnost višja kot umrljivost. V letu 2017 je bil naravni prirast v na raven slovenskega povprečja in povprečja v regiji. občini (2,5) precej nad slovenskim negativnim naravnim prirastom (– 0,1). Selitveni Preglednica 4: Starostna struktura prebivalstva prirast v tujino pa je bil v istem letu negativen (– 1,2), kar pomeni, da se je iz Domžal Osrednjeslovenska Slovenija Domžale več ljudi odselilo v tujino, kot se jih je iz tujine preselilo v Domžale. regija Povprečna starost 43,3 41,9 41,2 Indeks staranja 130,6 114,5 99,7 Značilnosti gospodinjstev Delež prebivalcev, starih 0–14 let [%] 15,1 16,0 17,2 V občini Domžale je 13.194 gospodinjstev. Povprečna velikost gospodinjstva znaša Moški 15,6 16,8 18,1 2,7 osebe. V občini živi kar precej ljudi samih (gospodinjstva z eno osebo). Takšnih Ženske 14,6 15,3 16,3 je 3746, tj. 28,4 odstotka. Statistični podatki o starostni strukturi enočlanskih Delež prebivalcev, starih 15–64 let [%] 65,3 65,7 65,7 gospodinjstev v občini niso dostopni, so pa pomembni, saj ostarelost enočlanskih Moški 67,7 67,7 67,4 gospodinjstev prinaša številne zdravstvene, socialne in splošne družbene izzive. Ženske 62,9 63,7 64,0 Preglednica 5: Značilnosti gospodinjstev Delež prebivalcev, starih 65 let ali več [%] 19,7 18,3 17,1 Osrednjeslovenska Moški 18,8 15,6 14,5 Slovenija Domžale regija Ženske 22,6 21,0 19,7 Število gospodinjstev skupaj 824.618 215.138 13.194 Delež prebivalcev, starih 80 let ali več [%] 5,3 5,2 4,4 Velikost gospodinjstev v odstotkih Moški 3,5 3,6 3,0 1 član 32,7 35,1 28,4 Ženske 7,1 6,7 5,8 Koeficient starostne odvisnosti 53,2 52,3 52,3 2 člana 25,4 23,5 23 Naravni prirast na 1000 prebivalcev – 0,1 2,1 2,5 3 člani 18,5 17,3 19,2 Selitveni prirast v tujino na 1000 prebivalcev 0,6 1,1 – 1,2 4 člani 14,8 15 18,4 Vir: SURS, 2018, stanje 1. 7. 2018, SURS, Selitveno gibanje prebivalstva 2017, Naravno gibanje prebivalstva 2017 5 članov 5,3 5,6 6,8 Občina se visoko uvršča glede na gostoto poseljenosti in s 496,8 prebivalca na kva- dratni kilometer močno presega regionalno in slovensko povprečje. Zaradi ugodne 6+ članov 3,2 3,5 4,2 16 Indeks staranja, ki predstavlja razmerje med številom oseb, starih 65 let ali več, in številom oseb, mlajših od 15 let. Povprečna velikost gospodinjstva 2,5 2,5 2,7 17 Koeficient starostne odvisnosti pove, koliko otrok in starejših prebivalcev je odvisnih od 100 delovno sposobnih oseb. Vir: SURS, SI-STAT, 2018 46 47 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Občina Domžale v širšem družbenem kontekstu Narodna in verska sestava prebivalstva Izobraževalna infrastruktura in izobrazba prebivalstva Občina Domžale je glede na narodno in versko sestavo prebivalstva precej hoDomžale imajo dobro razširjeno mrežo vzgojno-izobraževalnih ustanov. V občini mogena. Pretežni del prebivalstva (86,2 %) sestavljajo Slovenci, slovensko drža-deluje 17 vrtcev, ki jih obiskuje 85,2 odstotka predšolskih otrok, in sicer v prvi staro-vljanstvo pa ima 94,5 odstotka občanov, kar je nekoliko višje od povprečja za celot- stni skupini 70,1 odstotka, v drugi pa 94,6 odstotka predšolskih otrok. Vključenost no Slovenijo (93,9 %). otrok v vrtce je za skoraj pet odstotnih točk višja, kot to velja za povprečje Slovenije. Preglednica 6: Prebivalstvo po narodni pripadnosti, regije, občine in država, Popis 200218 Dobro je razširjena tudi mreža osnovnih šol, kjer pa sicer v oddelke vključujejo več Narodna pripadnost Slovenija Osrednjeslovenska regija Domžale učencev, kot to velja za povprečje Slovenije in tudi regije. Število učencev na odde-Narodno opredeljeni Slovenci 1,631.363 388.902 25.788 lek znaša 23,2, kar presega število učencev na oddelek v povprečju države (19). Po- Narodno opredeljeni drugi 135.619 45.414 1622 udariti pa velja, da se je v desetih letih (od 2008 do 2018) v občini Domžale število Narodno neopredeljeni 22.141 8150 261 otrok v starosti od šest do 14 let povečalo za 625 otrok oziroma za 19,6 odstotka, Niso želeli odgovoriti 48.588 13.337 683 Neznano 126.325 32.561 1548 kar pomeni potrebo po številnih novih oddelkih.19 V občini je tudi Osnovna šola Skupaj 1,964.036 488.364 29.902 Roje, kjer izvajajo prilagojeni program za predšolske otroke, prilagojeni izobraže- Vir: SURS – Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002; Prebivalstvo po narodni pripadnosti, statistične valni program z nižjim izobrazbenim standardom, posebni program vzgoje in iz-regije, Slovenija, Popis, 2002; Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. obraževanja in mobilno službo, s katero zagotavljajo dodatno strokovno pomoč v Ob popisu 2002 se je za verne opredelilo 64,5 odstotka prebivalcev, torej slabi dve vrtcih in osnovnih šolah (Osnovna šola Roje, 2018). tretjini, kar je nekoliko več od takratnega slovenskega povprečja (63,6 %). Večina Preglednica 8: Zagotavljanje izobrazbe deklariranih vernih je pripadalo rimskokatoliški cerkvi (59,8 %). Deklariranih atei- stov je bilo 10,2 odstotka. Slovenija Osrednjeslovenska regija Domžale Preglednica 7: Struktura prebivalcev po veroizpovedi v državi, regiji in občini (v %) Število vrtcev 953 269 17 Vključenost v vrtce (v %) 80,3 83 85,2 Veroizpoved Slovenija Osrednjeslovenska regija Domžale Katoliška 57,8 50,2 59,8 Število osnovnih šol 774 153 8 Evangeličanska in druge protestantske 0,8 0,2 0,2 Število osnovnih šol in zavodov 48,0 9 1 Pravoslavna 2,3 3,9 1,9 s prilagojenim programom Islamska 2,4 3,7 2,5 Število učencev na oddelek 19,0 21,4 23,2 (redni program) Druge veroizpovedi 0,2 0,3 0,2 Število učencev na oddelek Vernik, ne pripada nobeni veroizpovedi 3,5 4,2 3,9 4,5 6,8 5,2 (prilagojeni program) Ni vernik, ateist 10,1 14,6 10,2 Srednje šole – dijaki na 1000 prebivalcev 35,7 34,4 39,5 Ni želel odgovoriti 15,7 15,7 16,0 Visoke šole – stopnja študentov in Neznano 7,1 7,2 5,5 8,0 8 8,6 diplomantov na 1000 prebivalcev Opredeljeni po veroizpovedi skupaj 63,6 58,2 64,5 Vir: SURS, SI-STAT, šolsko leto 2017/18, SURS, SI-STAT, 2017 Vir: Lasten izračun na podlagi podatkov iz popisa 2002, SURS, SI-STAT, Prebivalstvo po narodni pripadnosti, statistične regije, Slovenija, Popis, 2002 in Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. 18 Preračunano na občine, veljaven 1. 1. 2007. 19 V istem obdobju se je število otrok te starostne skupine v Sloveniji povečalo »le« za 11 odstotkov. 48 49 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Občina Domžale v širšem družbenem kontekstu Srednja šola Domžale ponuja program gimnazije, poklicno in strokovno šolo (pro- Značilnosti državne in lokalne ekonomije gram strojni tehnik, ekonomski tehnik, trgovec, avto serviser in inštalater strojnih Občina Domžale se uvršča med najrazvitejše slovenske občine. Koeficient razvi-instalacij, tehnik računalništva) in program izobraževanja odraslih (program stroj- tosti občine20 za občino Domžale znaša 1,34. Po koeficientu razvitosti se uvršča na ni tehnik, ekonomski tehnik, trgovec in avto serviser in inštalater strojnih instala-drugo mesto med vsemi slovenskimi občinami. cij). Na Rodici je tudi Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Lju- bljani (Katalog informacija javnega značaja SŠ Domžale, 2010). Število podjetij v občini Domžale glede na število prebivalcev presega slovensko povprečje, je pa nekoliko nižje od povprečja v regiji. Največji delež podjetij (96,6 Največ prebivalcev (52,1 %) ima srednješolsko izobrazbo, sicer pa je izobrazbena %) sestavljajo mikropodjetja, med njimi je malo več kot tri četrtine mikropodjetij z struktura občanov nekoliko višja od slovenskega povprečja, saj ima višješolsko zgolj enim zaposlenim. Delež srednje velikih podjetij in velikih podjetij je pol manj-izobrazbo ali več 26,7 odstotka prebivalcev, kar je 3,5 odstotne točke več od sloven- ši kot v povprečju države in regije. Veliko občanov se vozi na delo v druge občine. skega povprečja. Indeks delovne migracije je v občini Domžale v letu 2018 znašal 72,5, kar pomeni, Moški (60 %) imajo v večjem deležu kot ženske (44,7 %) srednješolsko izobrazbo. da spadajo Domžale v zmerno bivalne občine.21 Ženske v občini Domžale za skoraj osem odstotnih točk (30,5 %) presegajo delež Preglednica 10: Glavne značilnosti lokalne ekonomije moških (22,7 %), ki imajo višješolsko izobrazbo ali več. Razlika na tej ravni izobraz-Slovenija Osrednjeslovenska regija Domžale be med spoloma je sicer značilna za celotno Slovenijo, a je v občini Domžale še ne- koliko izrazitejša. Število podjetij 195.756 65.649 3869 Preglednica 9: Izobrazbena struktura prebivalstva (v %) Število podjetij na 1000 prebivalcev 95 121 107 Mikropodjetje 0–9 skupaj (v %) 95,0 88,4 96,6 Osrednjeslovenska Slovenija Domžale regija Mikropodjetje 0–1 (v %) 73,6 n. p. 73,3 skupaj moški ženske skupaj moški ženske skupaj moški ženske Mikropodjetje 2–9 (v %) 21,4 n. p. 23,3 Osnovnošolska Majhno podjetje 10–49 (v %) 3,7 9,6 2,7 izobrazba 24,5 20,1 28,9 20 17 22,9 21,2 17,3 24,8 ali manj Srednje podjetje 50–249 (v %) 1,1 1,3 0,6 Veliko podjetje 250 ali več (v %) 0,2 0,7 0,1 Srednješolska 52,3 60,3 44,5 49,9 56,9 43,3 52,1 60 44,7 Vir: SURS, SI-STATSTAT, podatki za leto 2017, podatki za regijo AJPES, izpostava Ljubljana izobrazba Kljub visoki stopnji razvitosti občine povprečna mesečna bruto plača zaostaja za Višješolska in visokošolska 23,2 19,6 26,6 30,1 26,1 33,8 26,7 22,7 30,5 povprečno bruto plačo v Sloveniji, in sicer za 8,1 odstotka, za povprečno bruto pla- izobrazba čo v regiji pa kar za 16,6 odstotka. Vendar pa ob tem velja poudariti, da so dnevne mi-Vir: Lasten izračun na podlagi podatkov SURS, SI-STAT, stanje 1. 1. 2017 20 Koeficient razvitosti občine je aritmetično povprečje standardiziranih vrednosti kazalnikov v občini/aritmetič- no povprečje standardiziranih vrednosti kazalnikov v državi. 21 Indeks delovne migracije je kazalnik, ki za posamezno teritorialno enoto povezuje število delovnih mest s številom delovno aktivnih prebivalcev (glede na prebivališče). Meri samo delovne migracije med posameznimi teritorialnimi enotami, ne upošteva pa vseh notranjih delovnih migracij v opazovani teritorialni enoti. Pokaže, v kolikšni meri zaposlena oseba odhaja na delo iz teritorialne enote, v kateri ima prijavljeno prebivališče, v drugo teritorialno enoto, v kateri ima delovno mesto. 50 51 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Občina Domžale v širšem družbenem kontekstu gracije delovno aktivnih prebivalcev za občino posebno pomembne. Po podatkih Preglednica 11: Povprečne mesečne bruto in neto plače po dejavnosti v občini Domžale novembra 2018 za leto 2015 se je v občini Domžale kar 67,8 odstotka delovno aktivnih prebivalcev vozilo na delo v druge občine in tam ustvarilo svoje plače, zato podatki o plačah zapo-Dejavnost Bruto plača Neto plača slenih v občini ne kažejo celovite slike dohodkovnega položaja prebivalcev občine.22 A kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1554 984 B rudarstvo – – Slika 2: Povprečne bruto plače v letu 2018 na ravni države, regije in občine C predelovalne dejavnosti 2048 1369 1.900 1.846 E oskrba z vodo, ravnanje z odplakami 2525 1751 1.800 in odpadki, saniranje okolja 1.676 1.700 F gradbeništvo 1322 892 1.600 1.540 G trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1619 1074 1.500 1.400 H promet in skladiščenje 1171 802 1.300 I gostinstvo 1031 710 Slovenija Osrednjeslovenska regija Domžale J informacijske in komunikacijske dejavnosti 2031 1293 Vir: SURS, SI-STAT, povprečje na podlagi podatkov za januar–november 2018 K finančne in zavarovalniške dejavnosti 2061 1352 Najvišje plače v občini so v novembru 2018 prejeli zaposleni v dejavnostih oskrbe L poslovanje z nepremičninami 1133 761 z vodo, ravnanja z odpadki in saniranja okolja (2525 EUR bruto), najnižje pa v dejav-M strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1858 1202 N druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1240 841 nosti gostinstva (1031 EUR bruto). O dejavnost javne uprave in obrambe, 2019 1286 dejavnost obvezne socialne varnosti V decembru 2018 je bilo v občini Domžale 1067 brezposelnih. Tako kot v povprečju P izobraževanje 1601 1056 države je med njimi največji delež brezposelnih z dokončano I. ali II. stopnjo izo- Q zdravstvo in socialno varstvo 1712 1121 brazbe (osnovna šola ali manj), vendar pa je njihov delež (29,3 %) nekoliko manjši R kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1278 861 kot v povprečju države (32 %). V negativnem pomenu izstopa delež brezposelnih S druge dejavnosti 1064 733 občanov, ki imajo vsaj visokošolsko izobrazbo. Njihov delež za skoraj tri odstotne Vir: SURS, SI-STAT, november 2018 točke presega delež le-teh v povprečju države. Preglednica 12: Aktivnost prebivalstva in brezposelnost Slika 3: Stopnja registrirane brezposelnosti v Občini Domžale od leta 2011 do leta 2018 Osrednjesloven- Status Slovenija Domžale 12 ska regija 10,6 10,5 10 Aktivno prebivalstvo na 1000 prebivalcev 409,2 539 315,5 9,6 9,4 8,9 8,1 8 Število brezposelnih na 1000 prebivalcev 41,2 38,7 32,3 7,2 6,3 6 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) 8,1 7,4 6,1 4 Delež brezposelnih po izobrazbi 2 Osnovna šola ali manj 32 28,8 29,3 0 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Nižje, srednje poklicno izobraževanje 25,8 23,1 23,7 Vir: Vir: ZRSZ, 2011–2018 Srednje tehniško, strokovno, splošno izobraževanje 25,3 27,4 26,7 Visokošolsko izobraževanje prve, druge, tretje stopnje 17 20,8 20,2 Vir: SURS - SI-STAT, podatki za 2017, Zavod RS za zaposlovanje, podatki za december 2017, Zavod RS za zaposlo-22 Prostorska simulacija demografskega razvoja občine Domžale, Urbanistični inštitut, oktober 2016. vanje, podatki za december 2018 52 53 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Občina Domžale v širšem družbenem kontekstu Stopnja registrirane brezposelnosti se je od leta 2014 začela hitro zmanjševati. V v občini Domžale (54 %) prejema pokojnino med 500 in 800 EUR. V Sloveniji in v letu 2019 je stopnja registrirane brezposelnosti v Domžalah znašala 6,1 odstotka, osrednjeslovenski regiji je upokojencev, ki prejemajo takšne pokojnine, nekoliko kar je za dve odstotni točki manj kot v povprečju celotne države in več kot odstotno manj kot 50 % (Slovenija 49,7 %, osrednjeslovenska regija 48,8 %). točko manj kot v povprečju regije. Slika 4: Višina bruto pokojnin po vrstah pokojnin v EUR, december 2017 900 Pokojnine 776 800 737,6 700 Povprečne pokojnine v občini Domžale v vseh treh skupinah (starostne, invalid- 560 563,1 554 600 529,1 ske, družinske in vdovske pokojnine) nekoliko presegajo povprečne pokojnine v 500 400 državi in nekoliko zaostajajo za povprečjem v osrednjeslovenski regiji. 300 200 Preglednica 13: Število upokojencev in povprečne pokojnine po vrstah pokojnin 100 Osredn- 0 Osrednjeslovenska regija Domžale Pokojnine Slovenija jesloven- Domžale ska regija Starostne pokojnine Invalidske pokojnine Družinske in vdovske pokojnine Starostne število 395.767 106.078 6664 Vir: ZPIZ, podatki za december 2017, http://www.zpiz.si/cms/content/statisticnipodatki pokojnine povprečni znesek bruto pokojnine 685,48 776,04 737,56 Približno osmina upokojencev v Sloveniji (12,4 %) prejema pokojnine od 800 do število 69.069 14.868 907 1000 EUR. V osrednjeslovenski regiji (16,1 %) in v občini Domžale (16,2 %) je ta delež Invalidske povprečni znesek bruto pokojnine 531 560,03 554,01 pokojnine nekoliko višji. Na ravni države prejema pokojnino nad 1000 EUR nekoliko več kot indeks – povprečni znesek bruto pokojnine 100 105,5 104,3 v prostorski enoti glede na Slovenijo desetina upokojencev (11,4 %), v osrednjeslovenski regiji 18,7 odstotka in v občini Domžale 14,7 odstotka. Družinske število 64.893 12.007 725 in vdovske Slika 5: Delež prejemnikov pokojnin po dohodkovnih razredih pokojnine povprečni znesek bruto pokojnine 474,6 563,11 529,14 60 54 Vir: ZPIZ, podatki za december 2017, http://www.zpiz.si/cms/content/statisticnipodatki 49,748,8 50 Zelo relevantni so podatki, ki kažejo, koliko upokojencev se razvršča v različne do- 40 26,5 30 hodkovne razrede, saj višine pokojnin v veliki meri zrcalijo kupno moč starejših 16,3 16,1 18,7 20 15,1 16,2 14,7 prebivalcev. 12,4 11,4 10 Podatki o višinah pokojnin po dohodkovnih razredih kažejo, da je delež upo-0 do 500 EUR 501-800 EUR 801-1000 EUR nad 1000 EUR kojencev, ki prejemajo zelo nizke pokojnine, do višine 500 EUR, kot je znašala Slovenija Osrednjeslovenska regija Domžale višina minimalne pokojnine za polno pokojninsko dobo, v Sloveniji 26,5 odstot- Vir: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, podatki december 2018 ka. Ta delež je v osrednjeslovenski regiji in v občini Domžale precej nižji (osre- dnjeslovenska regija 16,3 %, občina Domžale 15,1 %). Največji delež upokojencev 54 55 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Občina Domžale v širšem družbenem kontekstu Dostop do stanovanj Glavna prevozna sredstva in značilnosti prometa V občini Domžale je število stanovanj na 1000 prebivalcev za 14 odstotkov nižje, kot Najpomembnejša prometnica občine Domžale je avtocesta A1, ki prek Ljubljane in to velja za povprečje države in regije. Povprečna kvadratura stanovanja v občini Domžal povezuje Maribor s Koprom. Poteka po jugovzhodnem robu mesta DomžaDomžale je za dobre tri kvadratne metre večja od slovenskega povprečja in za dob- le. Regionalna cesta Trzin–Domžale–Želodnik poteka skozi mesto v smeri vzhod–za- rih devet kvadratnih metrov večja od regijskega povprečja. Povprečna kvadratura hod, je vzporedna avtocesti in mesto Domžale povezuje s sosednjimi kraji. Savska na prebivalca pa je od državnega povprečja manjša skoraj za kvadratni meter. cesta oziroma regionalna cesta Šentjakob–Domžale in Domžale–Duplica povezuje Domžale s Kamnikom in Dragomljem (Občinski prostorski načrt Domžale, 2015).23 V občini je 1792 nenaseljenih stanovanj, od tega je 1745 praznih, kar pomeni, da je 47 stanovanj namenjenih za sekundarno rabo Železniška proga Ljubljana–Domžale–Kamnik poteka po zahodnem robu mestne- Preglednica 14: Stanovanjski standard ga območja v dolžini 23 kilometrov. V občinskem mestnem načrtu občine Domža- le, sprejetem leta 2015, je predviden projekt nove železniške povezave, ki bi Kamnik Osrednjesloven-Slovenija Domžale ska regija povezal s Kranjem prek mednarodnega letališča Brnik.24 Število stanovanj na 1000 preb. 410 402 353 Povprečna kvadratura 41,2 38,7 32,3 V občini obratuje 21 medkrajevnih javnih linijskih prevozov, od tega jih 16 vključuje izstop v Ljubljani. Dostop do javnega medkrajevnega linijskega prevoza je mogoč iz kra- (povprečna uporabna površina (m²) stanovanja) 80,4 78 87,1 jevnih skupnosti Dragomelj, Homec, Radomlje, Domžale, Ihan, Jarše, Dob in Preser- Št. naseljenih stanovanj 674463 175896 10581 je.25 Pogostost voženj medkrajevnega in primestnega avtobusnega prometa iz mesta Povprečna kvadratura na prebivalca 32 28,8 29,3 Domžale je proti Ljubljani na 10 minut, proti Kamniku na 30 minut, proti Dobu pa na (povprečna uporabna površina (m²) na stanovalca) 28,3 27,6 27,5 15 minut. Ob delovnikih odpelje prvi avtobus v Ljubljano ob 4.51, zadnji pa ob 22.36. Nenaseljena stanovanja 170952 38835 1792 Ob nedeljah pelje avtobus iz Domžal v Ljubljano vsako uro. V konicah je pogostost Prazna stanovanja 150693 36327 1745 avtobusov večja. V občini ni organiziranega mestnega javnega linijskega prevoza.26 Naseljena stanovanja brez ogrevanja 2,39 % 1,5 % 1,6 % Naseljena stanovanja brez kopalnice in Število osebnih avtomobilov v občini je nekoliko manjše od slovenskega povprečja 2,42 % 1,4 % 1,1 % notranjega stranišča in nekoliko večje od povprečja osrednjeslovenske statistične regije. Gostota cestnega Vir: SURS, SI-STAT, podatki za leto 2015 omrežja je v občini skoraj dvakrat večja glede na slovensko povprečje in enkrat večja O deležu stanovanj z nizkim stanovanjskim standardom lahko sklepamo na podla-od regionalnega (Ministrstvo za infrastrukturo 2017, 2018). gi primerljivih podatkov za državo, regijo in občino o stanovanjih, ki niso ogrevana, in stanovanjih, ki nimajo kopalnice in notranjega stranišča. Glede na opremljenost Domžale so prometno dobro povezane s sosednjimi kraji, zaradi bližine glavnega av- stanovanj po podatkih za leto 2015 v Sloveniji 2,39 odstotka naseljenih stanovanj tocestnega križa v državi pa tudi z drugimi kraji v Sloveniji in s sosednjimi državami. ni imelo ogrevanja in 2,42 odstotka stanovanj kopalnice in notranjega stranišča. V V bližini je mednarodno letališče Brnik, zaradi bližine Ljubljane pa so dostopnejše tudi občini Domžale je naseljenih stanovanj brez ogrevanja bistveno manj (1,6 %), pol 23 Občinski prostorski načrt Domžale. Urbanistični načrt mesta Domžale. Konceptualni del (2015). 24 Občinski prostorski načrt Domžale. Urbanistični načrt mesta Domžale. Konceptualni del (2015). manjši kot v slovenskem povprečju (1,1 %) pa je bil delež stanovanj brez kopalnice 25 Ljubljanski potniški promet – LPP d. o. o. http://www.lpp.si/javni-prevoz, Kambus d.d. http://www.kam-bus.si/ in notranjega stranišča. index.php?kat=1&page=pot. 26 Občinski prostorski načrt Domžale. Urbanistični načrt mesta Domžale. Konceptualni del (2015). 56 57 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Občina Domžale v širšem družbenem kontekstu druge povezave s tujino (vlak, avtobus). Preglednica 15: Realizacija delovnega programa po pogodbi z ZZZS v letu 2017 Zdravje v občini Dejavnost Število nosilcev Osnovna zdravstvena dejavnost Osrednja zdravstvena ustanova v občini Domžale je zdravstveni dom, ki pa s svojo Splošne ambulante 14 dejavnostjo oskrbuje tudi druge občine v neposredni bližini, ki so njegove sousta- Referenčna ambulanta 8 noviteljice, poleg občine Domžale so to občine Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Otroški in šolski dispanzer – kurativa 4,92 Zdravstveni dom Domžale izvaja osnovno zdravstveno dejavnost na primarni ravni. Otroški in šolski dispanzer – preventiva 1,78 Zavod je organiziran enotno in opravlja dejavnost v matičnem zdravstvenem domu v Dispanzer za ženske 3 Fizioterapija 10,78 Domžalah, na zdravstvenih postajah Lukovica, Mengeš in Moravče ter v dislociranih am-Antikoagulativna ambulanta 0,48 bulantah (splošna ambulanta Trzin, zobozdravstvena ambulanta v Osnovni šoli Trzin). Patronažna služba 20,9 Delo zdravstvenega doma je organizirano v naslednjih službah: služba splošne in Dispanzer za mentalno zdravje 1 urgentne medicine z reševalno službo, služba zdravstvenega varstva žensk, otrok Klinični psiholog 1 in mladine, služba zdravstvenega varstva na domu, služba medicine dela, prometa Razvojna ambulanta 1 Zdravstvena vzgoja 2,97 in športa, služba zobozdravstvenega varstva, specialistične ambulante (psihiatrija, Specialistične ambulantne dejavnosti diabetologija, pulmologija, fiziatrija, ambulanta za bolezni dojk, radiologija in ultra-Pulmologija 0,75 zvočna diagnostika), fizioterapija, diagnostični laboratorij, zdravstvena vzgoja, teh-Ultrazvok 0,55 nično-vzdrževalne službe, uprava zavoda. Rentgen 0,22 Pomemben dejavnik, ki vpliva na dostopnost do zdravstvenih storitev v občini in nje- Mamografija 0,15 Fiziatrija 0,63 ni širši okolici, je zagotavljanje ustreznega kadra za izvajanje zdravstvenih programov. Diabetologija 0,7 Vendar se zdravstveni dom spopada z deficitarnostjo nekaterih poklicnih skupin na Zobozdravstvena dejavnost trgu dela.27 Pomanjkanje zdravnikov in zdravnikov specialistov pomembno vpliva na Zobozdravstvo za odrasle 4,28 realizacijo programov, saj na potrebe po zdravstvenih storitvah in širitvi programov Zobozdravstvo za mladino 5,16 vplivajo predvsem demografski dejavniki (povečanje števila prebivalstva, povečanje Ortodontija 1,99 deleža starejših). V obdobju od leta 2005 do leta 2017 se je število prebivalcev na obmo-Pedontologija 0,65 čju, ki ga oskrbuje Zdravstveni dom Domžale, povečalo za približno 13,9 odstotka in že Reševalna služba presega 58.500 prebivalcev. Pokrivanje kadrovskega primanjkljaja s sedanjo kadrovsko Mobilna enota reanimobila 1,5 strukturo je lahko zgolj začasno. V naslednjih letih bo treba kadrovski primanjkljaj zara-Nenujni reševalni prevozi 1,99 di širitev nekaterih programov, večjih delovnih obremenitev in tudi obsega dela v neka-Sanitetni prevozi (dializa) 2,89 terih dejavnostih nujno ustrezno nadomestiti (Zdravstveni dom Domžale, 2017). Drugi sanitetni prevozi 1,16 Dežurna služba 1,77 27 Specialist čeljustne in zobne ortopedije, specialist radiologije, specialist družinske medicine in fizioterapevt. Vir: Zdravstveni dom Domžale, letno poročilo 2017, str. 22 58 59 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Občina Domžale v širšem družbenem kontekstu Relevantne podatke za spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev države, re- Število prebivalcev po možganski ali srčni kapi je v Domžalah manjše kot v povpre- gije in občin so razvili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Spremljajo 35 čju Slovenije; srčnih kapi je bilo v letu 2018 za kar 23,81 odstotka manj kot v povpre-kazalnikov v štirih makroskupinah, in sicer dejavnike tveganja za zdravje, preven- čju države. Vendar pa je v občini število prebivalcev, ki jim v letu odkrijejo različne tivo, zdravstveno stanje in umrljivost prebivalstva. Zdravstvena slika za občino vrste raka, za več kot desetino (12,54 %) višje, kot velja za povprečje Slovenije. Pri Domžale, ki se kaže s temi kazalniki, je dokaj ugodna. Občina se je v 15 kazalnikih tem izstopa zlasti število obolelih za rakom debelega črevesja, boleznijo, ki je je v izkazala za značilno boljšo, kot to velja za celotno državo. Izmed 35 kazalnikov je v občini za 32,46 odstotka več kot v povprečju države. primerjavi s slovenskim povprečjem slabša zgolj pri kazalnikih hospitalizacij, zara- Pri starejših prebivalcih občine je bila nekoliko višja kot v povprečju države stopnja di prometnih nezgod, pri obolelosti za rakom in pri zlomu kolkov. bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka (6,8 na 1000, v Sloveniji 6,2). Bolniška Preglednica 16: Kazalniki zdravstvenega stanja odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je bila nižja kot v povprečju Slovenije in je Osrednjesloven-Slovenija Domžale trajala povprečno 13,1 koledarskega dne na leto, v Sloveniji pa 14,4 dne. ska regija Preglednica 17: Kazalniki umrljivosti na 100.000 prebivalcev Bolniška odsotnost (dnevi)28 14,4 12,8 13,1 Bolezni, neposredno pripisljive alkoholu 2 2 1,8 Osrednjesloven- (15 ali več), na 1000 prebivalcev Umrljivost Slovenija Domžale ska regija Prejemniki zdravil (na 100 prebivalcev): Splošna umrljivost 943 818 843 zaradi sladkorne bolezni 5,1 4,8 5,1 Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0–74 let) 83 64 63 zaradi zvišanega krvnega tlaka 23,4 21,5 23 proti strjevanju krvi 11,8 11,1 11,8 Umrljivost zaradi vseh vrst raka (0–74 let) 165 153 138 zaradi duševnih motenj 15,1 13,9 13,8 Umrljivost zaradi samomora 20 17 20 Vir: NIJZ, podatki po občinah, 2018 Srčna kap (35–74 let) na 1000 prebivalcev 2,1 1,5 1,6 Možganska kap (35–84 let) na 1000 prebivalcev 2,6 2,1 2,3 Splošna stopnja umrljivosti je v občini Domžale za desetino nižja od povprečja Novi primeri raka na 100.000 prebivalcev 559 600 628 v državi. Stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja je od povprečja v državi raka debelega črevesja in danke 77 76 102 nižja skoraj za četrtino (24,1 %), zaradi raka pa za 16,37 odstotka. Stopnja umrljivosti raka pljuč 64 70 65 zaradi samomora je bila z 20 samomori na 100.000 prebivalcev enako visoka kot v raka dojke 118 138 128 povprečju Slovenije in nekoliko višja od regijske (17). Zlom kolka pri starejših prebivalcih (65+) 6,2 6,7 6,8 Med dejavniki tveganja v Domžalah izstopajo tveganja zaradi prometnih nezgod. na 1000 prebivalcev Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila viš- Klopni meningoencefalitis na 100.000 prebivalcev 10 10 10 ja kot v Sloveniji (dva na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,6), tudi delež prometnih Vir: NIJZ, podatki po občinah, 2018 nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil precej višji od slovenskega povprečja (11,2 %, v Sloveniji pa 9 %). 28 Bolniška odsotnost je prikazana s povprečnim številom koledarskih dni nezmožnosti za delo na delovno aktivnega prebivalca. Upoštevani so dnevi, ki jih izbrani osebni zdravniki vpišejo na potrdilo o zdravniško opravičeni odsotnosti z dela (NIJZ, 2018). Sicer pa se prebivalci Domžal bolj kot prebivalci države vključujejo v preventivne 60 61 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Občina Domžale v širšem družbenem kontekstu presejalne programe, kar velja predvsem za vključenost v program Svit. Odzivnost rekreaciji (Zavod za šport in rekreacijo Domžale, 2019). v program Svit – presejanje za raka debelega črevesa in danke – je bila skoraj za de-Infrastruktura, namenjena športu in rekreaciji, je v občini najbolj zgoščena v Špor- setino višja kot v povprečju Slovenije (70,1 %, v Sloveniji pa 64,3 %). Presejanost v tnem parku Domžale29 in vzdolž urejene rekreacijske osi ob reki Kamniški Bistrici. programu Zora – presejanje za raka materničnega vratu – je v občini Domžale zna- Rekreacijska os, poimenovana tudi zelena os regije, omogoča kolesarjenje, tek in šala 70,1, v Sloveniji pa 71,8 odstotka. sprehode v naravi. Že nekaj let zaporedoma v juniju poteka 14 km dolg organiziran Preglednica 18: Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva pohod med Domžalami in Kamnikom (Pohod ob reki, ki povezuje). Ob vznožju Šum- Osrednjesloven- berka je na voljo manjše naravno skalnato plezališče. Čez Šumberk potekata tudi Dejavniki Slovenija Domžale ska regija trim steza in gozdna učna pot. Nedaleč od avtocestnega priključka v Domžale sta dve Poškodovani v prometnih nezgodah 1,6 1,8 2 manjši smučarski skakalnici, s katerima razpolaga smučarsko skakalni klub. na 1000 prebivalcev Prometne nezgode z alkoholiziranimi Poleg infrastrukture za šport in rekreacijo, ki je v upravljanju zavoda, je v občini 9 7,8 11,2 povzročitelji (v %) Domžale tudi večje število zasebnih ponudnikov organiziranih vadb, fitnesa in Umivanje zob (v %) 64 69 70 drugih športnih aktivnosti (na primer bovling, jahanje). Odzivnost v programu Svit (v %) 64,3 65,4 70,1 Na državni ravni namenjajo največ javnih sredstev športni vzgoji otrok (6,79 %) in Presejanost v programu Zora (v %) 71,8 71,6 70,1 mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport30 (18,49 %) ter v vrhunski šport Mikrobiološka kakovost vode (v %) 91 n. p. 96 na splošno (10,35 %). Javna sredstva, namenjena športu starejših ljudi, so med nižjiVir: NIJZ, podatki po občinah, 2018 mi (0,24 %), a se tako kot v vseh drugih športnih programih v zadnjih letih poveču- jejo. Občina Domžale je v športne programe leta 2017 namenila 13,88 EUR na prebi- valca, kar je več sredstev, kot je povprečje na prebivalca v regiji (11,79 EUR), vendar Šport, kultura in umetnost iz podatka ni razvidno, koliko vseh sredstev občina nameni športu starejših ljudi.31 V širši družbeni kontekst je treba vključiti tudi šport in rekreacijo, saj imata lahko V Domžalah sta bogati tudi kultura in umetnost. Osrednja institucija in prostor de-obe področji pozitivne učinke na dobro počutje in zdravje lokalnega prebivalstva, javnosti je javni zavod Kulturni dom Franca Bernika, ki ga je Občina Domžale usta- pa tudi na družbeno povezovanje v občini. Prav tako lahko sedanja in uporabni- novila leta 1998. Z vidika umetnosti so sicer v občini Domžale med najbolj znanimi kom dostopna infrastruktura za športne in rekreativne dejavnosti omogoči ohra- umetniškimi deli freske v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah, ki jih je nasli-njanje telesne kondicije. 29 V neposredni bližini Športnega parka Domžale je Dom upokojencev Domžale, Medgeneracijski center Bistrica Občina Domžale ponuja veliko možnosti za šport in rekreacijo v vseh letnih z oskrbovanimi stanovanji pa je umeščen v sam športni park. 30 Kakovostni šport obsegajo športni programi priprav in tekmovanj športnikov in športnih ekip v članski (ab- časih, v pokritih prostorih in v naravi. V občini je bil leta 2002 za to področje solutni) starostni kategoriji, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev naziva vrhunskega športnika, tekmujejo pa v tekmovalnih sistemih Nacionalne panožne športne zveze do naslova državnega prvaka ter na medna-ustanovljen Zavod za šport in rekreacijo Domžale, ki opravlja različne naloge, rodnih tekmovanjih ali so zavedeni v uradni evidenci Planinske zveze Slovenije. Vrhunski šport pa obsegajo povezane s pripravo in izvajanjem letnih športnih in rekreativnih programov, programi priprav in tekmovanj vrhunskih športnikov, usmerjenih v doseganje vrhunskih športnih dosežkov na mednarodni ravni. V skladu z veljavnim Zakonom o športu je vrhunski šport priprava in tekmovanja špor-sodeluje pri načrtovanju, obnovi in gradnji ter upravljanju javnih športnih tnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda (Strokovni svet za šport, 2017). 31 Zbrani in objavljeni podatki za regije in mestne občine se nanašajo na javna sredstva v posamezne športne objektov, daje pobude in predloge ustanovitelju za izboljšanje stanja v športu in programe na prebivalca v letu 2017, za druge občine pa samo agregirano v vse športne programe skupaj, prav tako v letu 2017. 62 63 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Občina Domžale v širšem družbenem kontekstu kal baročni slikar Franc Jelovšek. Mestni kino Domžale, ki se je v sezoni 2009/10 Največji delež gospodinjstev v občini sestavljajo enočlanska in dvočlanska gospo- po dolgih letih vrnil v dvorano Kulturnega doma, zavrti okrog 600 projekcij na leto dinjstva. Statistični podatki o starostni strukturi enočlanskih gospodinjstev v obči- (Kulturni dom Franca Bernika, 2019). Pomemben prostor, predvsem z vidika dom- ni niso dosegljivi, tako da nimamo podatka o tem, v kolikšnem deležu enočlanskih žalske kulturne dediščine, je muzejska hiša Menačenkova domačija, zgrajena na gospodinjstev živijo ljudje, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo. Ti podatki bi bili za prehodu iz 19. v 20. stoletje kot bivališče in delavnica krojaške družine Ahčin z do-načrtovanje dolgotrajne oskrbe pomembni, saj ostarelost enočlanskih gospodinj- mačim imenom Pr' Menačnk. Domačija je bila leta 2003 obnovljena in preurejena stev prinaša s seboj številne zdravstvene, socialne in splošne družbene izzive. v etnološki muzej. Od leta 2011 ga upravlja Kulturni dom Franca Bernika (Kulturni Stanovanja v občini so glede na podatke iz leta 2015 dobro opremljena, še vedno dom Franca Bernika, 2019). pa jih je nekaj brez ogrevanja ter brez kopalnice in notranjega stranišča. Slaba opre-S kulturo močno povezana je v občini Knjižnica Domžale, ki deluje tudi v sosednjih mljenost stanovanja je lahko izziv za zagotavljanje oskrbe na domu; podatek, da je občinah – Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Je namreč splošna večobčinska takih stanovanj malo, je torej prednost za zagotavljanje oskrbe v skupnosti, hkrati knjižnica, v kateri ob temeljni knjižnični dejavnosti potekajo še različne delavnice pa pri načrtovanju dolgotrajne oskrbe ne smemo pozabiti na tisti delež ljudi, ki živi-in prireditve za vse generacije, na primer pravljične urice, ustvarjalne delavnice, li-jo v stanovanjih, kjer je izvajanje oskrbe težavnejše. terarni večeri in potopisna predavanja. Dostop do knjig in branja je omogočen tudi občanom iz odročnejših naselij, saj tja vozi potujoča knjižnica – bibliobus (Knjižni-Povprečne pokojnine v občini Domžale sicer v vseh treh skupinah (starostne, ca Domžale, 2019). invalidske, družinske in vdovske pokojnine) presegajo povprečne pokojnine v državi, vendar so še vedno nizke. Medtem ko je povprečje starostnih pokojnin V občini Domžale delujejo raznovrstna kulturna društva, med katerimi imajo naj-nekoliko višje (737,56 EUR), invalidske in družinske in vdovske pokojnine le malo daljšo tradicijo kulturna društva Godba Domžale, Miran Jarc Škocjan, Simfonični presegajo 500 EUR. Ljudje, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, imajo navadno s orkester Domžale-Kamnik in Groblje. tem povezane tudi večje materialne stroške (za plačilo različnih oblik pomoči, pripomočkov, zdravil ipd.), kar pa še dodatno zmanjša socialno varnost ljudi, ki *** imajo že tako nizke pokojnine. Občina Domžale ima ugodno lego v bližini prestolnice in glavnega avtocestne-ga križa v državi. Je ena izmed gosteje poseljenih občin. Gosta poseljenost in bolj Nekoliko večji delež starejših prebivalcev v občini, podobno kot v državi in regi- strnjena skupnost je prednost pri načrtovanju skupnostne oskrbe in daje občutek ji, sestavljajo ženske. Žensk v občini je več kot moških tudi med najbolj (dokon- večje gotovosti in varnosti.32 Domžale spadajo v skupino občin z najmlajšim prebi- čana višješolska in visokošolska izobrazba) in najmanj izobraženimi (osnovna valstvom in najnižjim indeksom staranja, glede koeficienta starostne odvisnosti pa šola ali manj). Raziskava o revščini starejših žensk v Sloveniji (Leskovšek, 2017) se uvrščajo na raven slovenskega povprečja. Narodnostno in versko je občina zelo je pokazala, da je revščina v starosti problem, s katerim se spopada več žensk kot homogena, zaradi česar pa lahko spregledamo potrebe manjšin. Nujno je, da manj- moških. Posebnih podatkov o revščini starejših žensk v občini Domžale nimamo, šinam ob načrtovanju dolgotrajne oskrbe namenimo posebno pozornost. velja pa tej skupini pri načrtovanju dolgotrajne oskrbe nameniti posebno pozor- nost in hkrati razvijati tudi strategijo za preprečevanje revščine starejših ljudi. Pri 32 V primeru težav ali nesreč se lahko ljudje hitro obrnejo na sosede, če so ti v bližini (bolj kot npr. v vaseh, kjer načrtovanju dolgotrajne oskrbe je nujno misliti na storitve, ki so ljudem, ki jih pot-so hiše več kilometrov oddaljene druga od druge), pa tudi sosedi lahko prej opazijo in ukrepajo, če npr. zagori ali rebujejo, tudi cenovno dostopne. če koga od sosedov dolgo ni na spregled ipd. Seveda pa je to odvisno tudi od dobrih medsosedskih odnosov. 64 65 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Občina Domžale v širšem družbenem kontekstu Občina Domžale se po koeficientu razvitosti občine uvršča med najrazvitejše slo- Pestro športno in kulturno ponudbo v občini so kot pozitivno ocenili35 tudi anketi- venske občine. Bruto plača v občini sicer nekoliko zaostaja za povprečno bruto ranci. V kar 23,1 odstotka vseh odgovorov so kot dobro urejene opredelili možnosti plačo v Sloveniji in regiji, vendar moramo poudariti, da ti podatki ne kažejo celo- za rekreacijo, šport (5,7 % odgovorov) in kulturno dogajanje, možnosti za kulturno vite slike, saj se veliko delovno aktivnih prebivalcev vozi na delo v druge občine in udejstvovanje ter delovanje knjižnice (11,9 % odgovorov). Bogata ponudba športnih svoje plače ustvari tam. aktivnosti in kulturnih dogodkov je pomembna značilnost Domžal, vprašanje pa je, kako dostopne so te storitve za ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo. Kazalniki za spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev občin kažejo, da je zdra- vstveno stanje v občini Domžale v kar 15 kazalnikih boljše, kot je državno povpre- Profil občine, ki smo ga izdelali, nakazuje na nekatere prednosti občine, ki jih lahko čje. Izmed 35 kazalnikov je v primerjavi s slovenskim povprečjem slabša zgolj pri izkoristimo pri načrtovanju dolgotrajne oskrbe, pa tudi na področja, ki jim mora- kazalnikih hospitalizacij zaradi prometnih nezgod, pri obolelosti za rakom in pri mo pri načrtovanju nameniti posebno pozornost in jih okrepiti. Brati ga moramo zlomu kolkov. skupaj z drugimi podatki, ki smo jih pridobili pri ocenjevanju potreb dolgotrajne oskrbe v občini Domžale. Med dejavniki tveganja v občini Domžale izstopajo tveganja zaradi prometnih nezgod. Večjo stopnjo bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah bi lahko prepisali bližini avtocestnega križa, kjer je pretok prometa večji in hitrejši, kar poveča možnost nesreč, pa tudi pogostim dnevnim migracijam (po podatkih za leto 2015 se je v občini Domžale kar 67,8 % delovno aktivnih prebivalcev vozilo na delo v druge občine). V občini je večja tudi stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka pri ljudeh, starejših nad 65 let, ki lahko povzroči nastanek potrebe po dolgotrajni oskrbi. Podatki o značilnostih prometa in prometnih povezav dajejo vtis, da so Domžale dobro prometno povezane tako z bližnjimi kot tudi bolj oddaljenimi kraji. Kljub temu pa je analiza odprtih odgovorov ankete, ki smo jo izvedli v občini Domžale, pokazala, da se je med vsemi odgovori, ki so se nanašali na neustrezno urejenost v občini,33 kar 13,2 odstotka odgovorov nanašalo na slabo urejen javni prevoz.34 Dostopen in dobro urejen javni prevoz je pri zagotavljanju dolgotrajne oskrbe po- memben, saj lahko izboljša (ali pa poslabša) mobilnost ljudi, ki potrebujejo dolgo- trajno oskrbo, s tem pa tudi dostop do storitev. 33 V vprašalniku se je vprašanje glasilo: Prosimo, navedite tri stvari, ki so po vašem mnenju v občini Domžale neustrezno urejene. 772 anketirancev je skupaj navedlo 1910 primerov. 34 Anketiranci so kot neustrezno urejeno navajali, da je slabo urejen javni prevoz do oddaljenih predelov občine, da linije, ki vozijo, niso dovolj pogoste, da ni povezave z Ljubljano v nočnem času, da ni brezplačnega javnega 35 V vprašalniku se je vprašanje glasilo: Prosimo, navedite tri stvari, ki so po vašem mnenju v občini Domžale prevoza za starejše ipd. dobro urejene. 771 anketirancev je skupaj navedlo 1949 primerov. 66 67 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah RAZVITOST DOLGOTRAJNE OSKRBE V DOMŽALAH IN NJENI KLJUČNI AKTERJI Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Razvitost dolgotrajne oskrbe v Domžalah in njeni ključni akterji Nizek indeks razvitosti dolgotrajne oskrbe,36 ki smo ga na podlagi dostopnih stati- bivalcev ter srednjo gostoto poseljenosti. Spadajo med dobro razvite občine s pod- stik razvili na Inštitutu RS za socialno varstvo, v občini Domžale (naslednja slika) povprečnim in najnižjim indeksom staranja, koeficientom starostne odvisnosti ter tako za starejše ljudi kot za otroke in odrasle kaže, da je treba dolgotrajni oskrbi v podpovprečnim deležem najstarejšega prebivalstva. Imajo podpovprečno število Domžalah v prihodnosti nameniti več pozornosti ter jo začeti intenzivno razvija- uporabnikov pomoči družini na domu in podpovprečen uspeh pri vključevanju ti. Glede na indeks je očitno, da je bolje razvito predvsem institucionalno varstvo ciljne populacije v pomoč družini na domu. Gre torej za občine, ki spadajo glede na starejših ljudi, medtem ko so storitve na domu, tj. pomoč družini na domu in pat- starostno strukturo med najmlajše in se s tematiko dolgotrajne oskrbe oziroma za- ronažno varstvo razviti slabše. gotavljanja pomoči družini na domu še ne ukvarjajo tako intenzivno. Zato ne prese- Slika 6: Indeks razvitosti dolgotrajne oskrbe za starejše ljudi (leva slika) ter otroke in odra-nečajo podatki o slabši razvitosti dolgotrajne oskrbe, kot jo opažamo v Domžalah. sle (desna slika) v občini Domžale Slika 7: Občine po skupinah razvoja Legenda: Siva barva označuje maksimalno vrednost (razvitost) indeksa. Desni horizontalni trak (rdeči) pomeni skupni indeks, levi horizontalni institucionalno varstvo (oranžni pri domovih za starejše občane in kombiniranih zavodih, vijolični pri odraslih in otrocih pa varstveno-delovni center, center za usposabljanje, delo in varstvo, posebne zavode in stanovanjske skupine. Zgornji vertikalni trak (zeleni) pomeni patronažno varstvo, spodnji vertikalni trak (modri) pa pomoč družini na domu. Vir: http://irssv3.eu-3.evennode.com/#/ Vir: Nagode in drugi, 2019a Da se je nujno proaktivno lotiti nadaljnjega razvoja dolgotrajne oskrbe in še posebej V nadaljevanju podrobneje predstavimo, kako je dolgotrajna oskrba organizira-tistega dela oskrbe, ki poteka na domu posameznika, nakazujejo tudi ugotovitve na v Domžalah, kateri so njeni ključni akterji in kako se med seboj povezujejo. Na nedavne študije (Nagode in drugi, 2019a), ki je glede na način zagotavljanja pomo- začetku smo identificirali mrežo ključnih akterjev na področju dolgotrajne oskrbe či družini na domu občino Domžale uvrstila v skupino »zadržanih« občin.37 Za to v občini Domžale38 (glej naslednjo preglednico), ki jo sestavljajo odločevalci (pred-skupino (87 občin, glej naslednjo sliko) je v povprečju značilno, da imajo manj pre- stavniki Občine in krajevnih skupnosti), izvajalci storitev in programov (na primer 36 Za metodologijo glej: http://irssv3.eu-3.evennode.com/#/metodologija), v občini Domžale. . (dostopno na dan domova za starejše občane, patronažna služba), predstavniki interesnih, izobraže-30. 11. 2019). valnih in raziskovalnih organizacij (na primer društva upokojencev, ljudska uni- 37 V študiji so avtorice identificirale pet skupin občin: občine v razvoju (storitev je finančno dobro dostopna, maneverski prostor za nadaljnji razvoj pa je na področju časovne dostopnosti); razvojne občine (razvojno us-verza) ter vsi drugi, katerih aktivnosti posegajo na področje dolgotrajne oskrbe, jih merjene občine, ki se zavedajo pomena skupnostne oskrbe in zanjo ustvarjajo ustrezne možnosti); občine s potencialom (občine z razmeroma dobrimi geografskimi in demografskimi razmerami, prostor za izboljšave je to potencialno zanima in ga imajo moč spreminjati. predvsem v povečevanju cenovne dostopnosti); zadržane občine (občine, v katerih je treba krepiti zavedanje o pomenu zagotavljanja skupnostnih oblik) ter občine s slabšimi razmerami (najredkeje poseljene, manjše občine 38 Kljub temu da imata sedež v Mengšu, na seznam dodajamo tudi VDC Ince ter Medobčinsko društvo Sožitje, s slabo cenovno dostopnostjo). saj sta za občane Domžal pomembni organizaciji. 70 71 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Razvitost dolgotrajne oskrbe v Domžalah in njeni ključni akterji Preglednica 19: Seznam ključnih akterjev s področja dolgotrajne oskrbe v občini Domžale V nadaljevanju podrobneje osvetlimo in ovrednotimo vlogo in delovanje tistih akterjev, ki imajo vidnejšo vlogo na področju dolgotrajne oskrbe in dosežejo večji Pomemben akter za področje dolgotrajne oskrbe v Domžalah Tip organizacije Center za mladostnike in odrasle z motnjo delež (potencialne) ciljne populacije, tj. oseb, ki potrebujejo kontinuirano podporo nevladna organizacija avtističnega spektra – Center ASPI in oskrbo. Pri pregledu večinoma sledimo konceptualizaciji dolgotrajne oskrbe v CenterKontura Domžale zasebni zavod skladu z mednarodnimi smernicami (več v Nagode, Zver, Marn, Jacović, Domin- Comett oskrba d. o. o. izvajalec pomoči na domu kuš, 2014), ki dolgotrajno oskrbo glede na način njenega izvajanja deli na oskrbo v CSD osrednja Slovenija – vzhod center za socialno delo institucijah, v dnevnih oblikah in oskrbo na domu, zato tudi ključne akterje pred- Dom upokojencev Domžale dom za starejše občane Društvo Lipa – Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale nevladna organizacija stavljamo v kontekstu takšne delitve. Društvo rejnic in rejnikov Domžale nevladna organizacija Društvo Skupina Glas Slovenije nevladna organizacija Dolgotrajna oskrba na domu Društvo Šola zdravja nevladna organizacija Društvo upokojencev NAŠ DOM KS Dob, Društvo upokojencev nevladna organizacija V okviru dolgotrajne oskrbe na domu predstavimo stanje na področju pomoči dru- Domžale, Društvo upokojencev Radomlje, Društvo upokojencev Vir žini na domu in patronažnega varstva, ki sta ključni storitvi dolgotrajne oskrbe, ki Društvo Verjamem vate, socialno podjetje socialno podjetje Društvo za medgeneracijsko povezovanje Sinica nevladna organizacija ju v Sloveniji opravljamo na domu uporabnikov. Poleg teh dveh storitev predstavi- Gerontološki raziskovalni inštitut Geri zasebni zavod mo tudi stanje na področju nekaterih drugih storitev, pomembnih za dolgotrajno Humanitarno društvo diabetikov Domžale nevladna organizacija oskrbo. Knjižnica Domžale knjižnica KS Dob, KS Dragomelj Pšata, KS Homec Nožice, KS Ihan, KS Jarše Pomoč družini na domu Rodica, KS Krtina, KS Preserje, KS Radomlje, KS Rova, KS Simona Jenka, krajevna skupnost KS Slavka Šlandra, KS Toma Brejca Vir, KS Venclja Perka Storitev pomoč družini na domu v Domžalah izvaja zasebnik s koncesijo občine Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet nevladna organizacija Comett oskrba.39 V občini zadnjih nekaj let podjetje nima svojih prostorov; ima jih Medobčinsko društvo invalidov Domžale nevladna organizacija Medobčinsko društvo Sožitje za pomoč osebam z motnjami v zgolj v Ljubljani »Prej smo bili ves čas v Domžalah, ampak z leti se je pokazalo, da ne duševnem razvoju občin Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, nevladna organizacija mi, ne uporabniki, ne svojci sploh nismo več hodili v pisarno.« Poleg Domžal Comett Moravče in Trzin oskrba opravlja storitev še za območje Moravč, Vodic in Medvod. Občina Domžale občina Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Domžale nevladna organizacija Comett oskrba se pri svojem delu največ povezuje s centrom za socialno delo in pa- Senior resort, MGC dom za starejše občane tronažno službo, sicer pa pogosto komunicira z Občino kot glavnim sofinancerjem Spominčica Domžale nevladna organizacija storitve. Pojasnjujejo, da sta bili politična klima in komunikacija pred leti, ko so za-VDC Ince varstveno-delovni center čeli izvajati storitev, bolj sodelovalna in proaktivna, tudi podjetje samo je bilo takrat Zdravstveni dom Domžale zdravstveni dom Združenje multiple skleroze, kamniško-zasavska podružnica nevladna organizacija bistveno bolj vpeto v lokalno okolje in motivirano, kot je zdaj. Sogovornica pravi: Zveza društev za socialno gerontologijo nevladna organizacija »V Domžalah nismo nič povezani, vsak dela v svojem vrtičku, pa drug za drugega ne Zveza prijateljev mladine Domžale nevladna organizacija vemo.« Župnijska Karitas Domžale, Župnijska Karitas Ihan nevladna organizacija 39 Storitev pomoči na domu zunaj mreže javne službe po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za leto 2018 ponuja tudi Medgeneracijski center Bistrica, vendar podatki o izvajanju storitve Home Help zagonsko podjetje niso na voljo. 72 73 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Razvitost dolgotrajne oskrbe v Domžalah in njeni ključni akterji Pomoč družini na domu je za občane na voljo ob delavnikih, sobotah, nedeljah Na 31. 12. 2018 je bilo v storitev vključenih 51 uporabnikov, od tega so štirje prejemali in praznikih, kar občino uvršča med dobri dve tretjini slovenskih občin (Kovač, oskrbo tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. V povprečju so prejeli štiri ure stori-Orehek, Černič, Nagode, Kobal Tomc, 2019), ki storitev za svoje uporabnike opra- tve na teden, kar kaže, da so v storitev vključeni uporabniki s podobnim obsegom vlja vse dni v tednu in s tem zagotavlja dobro časovno dostopnost do storitve. potreb, kot velja za nacionalno povprečje (štiri ure). Sicer pa je fluktuacija uporab-Predstavnik izvajalca pojasnjuje: »Pri uporabnikih, ki res nimajo nikogar, čez konec nikov med letom velika, kar sicer opažamo tudi na nacionalni ravni. V Domžalah je tedna absolutno moramo biti. K tistim, ki pa še imajo kakšnega svojca, ki lahko pri-bilo leta 2018 vseh uporabnikov skupaj 82, med njimi je bilo v tem letu v storitev na skoči čez konec tedna na pomoč, če se da, gremo, če se ne da, ne gremo.« novo vključenih 42, 31 pa jih je v tem obdobju s storitvijo zaključilo. Oseb na čakalnem seznamu na dan 31. 12. 2018 izvajalec ni beležil. Uporabnik plača za uro izvajanja storitve 6,88 do 8,18 EUR.40 Občina je v letu 2012 namreč sprejela Pravilnik o subvencijah pri plačilu storitve pomoči družini na domu Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva v povezavi s smernicami kre- (2012), 41 po katerem zagotavlja različno višino subvencije glede na število ur oskrbe pitve skupnostne oskrbe za obdobje 2013–2020 določa, da naj bi se v storitev po-na mesec. Za uporabnike, ki prejmejo do 20 ur oskrbe mesečno, Občina storitev so- moč družini na domu vključilo 3,5 odstotka ciljne populacije (14.000 starejših oseb financira v 60 odstotkih (tj. cena 6,88 EUR), če uporabnik prejme 21 do 25 ur, prispe-na nacionalni ravni), vključno z oskrbo v oskrbovanih stanovanjih. Na dan 31. 12. va 58 odstotkov stroška, za 26 do 30 ur 55 odstotkov, za 31 ur ali več pa 50 odstotkov 2018 je bilo v Domžalah 6156 oseb starih 65 let ali več. Pomoč družini na domu je (tj. cena 8,18 EUR). S tem diferencirajo uporabnike glede na obseg njihovih potreb. uporabljalo 41 občanov, kar je 0,7 odstotka vseh starejših ljudi. Domžale so tako gle-Kljub lestvici je storitev za uporabnika v Domžalah med dražjimi v Sloveniji (vsaj za de na delež vključenosti starejših ljudi še precej oddaljene od nacionalnega cilja in tiste, ki potrebujejo nekoliko intenzivnejšo pomoč). Uporabnik v regiji namreč za zaostajajo tudi za deležem vključenih v regiji (1,72 %). uro storitve povprečno plačuje 5,64 EUR, v Sloveniji pa 5,48 EUR. Preglednica 21: Udejanjanje nacionalno postavljenih ciljev glede vključevanja ciljne populacije v storitev Tudi ekonomska cena izvajalca ob delavnikih (18,08 EUR) je nekoliko nadpovpreč- Ciljna skupina Slovenija Osrednjeslovenska regija Domžale na (povprečni celotni stroški storitve so 31. 12. 2018 v Sloveniji znašali 17,88 EUR). Še Predvidene vključitve odrasli 1200 315 20 vedno podpovprečen, kljub temu da se je delež od leta 2017 na 2018 zvišal (s 54,76 glede na nacionalni cilj starejši 14.257 3.930 215 na 62,04 % za delavnik), pa je delež sofinanciranja občine; na regijski in nacionalni odrasli 939 185 10 Vključitve ravni so občine pri sofinanciranju v povprečju bolj senzibilne. starejši 7783 1669 41 Preglednica 20: (Povprečne) cene storitve pomoči družini na domu v občini Domžale, Predviden odstotek odrasli / / / osrednjeslovenski regiji ter na nacionalni ravni ciljne populacije starejši 3,50 % 3,50 % 3,50 % Osrednjeslov- odrasli 78,30 % 58,70 % 50,00 % Cene storitev v EUR Slovenija Domžale Doseganje cilja enska regija starejši 1,70 % 1,72 % 0,70 % (Povprečni) celotni stroški storitve (EUR) 17,88 17,94 18,08 (Povprečna) cena ob delavnikih (EUR) 5,48 5,64 6,88–8,18 Podatki od leta 2009 do 2018 kažejo, da se je v Domžalah postopoma dvigala cena (Povprečna) cena ob nedeljah (EUR) 6,96 7,46 6,88–8,18 za uporabnika (s 5,67 EUR na 8,18 EUR; prikazujemo ceno za 31 ur pomoči na me- (Povprečna) cena ob praznikih (EUR) 7,27 7,84 6,88–8,18 sec ali več), hkrati pa je upadalo število uporabnikov (z 80 na zgolj 40 uporabnikov (Povprečno) sofinanciranje občine ob delavnikih (%) 68,69 68,46 62,04 v letu 2016 in na 51 v 2018). Da se višje vključevanje uporabnikov povezuje z nižjo 40 Cena za uporabnika tudi ob koncu tedna in praznikih ostaja ista. ceno storitve (tudi na nacionalni ravni), sicer kaže tudi analiza izvajanja pomoči 41 Za več informacij glej https://www.domzale.si/act/12909 (dostopno 30. 3. 2019). 74 75 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Razvitost dolgotrajne oskrbe v Domžalah in njeni ključni akterji družini na domu (Lebar in drugi, 2017), ki potrdi, da obstaja pozitivna, statistično sprememb še niso bili tako pereči. Prostora za izboljšave je tako še veliko, predvsem značilna povezanost med odstotkom vključene ciljne populacije ter deležem sofi-glede spodbud s strani občine z višjim sofinanciranjem pomoči družini na domu. nanciranja občine. V občinah, ki storitev sofinancirajo v višjem znesku, je v storitev Zdajšnji način sofinanciranja je usmerjen v uporabnike z manj intenzivnimi potre-vključen višji delež starejših ljudi. bami, medtem ko so ljudje z bolj perečimi potrebami po oskrbi pri tako dragi sto- Preglednica 22: Število uporabnikov pomoči družini na domu in cena storitve (za 31 ur ali ritvi primorani k iskanju drugih rešitev, najverjetneje predvsem institucionalnega več pomoči na mesec) v Domžalah (2009–2018) varstva ter opiranja na svojce in druge neformalne pomočnike, pri čemer se je bati 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 predvsem tega, da se ti izčrpavajo. Poleg tega, da je treba storitev narediti cenovno Število uporab-dostopnejšo, je pomembno tudi večje informiranje in ozaveščanje uporabnikov 80 79 68 65 44 51 47 40 41 51 nikov na 31. 12. glede možnosti uporabljanja te storitve. Cena storitve (za mesečno 31 ur ali 5,67 5,67 6,01 7,97 7,73 7,52 7,91 8,09 8,18 8,18 več pomoči na Patronažno varstvo domu) Storitev patronažnega varstva v Domžalah izvaja Zdravstveni dom Domžale, ki Pomoč družini na domu v Domžalah opravlja deset socialnih oskrbovalk. Večino-stoji v središču mesta (Mestni trg 2), blizu avtobusne in železniške postaje. Ob zdra-ma so starejše. Nekatere so v podjetju zaposlene že od začetka, vendar jih je le še vstvenem domu so veliko nepokrito parkirišče in trgovine. Sicer pa je patronažna malo, saj se počasi upokojujejo. Za socialne oskrbovalke, ki jih na novo zaposlujejo služba mobilna in deluje predvsem v domačem okolju uporabnikov. Njihovo delo v zadnjem času, v podjetju pojasnijo, da pri njih ne ostanejo dolgo, zgolj kakšno leto. je polivalentno, torej pokrivajo celotno starostno obdobje, njihov uporabnik pa je Poudarijo, da je težko dobiti kader za izvajanje pomoči družini na domu, da poklic pravzaprav celotna družina. ni privlačen. Delo, ki ga opravljajo socialne oskrbovalke, namreč ni enostavno in je naporno, še posebej za starejše zaposlene. Pomanjkanje kadra za zagotavljanje Po indeksu razvitosti patronažnega varstva na področju dolgotrajne oskrbe42 je oskrbe na domu ni novost, saj na podobne težave z zaposlovanjem na nacionalni upravna enota Domžale glede dostopnosti izvajalcev patronažne dejavnosti na 51. ravni opozarjamo že dalj časa (Kovač in drugi, 2019; Nagode in drugi, 2019a). Za- mestu med 58 upravnimi enotami, kar kaže, da je treba patronažno varstvo (z vidi- nimanje za zaposlovanje v dolgotrajni oskrbi je zelo majhno predvsem pri mlajši ka umanjkanja kadrov) v upravni enoti krepiti. To potrjujejo tudi novejši podatki populaciji, študije pomoči družini na domu pa na primer tudi kažejo, da se sedanji Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Džananović, 2018), po katerih je bilo leta kader stara, kar ima za posledico večji delež bolniških odsotnosti, večje težave pri 2017 zaposlenih deset diplomiranih medicinskih sester, deset višjih medicinskih opravljanju zahtevnejših, fizično napornih opravil in invalidske zaposlitve (Nago- sester ter en tehnik zdravstvene nege in ki opozarjajo, da je v upravni enoti treba de in drugi, 2016; Lebar in drugi, 2017; Nagode in drugi, 2018; Kovač in drugi, 2019, zaposliti še 5,2 osebe, da bo dosežen normativ 1 diplomirane medicinske sestre na Nagode in drugi, 2019a). Pomanjkanje kadra se ob trendih spodbujanja skupnostne 2500 prebivalcev. V zdravstvenem domu so se tega že lotili in leta 2017 po podat- oskrbe in s tem še večje potrebe po zaposlovanju kaže kot izziv, ki se ga bomo v Slokih v letnem poročilu zaposlili še eno patronažno medicinsko sestro. V letu 2018 je veniji in na ravni občine morali lotiti čim prej in sistemsko. bilo tako zaposlenih 11,5 medicinske sestre. Tudi v zdravstvenem domu opozarjajo Vsi opisani rezultati kažejo, da razvoj pomoči družini na domu ovira predvsem 42 Za leto 2017. Upoštevano je zgolj število zaposlenih na 10.000 prebivalcev ter uvrstitev (rang) znotraj uprav-cena, ki jo plača uporabnik. Zanimanje za uporabo storitve je bilo namreč ob niž- ne enote. Kot merilo za določanje deleža dolgotrajne oskrbe znotraj patronažnega varstva so bile upoštevane ekspertne ocene, ki jih za račun statistik na področju izdatkov in prejemnikov dolgotrajne oskrbe uporablja Sta-ji ceni v občini precej večje, in to v obdobju, ko izzivi staranja v luči demografskih tistični urad Republike Slovenije 76 77 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Razvitost dolgotrajne oskrbe v Domžalah in njeni ključni akterji na umanjkanje in obremenjenost kadra; opozarjajo, da imajo zaposlene trenutno v mo dovolj časa za preventivne obiske, saj je kurative preveč. Seveda, predvsem je smisel povprečju območja s 3000 prebivalci in da bi z nižjim normativom (na primer 2500 našega dela preventiva. Naj bi bila. Vendar smo preveč zasute s kurativo«. prebivalcev) svoje delo opravljale bistveno laže in bolj kakovostno. V zdravstvenem domu tudi poudarjajo, da si njihovi uporabniki želijo več osnovne Podatka o uporabnikih dolgotrajne patronažne oskrbe na nacionalni ravni nima- oskrbe v smislu higiene in nege, kar ne spada med dejavnosti patronažne službe, ki mo, saj je to področje podatkovno slabo pokrito oziroma dosedanji podatki ne zagotavlja zdravstveni del dolgotrajne oskrbe. »Tukaj včasih malo preveč pričakujejo omogočajo, da bi izmed vseh uporabnikov identificirali uporabnike dolgotrajne od nas. […] Ampak potem ko se pogovorimo, jim je večinoma jasno.« V takšnih primerih oskrbe (Nagode in drugi, 2014). Tudi v Zdravstvenem domu Domžale nimajo tako jih informirajo o možnostih, ki jih uporabniki imajo. Menijo, da je v Domžalah naj- točnega podatka, poročajo pa, da je približno sedmina vseh njihovih uporabnikov več potreb po osnovni oskrbi, družabništvu in pomoči v gospodinjstvu, torej bolj stara 65 let ali več. po socialnem delu dolgotrajne oskrbe. Kar zadeva časovno dostopnost, je patronažna služba uporabnikom na voljo ob Zdravstveni dom pri svojem delu sodeluje z vrsto različnih akterjev: s krajevnimi delovnikih od 7.00 do 15.00,43 poleg tega pa tudi na dežurnem telefonu ob koncu skupnostmi, Karitas, Rdečim križem, socialno službo, šolami, društvom diabeti-tedna in med prazniki od 7.00 do 12.00. V zdravstvenem domu pojasnjujejo, da je kov, društvom invalidov. Ob tem se zavedajo, da je sodelovanje potrebno, da pa ga vedno ena od zaposlenih dežurna in da je delo pravzaprav organizirano tako, da je kljub vsemu premalo. »Se mi zdi, da zelo sodelujemo, da bi pa lahko še bolj. Ampak omogočajo oskrbo 24 ur. Sicer ne v smislu urgence, pač pa po vnaprejšnjih dogo-zaradi pomanjkanja kadra je to okrnjeno. To je pravzaprav prva stvar, ki si je ne moremo vorih v nujnih primerih. »Ampak za popoldan se vnaprej ve, če je kaj takega. Mi nismo toliko dopuščati.« urgenca. To so vnaprej dogovorjeni obiski, to so res nujni obiski, če ni druge možnos-Druge storitve dolgotrajne oskrbe na domu ti«. Nadalje utemeljujejo, da je pravzaprav že narava njihovega dela takšna, da je ustreznejša v dopoldanskem času »To so starejši ljudje, ki imajo na primer tudi srčno Poleg ključnih dveh storitev, pomoči družini na domu za socialni in patronažnega popuščanje, edeme na nogah, in če previjamo rane, je bolj primerno, da to opravimo varstva za zdravstveni del dolgotrajne oskrbe, so na voljo tudi druge storitve, ki za-dopoldan, ko je noga še manj zatečena, in jo povijemo še z elastičnimi povoji.« Opozo-dovoljujejo potrebe po dolgotrajni oskrbi. Kako razširjene so na področju Domžal, rijo, da je to čas, ko navadno svojcev ni doma in je zaradi tega lahko kontakt z njimi na kratko povzamemo v nadaljevanju. šibkejši oziroma manj intenziven, kar pa lahko nadomestijo tudi po telefonu, kjer Dokler se je osebna asistenca v Sloveniji izvajala in financirala projektno, jo je v so svojcem zaposlene vedno na voljo za pogovor. Pri delu zaposlene uporabljajo Domžalah prejemalo deset uporabnikov (glej Smolej Jež in Orehek, 2017). Poleg vsaka svoje službeno vozilo in poročajo, da z dostopnostjo do svojih uporabnikov tega je bilo v Domžalah v letih 2014 do 2018 12 do 14 družinskih pomočnikov. Po po- nimajo težav. »Mislim, da s tem ni problema. Mi pridemo povsod.« Ker storitev financi-datkih Občine Domžale je število družinskih pomočnikov v letu 2019 upadlo (na ra zdravstveno zavarovanje, je tudi finančno povsem dostopna. 11), kar pripisujejo sprejetemu Zakonu o osebni asistenci, ki omogoča izvedbo podob-Patronažna služba opravlja dva sklopa oskrbe, preventivno in kurativno, pri čemer nih opravil pod drugimi pogoji ter je finančno za uporabnike lahko ugodnejši. naj bi imela ključno vlogo preventivna oskrba. Kot velja nasploh v Sloveniji, pa tudi Po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v letu v Domžalah namesto preventivne oskrbe prevladuje kurativna »Je pa res, da nima- 201944 ni bilo izvajalca socialnega servisa s sedežem v Domžalah. Zato pa je tega 43 https://www.zd-domzale.si/ambulante-in-oddelki/ambulante/patronazno-babiska-sluzba 44 https://www.gov.si/zbirke/storitve/dovoljenje-za-delo-za-opravljanje-socialnovarstvenih-storitev/ 78 79 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Razvitost dolgotrajne oskrbe v Domžalah in njeni ključni akterji leta začelo delovati zagonsko podjetje Home Help, ki je po svojih opravilih podobno deksa v primeru upoštevanja obeh domov nekoliko drugačna. Glede na dostopne socialnemu servisu. Asistenti, ki so večinoma študentke in študentje, so starejšim podatke predvidevamo, da bi na indeks pozitivno vplivala ponudba storitev ter ljudem na voljo za vsa tista opravila, ki niso tako nujna, da bi spadala v polje zdra-zmogljivosti institucionalnega varstva, negativno pa cena. vstvene oskrbe ali socialne pomoči. Pomagajo na domu pri vsakodnevnih opravi- V nadaljevanju podrobneje prikažemo delovanje obeh domov, tako javnega soci- lih, kot so zalivanje rož, spremstvo ob sprehodu ali rekreaciji, nastavitev televizije alnovarstvenega zavoda Dom upokojencev Domžale kot tudi Senior resort Med-ali priklop na spletno omrežje, učenje tujega jezika, pomivanje posode, kuhanje generacijski center Bistrica, ki je zasebni dom s koncesijo, saj sta oba pomembna kosila, branje časopisa, pogovor ali druženje.45 Podjetje ima potencial, da zapolni akterja za področje dolgotrajne oskrbe. vrzel v pomoči, ki je storitve v mreži javne službe ne zagotovijo, vsekakor pa za zdaj o dostopnosti in razširjenosti takšne pomoči še ne moremo pisati. Dom upokojencev Domžale je javni socialnovarstveni zavod, ki stoji v središču mesta, dostop do njega je preprost tako z avtoceste (en kilometer) kot tudi po regio-V občini Domžale ni stanovanjskih skupin na področju duševnega zdravja. V regi- nalnih cestah iz smeri Gorenjske, Kamnika, s štajerske ali ljubljanske strani; dosto-ji so za ljudi s težavami v duševnem zdravju na voljo stanovanjske skupine pred- pen pa je tudi z javnim prevozom. V neposredni bližini je omogočeno brezplačno vsem v Ljubljani (šest lokacij Društva Altre in štiri lokacije Združenja Šent), ena sta-parkiranje. Nekaj minut hoje loči dom od trgovine, tržnice, avtobusne in železniške novanjska skupina pa je v Kamniku in ena v Dolu pri Ljubljani. postaje, zdravstvenega doma, pošte, banke, kulturnega doma, športnega parka in gostinskih lokalov. Dolgotrajna oskrba v institucionalnem varstvu V domu imajo na voljo 114 sob za 170 stanovalcev, po podatkih Skupnosti socialnih Dolgotrajna oskrba v institucionalnem varstvu se zagotavlja v domovih za starejše zavodov Slovenije (201947 ) pa so v zadnjih letih mesta zapolnjena. Med uporabniki občane in posebno socialnovarstvenih zavodih, varstveno-delovnih centrih ter jih je pet mlajših od 65 let, preostalih 165 pa starih 65 let ali več. Večina stanovalcev oskrbovanih stanovanjih, kako konkretno na območju občine Domžale, pa preds-je starih 80 let ali več (73 %). Četrtina jih je vključenih v I. kategorijo oskrbe, podob-tavimo v nadaljevanju. no kot v drugih domovih pa prevladujejo tisti v III. kategoriji (52,1 %). Uporabnikov z najkompleksnejšimi potrebami je v primerjavi z drugimi domovi malo (4,0 %; v Domovi za starejše občane, kombinirani domovi drugih domovih pa povprečno približno 10 %) (Skupnost socialnih zavodov Slo-in posebni socialnovarstveni zavodi46 venije, 2018a). Večina sob je enoposteljnih (57,0 %); dobra tretjina je dvoposteljnih Indeks razvitosti storitve institucionalnega varstva, ki vključuje zmogljivosti v (36,8 %), 6,1 odstotka pa še triposteljnih. Delež enoposteljnih sob v domu je v primer-upravni enoti, ponudbo domov ter cene domov, kaže, da je upravna enota Domžale javi z domovi na nacionalni ravni (45,3 %) nadpovprečen. med razvitejšimi v Sloveniji, boljši rezultat je doseglo le deset upravnih enot (od 58). Podatki Skupnosti socialnih zavodov Slovenije za leto 2014 navajajo, da dom zago- Zelo visoko se uvršča predvsem po zmogljivostih institucionalnega varstva, neko- tavlja institucionalno varstvo, začasne namestitve, usposabljanja za starejše ljudi liko niže pa glede na cenovno dostopnost ter dostopno ponudbo storitev. Ker pa je in svojce, izposojo pripomočkov za nego, fizioterapijo in delovno terapijo za zunanje bil indeks pripravljen na podlagi podatkov Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, uporabnike (tudi na domu), dostavo hrane za zunanje uporabnike, pranje perila za ki ne vsebujejo podatkov Medgeneracijskega centra Bistrica, bi bila vrednost in-45 https://www.modre-novice.si/ 47 Glej http://www.ssz-slo.si/wp-content/uploads/Register-z-zdravstvom-1.1.2019-za-objavo.pdf (dostopno 15. 3. 46 Posebnih socialnovarstvenih zavodov in kombiniranih domov v občini ni. 2019) 80 81 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Razvitost dolgotrajne oskrbe v Domžalah in njeni ključni akterji zunanje uporabnike, Bownovo terapijo in podporno skupino za svojce. V domu do- (13), Socialnovarstveni zavod Taber Cerklje (12) in Dom starejših občanov Ljubljana dajajo, da organizirajo Alzherimer's cafe skupino za samopomoč prek Spominčice. Vič-Rudnik (8). Podatki so vizualizirani na naslednjem zemljevidu,50 pri čemer veli- kost »pike« na zemljevidu pomeni število prošenj (večja pika pomeni več zanimanja Cena standardne storitve na dan (dvoposteljna soba brez balkona) za oskrbo I je oziroma več oddanih aktualnih prošenj za posamezni dom za starejše občane). 19,70 EUR, za oskrbo IV (tj. najvišji obseg potreb oziroma najkompleksnejše potrebe uporabnika) pa 33,45 EUR. Cena za oskrbo I je nižja od povprečja med vsemi Slika 8: Vizualizacija prošenj za domove za starejše občane, kombinirane domove ter posebne socialnovarstvene zavode domovi (21,23 EUR), cena oskrbe IV pa podobna povprečni (33,52 EUR) (Skupnost socialnih zavodov Slovenije, 2019a). Podatki Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (2018a) kažejo, da je v dom starejših občanov vključenih 259 Domžalčanov in Domžalčank, in sicer 239 (92,2 %) v dom za starejše občane ter 20 (7,7 %) v posebni zavod. Podrobnejši podatki, ki so na vo- ljo za leto 2014, kažejo, da je bilo v tistem obdobju 249 občanov Domžal vključenih v dom za starejše občane; med njimi 108 v Dom upokojencev Domžale, 49 v Dom počitka Mengeš, 15 v različne domove družbe DEOS, 8 v Socialnovarstveni zavod Hrastovec (posebni zavod), 5 v Dom upokojencev Franc Salamon Trbovlje (v druge domove so se vključevali v manjšem številu). Sogovornica v intervjuju z akterji na področju dolgotrajne oskrbe opozarja tudi na pojav selitve Domžalčanov v domo- ve za starejše občane na Hrvaško.48 Skupnost socialnih zavodov Slovenije v letu 2018 v domovih za starejše, kombiniranih domovih in posebnih socialnovarstve- nih zavodih beleži povprečno 1,74 mesta na zaposlenega; v Domu upokojencev Vir: Skupnost socialnih zavodov Slovenije (za leto 2018) Domžale je teh mest nekoliko več (1,87). Opomba: Z rdečo oznako je označena občina Domžale. Modri krogi pomenijo domove za starejše občane, V Domžalah smo po podatkih evidentiranih aktivnih prošenj Skupnosti socialnih posebne socialnovarstvene zavode in kombinirane domove; velikost kroga določa zanimanje Domžalčanov za vključitev (večji ko je krog, več je vloženih prošenj). zavodov Slovenije49 v aprilu 2018 ugotovili, da je 54 oseb zaprosilo za vključitev v dom za starejše občane ali posebni socialnovarstveni zavod, od tega 48 oseb, sta-Zasebni dom Medgeneracijski center Bistrica Domžale, ki je bil zgrajen leta 2011, rih 65 let ali več, ter šest oseb, ki so bile mlajše od 65 let. Prosilci za dom v občini so stoji v središču mesta, razmeroma blizu Doma upokojencev Domžale. V okolici so v povprečju mlajši (79 let) v primerjavi s povprečno starostjo prosilcev v Sloveni- rekreativno območje ob Kamniški Bistrici, Športni park Domžale, trgovski center ji (81,5 leta). Pričakovano sta med njimi dve tretjini žensk. Ugotavljamo, da je bilo Mercator, Knjižnica Domžale, poslovalnica Nove ljubljanske banke, knjigarna, po-največ prošenj vloženih za Dom počitka Mengeš (22), Dom upokojencev Domžale slovalnica Pošte Slovenije, Zdravstveni dom Domžale, Srednja šola Domžale. Do- 48 Obsega pojava v tej študiji nismo posebej raziskali, vendar bi veljalo tej ugotovitvi v prihodnje nameniti več stopen je z avtom, parkirna mesta za potrebe objekta in druge uporabnike so za-pozornosti. 49 Kot evidentirane (aktivne) prošnje Skupnost socialnih zavodov Slovenije prikazuje vse popolne sprejete prošnje, za gotovljena pred vhodom v center in v kletni etaži. Železniška postaja je oddaljena katere dom vodi postopek po veljavnem Pravilniku o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva, približno deset minut peš. kot aktualne prošnje pa so prikazane tiste, za katere odgovorna oseba oziroma komisija pri izvajalcu ve, da želijo takojšnjo namestitev (Skupnost socialnih zavodov Slovenije, 2018. Dostopno na: https://servis.ssz-slo.si/porocilo.pdf.) 50 Opomba: Vsaka oseba je lahko na čakalnem seznamu za več domov. 82 83 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Razvitost dolgotrajne oskrbe v Domžalah in njeni ključni akterji V Medgeneracijskem centru Bistrica Domžale zagotavljajo institucionalno varstvo shramba) in 15 dvosobnih stanovanj, velikih 52,24 do 77,86 m2 (kuhinja, dnevna za starejše ljudi, dnevni center, oskrbovana stanovanja ter številne lokale s ponud-soba z jedilnico, predprostor, spalnica, kopalnica, balkon ali loža, shramba). Vsa sta-bo tržnih storitev, kot so na primer Kavarna Bistrica, Lekarna Bistrica, Remeda, novanja imajo spalni del ločen od bivalnega, imajo tudi ložo ali balkon ter shrambo, Medicinski center, ŠKD Viktorius, Vadbe za dušo in telo, Zobozdravstvo Pohlen, ki je v loži ali v kleti objekta. V oskrbovanih stanovanjih lahko živi 97 ljudi. Skupaj Frizerstvo ART-PE, pedikuro, nego, masaže, Frizerski salon Rok Stare s. p., Protibo-s stanovanjem je mogoče kupiti tudi parkirno mesto v kletni etaži. Stanovanja so lečinska ambulanta. prilagojena potrebam oseb z gibalnimi oviranostmi. Na voljo jim je rdeči gumb, t. i. sestrski klic, na katerega se 24 ur na dan odzove osebje v domu. To je gumb na roki, V domu so zmogljivosti za 100 stanovalcev; na voljo je 38 enoposteljnih sob, 26 v kopalnici in sobi, ki ga stanovalec v nujnih primerih lahko aktivira, torej sproži dvoposteljnih in pet apartmajev. Vsa mesta v domu so zasedena. Skoraj vse sobe klic, na katerega se odzove domsko osebje. imajo svojo kopalnico ter ložo ali balkon ter so nadstandardnih dimenzij. Večje sobe imajo tudi priročno malo kuhinjo. »Ker so kvadrature večje, imajo vsi tudi večje Varstveno-delovni centri in centri za usposabljanje, kopalnice. V sobi dve postelji nista tik druga ob drugi, ampak je prostorno, vsak ima lah-delo in varstvo ko svoj televizor, majhno kuhinjico, hladilnik …« V občini Domžale ni varstveno-delovnega centra, najbližji (in edini v upravni enoti) Z nadstandardom je povezana tudi cena, ki je na primer za oskrbo I visoko nadpov-je varstveno-delovni center INCE v Mengšu, v katerega se vključuje največ uporab- prečna, saj znaša 26,27 EUR na dan. Sicer stanovalci v povprečju plačujejo 700/800 nikov, ki imajo kraj bivanja v občini Domžale (Berlot, 2020).51 Varstveno-delovni EUR do 1500 EUR na mesec. Kot pravijo v domu, je cena lahko tudi nižja (okrog 600 center INCE Mengeš izvaja storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi EUR), če je posameznik samostojen in ne potrebuje posebne oskrbe. pogoji za odrasle z intelektualnimi ovirami in vključuje uporabnike iz Moravč, Mengša, Trzina, Komende, Kamnika in Domžal. Storitev institucionalnega varstva Čakalna doba za v dom se razteza od enega meseca do štirih let, odvisno od tipa izvajajo v bivalni enoti Naša Hiša, v kateri v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah sobe in oskrbe, ki jo prosilci želijo. V domu pojasnijo, da prejmejo največ prošenj za živi 32 oseb. sprejem neposredno iz bolnišnice, »ker ga svojci ne morejo več sprejeti domov, ali je padel, si zlomil kolk, morda ima kakšno poškodbo«. Dolgotrajno dnevno varstvo Oskrbovana stanovanja V občini Domžale dolgotrajno dnevno oskrbo omogočata oba domova starejših ob- čanov; Dom upokojencev Domžale zagotavlja dnevno varstvo največ dvema upo- V Domžalah oskrbovana stanovanja zagotavlja Medgeneracijski center Bistri- rabnikoma, Medgeneracijski center Bistrica pa desetim (Skupnost socialnih zavo- ca. Investitor oskrbovanih stanovanj je IMP d. d., družba za svetovanje, projekti- dov Slovenije, 2019). V Medgeneracijskem centru Bistrica pojasnjujejo, da jim s temi ranje, inženiring in gradnjo, upravlja pa jih podjetje Tabor upravljanje in vzdrže-zmogljivostmi uspe zadovoljiti povpraševanje po dnevnem varstvu. »Največ deset vanje d. o. o. Oskrbovana stanovanja so namenjena nakupu ali najemu. jih sprejmemo, pa jih ni toliko. Prihajajo različno, ne skupaj, nekateri pridejo na primer Na voljo je 82 oskrbovanih stanovanj različnih velikosti, od tega je 67 enoinpol-samo za dva tedna.« Šibka točka dnevnega varstva so prevozi, saj so v pristojnosti sobnih stanovanj, velikih 34,24 do 39,85 m2 (kuhinja z jedilnico in dnevno sobo, svojcev. »Zdaj se trudimo, da bi mogoče tudi mi uredili prevoze, nobenega avtobusa ni, predprostor, spalni del, ločen od dnevne sobe z opremo, kopalnica, balkon ali loža, morajo peš, da pridejo sploh do postaje. Mislim, da bomo v juniju uvedli prevoze, pa 51 Nekaj uporabnikov je vključenih tudi v CUDV Draga (Ig oziroma Ljubljana). 84 85 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Razvitost dolgotrajne oskrbe v Domžalah in njeni ključni akterji bomo videli, kako se bo obneslo po enem letu.« V obeh domovih zaznavajo potrebo po začasnem oziroma nadomestnem varstvu, torej organizirati varstvo starejšim ljudem za na primer 14 dni, da gredo lahko njiho-vi svojci na dopust. Take storitve trenutno v Domžalah ni. *** V občini Domžale je razmeroma dobro razvito institucionalno varstvo. Glede na in- deks razvitosti se visoko uvršča predvsem glede na zmogljivosti institucionalnega varstva, malenkost nižje pa glede na ceno in ponudbo institucionalne in skupno- stne oskrbe. V občini so na voljo tudi oskrbovana stanovanja. V nasprotju s tem pa je skupnostna dolgotrajna oskrba, ki jo sestavljata predvsem pomoč družini na domu in patronažno varstvo, slabše razvita. Patronažno varstvo je predvsem kad- rovsko podhranjeno in preveč orientirano v kurativno oskrbo, kar je značilno za celotno Slovenijo, pomoč družini na domu pa vključuje premajhen delež ciljne po- pulacije in je glede na slovensko povprečje izrazito draga, zaradi česar postaja za uporabnike nezanimiva. V občini ni socialnega servisa, ki bi storitev dopolnjeval ali celo nadomeščal. Je pa pred kratkim začelo delovati zagonsko podjetje, ki je po svojem delovanju najbolj podobno socialnemu servisu in ima zato potencial, da si najde pomembno mesto v lokalnem okolju in da zapolni nastalo vrzel v oskrbi. Iz- vajalci storitev dolgotrajne oskrbe opozarjajo tudi na potrebo po storitvi začasnega varstva, ki trenutno v Domžalah ni na voljo. V Domžalah torej obstaja večje število različnih pomembnih akterjev za dolgotraj- no oskrbo. Le ti se sicer med seboj poznajo in po navadi tudi dobro sodelujejo, ven- dar je tega sodelovanja občutno premalo. Med vsemi akterji ni prepoznati ključne- ga, ki bi v lokalni skupnosti deloval kot koordinator oziroma kot povezovalno telo, kaže se potreba po tesnejšem in intenzivnejšem sodelovanju ter ustvarjanju sku- pne vizije. 86 87 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah POTREBE PO DOLGOTRAJNI OSKRBI IN ODGOVORI NANJE Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Potrebe po dolgotrajni oskrbi in odgovori nanje V poglavju smo za analizo potreb po dolgotrajni oskrbi v občini Domžale in odgo- eksistenco samoumevno. Po drugi strani pa iz vsakdanje izkušnje vemo, da dostop vorov nanje poleg vseh podatkov, ki smo jih uporabili že v prejšnjih poglavjih, upo- do stanovanja še zdaleč ni lahek (Flaker idr. 2008). Starejši ljudje pa se pogosto znaj-rabili predvsem zapise intervjujev, ki smo jih opravili s starejšim občani Domžal dejo v situacijah, ko težko vzdržujejo svoja stanovanja, bodisi zato, ker potrebujejo ter rezultate anketiranja.52 Poglavje o potrebah je sinteza in triangulacija celotnega oskrbo bodisi zaradi nizke pokojnine. gradiva, ki smo ga zbrali tekom raziskave. S poglavjem smo poskusili zaobjeti ob- Domžale se s svojimi skoraj 36.000 prebivalci umeščajo med največje občine v Slove- seg potreb po dolgotrajni oskrbi, spoznati značilnosti potreb po dolgotrajni oskrbi niji, po številu prebivalstva se uvrščajo kar na šesto mesto. Glede na velikost občine, (kako ljudje živijo v Domžalah), predvsem pa kako ravnajo v situacijah, ko potre-katere obseg znaša 71,3 km2, se Domžale z visoko gostoto naseljenosti (496,8 prebivalca bujejo dolgotrajno oskrbo in v kakšnih okoliščinah se znajdejo (etnografija) (Flaker na km2) uvrščajo med gosto naseljene občine. V primerjavi z državnim povprečjem, ki in drugi, 2019). Sledili smo predvsem indeksu potreb dolgotrajne oskrbe, ki je sestaznaša 102,1 prebivalca na km2 tako presegajo to raven za skoraj petkrat. vljen iz osmih kategorij: stanovanje, delo in denar, stiki in družabnost, vsakdanje življenje, namesto hospitalizacije in institucionalizacije, interakcijski prekrški, in-V Domžalah je trenutno 13.194 gospodinjstev, katerih povprečna velikost znaša 2,7 stitucionalna kariera in samostojnost in pripadnost (Flaker in drugi, 2008) in po teh oseb, kar je v primerjavi z državnim in regijskim povprečjem za 0,2 oseb več. Sicer kategorijah tudi strukturirali to poglavje. v Domžalah prevladujejo enočlanska gospodinjstva (28,4 %). Število stanovanj na tisoč prebivalcev v občini je 353, medtem ko je državno povprečje dokaj višje (410). Pri analizi potreb smo izhajali predvsem iz pristopa spodaj navzgor, se pravi iz lju-Kljub temu, da je stanovanj manj kot v slovenskem povprečju, je njihova povpreč- di, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo oziroma jo utegnejo nekoč potrebovati. Te na velikost (87m2) za 7m2 višja od državnega in regijskega povprečja. Večja kvadra-podatke smo dopolnili z rezultati analize sekundarnega gradiva (poglavje Občina tura stanovanj lahko na eni strani pomeni, da starejši ljudje teže poravnajo stroške Domžale v širšem družbenem kontekstu) in podatki o delovanju in povezovanju in da je površina, za katero morajo skrbeti, večja, na drugi strani pa omogoča veliko akterjev v občini (poglavje Razvitost dolgotrajne oskrbe v občini Domžale in njeni možnosti za razvoj sobivanja in več medgeneracijskega povezovanja in pomoči. ključni akterji). Zaradi velikosti stanovanj namreč otroci pogosto ostanejo v isti hiši, a v lastnem gospodinjstvu. Sinteza ob koncu poglavja je zastavljena tako, da naj bi spodbudila premišljeno akcijo v občini Domžale, ki bi povezala poleg Občine še vse druge udeležence (uporabnike Rezultati ankete so pokazali, da največji odstotek anketiranih živi v hiši ali stano-in neformalne oskrbovalce) in akterje, ki smo jih predstavili v prejšnjem poglavju. vanju, katere lastnik ali solastnik so oni sami (kar 94,8 %). Sledijo tisti, ki živijo v hiši ali stanovanju, v katerem so podnajemniki in plačujejo najemnino (4,0 %). Majhno Stanovanje število anketirancev živi v domu za starejše občane (0,3 %) in pa v oskrbovalnih stanovanjih (0,7 %). Tudi ljudje, s katerimi smo opravili intervjuje, večinoma živijo v Stanovanje je ena izmed temeljnih potreb, kot jih je oblikovala naša civilizacija. hiši ali stanovanjih, katerih lastnik ali solastnik so intervjuvanci sami in v njih živijo Poleg osnovne funkcije zavetja pred vremenskimi razmerami ima še celo vrsto so-z družinskimi člani v ločenih gospodinjstvih. Pet jih živi v domu za starejše občane, cialnih funkcij. Stanovanje je prostor za druženje, za ustvarjanje družine, za shra-v lastnem stanovanju pa jih živi osem. Med tistimi, ki živijo v lastnem stanovanju, njevanje stvari, prostor, ki nam omogoča varnost in zasebnost. Skratka, je prostor, vsi živijo s svojimi družinskimi člani. Večina jih živi s partnerji, nekateri pa živijo kjer se počutimo »doma«. Po eni strani je stanovanje nekaj, kar nam je za človeško tudi z otroki in njihovimi družinami. 52 Več o anketiranju v drugem poglavju Raziskovalne metode in zbiranje podatkov. 90 91 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Potrebe po dolgotrajni oskrbi in odgovori nanje Od sogovornikov, ki živijo v domu za starejše občane, nihče ni več lastnik stanova- V povprečju anketiranci živijo v 2,5-članskem gospodinjstvu, pri čemer je značilno, nja, v katerem je živel, preden je prišel v dom. »Meni to nič več ne pomeni, jaz sem se da mlajši od 65 let v povprečju živijo v tričlanskih gospodinjstvih, stari 65 let ali več vsemu odpovedal. Po oporoki sem vse oddal, nimam nič več. Za to naj skrbijo drugi.« Ve-pa v dvočlanskih. Sledijo gospodinjstva s tremi člani, kar je v večini pomenilo življe- čina je predala lastništvo svojim otrokom ali pa stanovanje prodala, da bi si lahko nje s partnerjem in otrokom. Naslednji so štiričlanski tipi gospodinjstva, pri čemer pokrili stroške življenja v domu. Institucionalizacija je za te ljudi pomenila deloma večina opiše tip življenja s partnerjem in otrokom in njegovim partnerjem. Sledijo še izgubo doma in morebiti vsaj občasnega stika z domačim okoljem. S predajo lastni-pet- ali veččlanska gospodinjstva, ki skupaj sestavljajo najmanjši del gospodinjstev. štva nad stanovanjem izgubimo možnost, da bi si premislili, si organizirali oskrbo Večinoma si ljudje skupaj s člani gospodinjstva vsakodnevno določamo pravila dru- v domačem okolju namesto v institucionalnem varstvu ali pa kombinirali skupno- žinske zasebnosti in koliko bomo drugim ljudem dovolili, da vanjo vstopajo. Drugače stno oskrbo z institucionalno. Hkrati pa prenos lastništva stanovanja na otroke kaže je za tiste ljudi, ki živijo v domovih za starejše občane, kjer postane zasebnost zelo še to, da je za starejše ljudi izredno pomembno, da kljub temu, da sami potrebujejo pomembno vprašanje. Med našimi sogovorniki, ki so živeli v domu, je le eden imel pomoč, obenem poskrbijo tudi za svoje družinske člane, predvsem potomce. lastno sobo in nad tem izražal izjemno zadovoljstvo. »Da sem dobila svojo sobo, mi zelo Kot kažejo rezultati ankete, je ljudi, ki živijo sami v gospodinjstvu, malo, predvsem veliko pomeni. Svoj WC. To mi največ pomeni. Nimam nobenih problemov z nikomer, če med anketiranci, ki so mlajši od 65 let (10,3 %). Največ teh živi s partnerjem in otroki bom kaj prosila, bom dobila, naj bo od negovalk, fizioterapevtk, saj drugega kontakta ni- (45,5 %), sledijo tisti, ki živijo sami s partnerjem (32,7 %). Slika se bistveno spremeni, mam.« Drugi sogovorniki so si delili sobo še z eno osebo. Tem je všeč, da se razumejo ko opazujemo skupino najstarejših anketirancev, torej starih 85 let ali več. S stara-s sostanovalci, vendar niso tako svobodni in sproščeni, kot bi si želeli. njem se namreč veča delež oseb, ki živijo same (33,9 % starih 85 let ali več), ter tistih, Vsi sogovorniki, ki živijo v lastnih stanovanjih, si jih delijo z družino. Večina živi s svo-ki živijo skupaj z otrokom oziroma pri enem od otrok (25,0 % starih 85 let ali več), po jim partnerjem, medtem ko si nekateri delijo hišo še s svojimi otroki in družino, ki pa drugi strani pa je v primerjavi z mlajšimi starostnimi skupinami med najstarejšimi žive v lastnem gospodinjstvu. »Živim v hiši, skupaj z ženo. Hčerka in njen mož živita v značilno manj takšnih, ki živijo s partnerjem (26,8 %) ali s partnerjem in otroki (7,1 zgornjem nadstropju hiše. Sem lastnik hiše.« Drugo obliko je opisala sogovornica: »Ži- %) ter značilno več tistih, ki živijo z drugimi sorodniki (5,4 %) ali v domu za starejše vim na svojem domu, sem sama v gospodinjstvu. V hiši nas pa je več. Moji otroci in vnu-občane oziroma v oskrbovanem stanovanju (1,8 %). ki.« To večini omogoča, da jim bližnji zagotavljajo neformalno pomoč ali oskrbo, ko to Slika 9: Tip gospodinjstva glede na starostna obdobja (N = 963) potrebujejo, obenem pa se zaradi bližine počutijo varnejši. 85 let in več 34% 27% 7% 25% 5% 2% Sogovorniki, ki živijo v lastnem stanovanju s partnerjem, so s svojo zasebnostjo v svo-75 - 84 let 33% 41% 7% 16% 1% 2% jem domačem okolju popolnoma zadovoljni. Imajo dovolj prostora zase in umik, ko 65 - 74 let 27% 48% 15% 8% 1% 0% to potrebujejo ali si tega želijo. Tisti, ki živijo s svojo družino, imajo občutek, da drugi do 65 let 10% 33% 46% 8% 3% 0% spoštujejo njihovo zasebnost. Družinski člani občasno pozabijo na meje zasebnega 0% 20% 40% 60% 80% 100% prostora in ne razumejo, kdaj bi si starejši ljudje želeli biti sami, vendar se to ne dogaja sam pogosto. »Ne, ne, jaz sem tu čisto zadovoljen, prav navdušen sem nad tem okoljem. Kot s partnerjem (mož/žena oz. izvenzakonski partner) s partnerjem (mož/žena oz. izvenzakonski partner) in otroki sami vidite, imamo ogromno prostora za razgled. Če se usedem pred hišo, sem kot kralj na z otrokom oz. pri enem od otrok Betajnovi, ne moti nas promet tu po Ljubljanski cesti. Krasno je in ne vem, ali bi se lahko z drugimi sorodniki v domu za starejše ali oskrbovanem stanovanju sprijaznil s tem, da bi moral iti kam drugam.« 92 93 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Potrebe po dolgotrajni oskrbi in odgovori nanje Delno je bil zadovoljen sogovornik, ki živi v istem gospodinjstvu z otrokom, h kateremu Večina anketiranih starejših ljudi (85 let ali več) v Domžalah živi s partnerjem ali se je vrnil zaradi svoje življenjske situacije. Sogovornik pove, da sin včasih ne spoštuje drugimi družinskimi člani, kar jim omogoča, da lahko ob podpori neformalnega njegovega prostora in mu ni mar za mir, ki si ga sogovornik želi v določenih trenutkih. omrežja čim dlje živijo doma, na svojem domu ali na domu sorodnikov. Če naj v Domžalah še naprej ohranjamo neformalno oskrbo in medgeneracijsko sožitje, je Sogovorniki, ki živijo v dvoposteljnih sobah v domu za starejše občane, so nam po- smiselno čim več investirati v podporo in razbremenitev neformalnih oskrboval- vedali, da je njihova zasebnost upoštevana in spoštovana. »Imam dovolj zasebnosti. cev. Da je razbremenitev zelo pomembna, ocenjujejo tudi anketiranci, saj ta vidik Imamo pa seveda obveznosti, da spoštujemo tukajšnji red.« Vendar so intervjuvanci, življenja v povprečju ocenjujejo kot zelo pomemben (v povprečju 4,653 ). Pri tem so ki živijo v domu za starejše ljudi, včasih prikrajšani zaradi sostanovalcev in križanja si anketiranci enotni ne glede na svojo starost. Ko opazujemo trenutno zadovoljstvo interesov. Zdi se jim, da največ problemov pri takšnem načinu življenja nastane, ker anketirancev, pa ugotovimo, da s tem vidikom v povprečju niso niti zadovoljni niti nikoli ne vedo, kdaj bodo imeli res čas zase in mir v sobi, in se zaradi tega nikoli ne mo-nezadovoljni. Še posebej izstopata skupini najmlajših (do 65 let) in najstarejših an-rejo popolnoma sprostiti. Eden od stanovalcev doma je na primer povedal, da sicer ketirancev (85 let ali več), ki do tega vidika v primerjavi z drugimi starostnimi skupi-lahko zaklene sobo, a bi vseeno kdorkoli lahko vstopil vanjo, saj ima osebje general-nami izražata večje trenutno nezadovoljstvo (v povprečju 2,5 in 2,3). ni ključ. Stanovalci imajo tako občutek, da nimajo prostora, kjer bi lahko zares imeli vpliv in nadzor nad prostorom in nad dogajanjem v njem. Razbremenjevanje je ključno, če želimo neformalnim oskrbovalcem zagotoviti kakovostno življenje in jih ne izčrpavati. Obenem pa tudi starejšim ljudem omogo- Domovi za starejše občane so dobro prilagojeni ljudem z ovirami, saj so opremljeni čimo boljše življenjske razmere in to, da kljub potrebam po dolgotrajni oskrbi izbe- tako, da je »vse, kar potrebuješ za lažje premikanje in zato večjo samostojnost, na voljo rejo življenje v domačem okolju, in ne nujnov domu za starejše občane. v domu«. Vendar pri nekaterih vsakodnevnih opravilih potrebujejo pomoč in pod-Preglednica 23: Kako pomembno se anketirancem zdi, da se razbremeni svojce z orga- poro, zato se počutijo odvisne od osebja. Nekemu sogovorniku na primer pomoč pri niziranimi oblikami pomoči na domu (pomembnost), in kako so trenutno zadovoljni z razbremenitvijo (zadovoljstvo) jutranjem oblačenju pride sicer zelo prav, kljub temu pa ima negativen priokus zaradi občutka odvisnosti. Pomembnost Pomembnost N mediana povprečje N mediana povprečje Sogovorniki, ki živijo v domačem okolju, imajo stanovanje v veliki meri prilagojeno Do 65 let 378 5 4,6 226 2 2,5 njihovim potrebam. Ovire pri gibanju premagujejo tako, da živijo v spodnjih nad- 65–74 let 288 5 4,5 143 3 2,8 stropjih stanovanja, nimajo visokih pragov, dostop po stanovanju pa omogočen 75–84 let 160 5 4,5 74 3 2,8 z invalidskim vozičkom. »Imam posebno posteljo, dvigalo za dvigovanje iz postelje, 85 let ali več 50 5 4,5 25 2 2,3 WC za invalide; vse sobe, kuhinja in kopalnica s tuš kabino so v pritličju, tako da povsod Vsi anketiranci 876 5 4,6 468 3 2,6 lahko dostopam z vozičkom.« To jim omogoča samostojno gibanje po prostorih ter večjo varnost in samostojnost v vsakdanjem življenju. Nekateri še nimajo posebej prilagojenih stanovanj, saj tega trenutno še ne potre- Stanovanja ali hiše, v katerih živijo starejši ljudje, so precej veliki za slovenske raz-bujejo. So pa pripravljeni na spremembe, če bi se spremenilo njihovo zdravstveno mere, kar pomeni, da so v Domžalah dobre možnosti za razvoj različnih oblik sobi- stanje. Prilagoditev stanovanja je za starejše ljudi finančno breme, zato si je nekateri vanja in neformalnega povezovanja ljudi, ki potrebujejo oskrbo. ne morejo privoščiti, kljub temu da bi jo potrebovali. 53 Na lestvici od sploh ni pomembno (1) do zelo je pomembno (5). 94 95 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Potrebe po dolgotrajni oskrbi in odgovori nanje Domžale imajo zaradi goste in nadpovprečne poseljenosti in dokaj malo odročnih stotka. Ta delež je v občini Domžale precej nižji (15,1 %). Največji delež jih prejema predelov tudi razmeroma dobre možnosti za razvoj skupnostnih oblik oskrbe. Oce-pokojnine med 500 in 800 EUR (54 %), medtem ko je ta delež na nacionalni ravni njujemo namreč, da je v gosto poseljenih krajih enostavneje in ceneje organizirati nekoliko nižji od 50 odstotkov. Približno osmina upokojencev v Sloveniji (12,4 %) oskrbo na domu, saj so režijski stroški nižji kot na primer v okoljih, kjer je veliko prejema pokojnine od 800 do 1000 EUR. Tudi ta delež je v Domžalah nekoliko viš- med seboj zelo oddaljenih zaselkov, ali pa je območje hribovito in redko poseljeno. ji (16,2 %). Delež upokojencev, ki prejemajo pokojnine nad 1000 EUR, je v Sloveniji znašal nekoliko več kot desetino (11,4 %), v občini Domžale pa 14,7 odstotka. Življenje v domu je prelomnica v življenju starejšega človeka. Po eni strani dom za- gotovi vso formalno oskrbo, na drugi strani pa človek lahko izgubi del sebe v gruči Vsi, ki smo jih intervjuvali, so upokojeni, zato so navedli znanja in spretnosti, ki so jih pri-ljudi, s katerimi sobiva. Pogosto je razlog za odhod v dom šibka neformalna mreža, dobili v delovni dobi in jih uporabljajo še danes. Govorili so predvsem o tistih, ki so po-ki ne omogoča neformalne podpore, ali pa si starejši človek ne želi biti v breme so- vezane s preteklim delovnim mestom, kot so recimo dobre komunikacijske spretnosti. rodnikom, storitve formalne dolgotrajne oskrbe v skupnosti pa so težko dostopne. Pri znanjih in spretnostih, ki jih bi še želeli pridobiti, so intervjuvanci omenjali zna-Potrebe po dolgotrajni oskrbi v Domžalah pomenijo za starejše ljudi tudi finančno nja, povezana s komunikacijsko tehnologijo za ohranjanje stikov z družino in pri- breme, saj so za plačevanje oskrbe primorani bodisi prodati bodisi podariti sorod- jatelji. Tisti, ki živijo v domu za starejše ljudi, so bolj kot učenje novih spretnosti in nikom svojo nepremičnino.54 Pokojnine pogosto niso dovolj visoke, da bi pokrile znanj poudarili, da bi radi ohranili dosedanje, saj so nekateri od teh spretnosti in vse stroške oskrbe na domu ali v institucionalnem varstvu. znanj, odkar so zapustili domače okolje in se preselili v institucionalno oskrbo, za- čeli počasi pešati. Delo in denar Glede na to, da je večina, tj. 70,5 odstotka anketirancev, starih 60 let ali več, ne pre-Delati je ena izmed osnovnih človekovih potreb. Delo je potreba samo po sebi. Biti senečajo odgovori, da imajo status upokojenca. Imata ga kar dobri dve tretjini (68 dejaven, delovati, delati je pogoj človeškega življenja. Obenem pa je tudi osnovno %), zaposlenih pa je slaba tretjina (29,8 %) anketirancev. S tolikšnim odzivom na an-orodje, kako živeti, kako si zagotoviti sredstva za preživetje in življenje. V naši druž- keto se kaže jasno zanimanje starejših upokojenih ljudi za razvoj dolgotrajne oskr- bi sta delo in zaposlitev ena izmed osnovnih statusov, ki nam dajeta pravice, ugled be v občini Domžale. in naše mesto v družbi (Flaker in drugi, 2008). Večina starejših ljudi je upokojenih, Med sogovorniki v intervjujih imajo vsi status upokojenca, saj je bil pogoj za vklju-kljub temu pa opravljajo veliko dela, nekateri na sivem trgu, drugi skrbijo za gospo- čitev v vzorec starost 65 ali več let. Vsi intervjuvanci razen enega, ki je invalidsko dinjstvo in vnuke, spet tretji so aktivni v različnih prostovoljskih organizacijah in upokojen, so starostno upokojeni. Služba je bila pomemben mejnik v življenju so-pri animiranju skupnosti. govornikov, nekateri svoja poklicna znanja še zdaj uporabljajo. V delovnih letih so Ob koncu leta 2017 je bilo v občini Domžale 6664 starostno upokojenih oseb. V pri- pridobili številna nova znanja in spretnosti. Eden izmed sogovornikov je povedal, merjavi s slovenskim povprečjem imajo domžalski upokojenci povprečno višje da svoje tehnične sposobnosti še dandanes uporablja pri popravilih stanovanja in pokojnine. Podatki o višinah pokojnin po dohodkovnih razredih kažejo, da je delež pomaga drugim, če potrebujejo njegovo pomoč. upokojencev, ki prejemajo zelo nizke pokojnine, do 500 EUR, v Sloveniji 26,5 od- Nekateri sogovorniki še opravljajo prostovoljsko delo pri občinskih društvih, kot 54 Podobne trende opažamo tudi drugod po Sloveniji, vendar se v besedilu poskušamo tem bolj osrediniti na sta društvo upokojencev in občinska godba. Sogovornica na primer vodi organiza-rezultate, ki so povezani z občino Domžale. 96 97 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Potrebe po dolgotrajni oskrbi in odgovori nanje cijo dogodkov kot tudi financiranje, dogodki so namenjeni drugim upokojencem in katero se soočajo starejši občani Domžal, vidijo slabo finančno situacijo (80,9 % an- širijo povezanost članov društva upokojencev. ketirancev), takoj za njo pa poudarijo osamljenost in družbeno izoliranost (70,2 % anketirancev). Med najstarejšimi anketiranci (85 let ali več) je mnenje nekoliko dru-Tudi med anketiranci je dokaj velik delež, skoraj tretjina (28,9 %), takih, ki se ukvar-gačno, saj z enako visokim deležem na prvo mesto postavijo tako slabo finančno jajo s prostovoljskimi aktivnostmi; dobra desetina se s temi dejavnostmi ukvarja situacijo (60,8 % anketirancev) kot tudi osamljenost in družbeno izoliranost (60,2 dokaj pogosto, enkrat ali večkrat na mesec. Če razlikujemo glede na starostna ob- % anketirancev). Torej sta zanje ta dva vidika enako pomembna. Zanimivi so tudi dobja, je delež prostovoljcev med starejšimi (65 let ali več) nižji (23,3 %) kot med od-odgovori anketirancev na vprašanje, ali bi finančna stabilnost prispevala k njiho- raslimi (29,3 %). Na splošno se kaže, da skoraj polovica prostovoljcev deluje v špor-vemu boljšemu počutju. Podatki kažejo, da ta več pomeni odraslim kot starejšim tnih in kulturnih društvih, skoraj petina pa je aktivnih v društvih upokojencev in ljudem. Med odraslimi anketiranci jih na primer polovica meni, da bi finančna sta- medgeneracijskih društvih. bilnost v veliki meri prispevala k boljšemu počutju, med starejšimi anketiranci pa Slika 10: Opravljanje prostovoljskega dela anketiranih občanov Domžal (N = 859) je ta delež nižji (39,5 %). Na splošno pa lahko rečemo, da je finančna stabilnost eden izmed pomembnih dejavnikov vpliva na boljše počutje. Slika 11: Prispevek finančne stabilnosti k boljšemu počutju anketirancev (N = 891) 65 let in več 8% 3% 6% 7% 77% 100% 5,6% 11,4% 90% 15,0% 80% 17,0% 70% 29,4% 60% 32,1% do 65 let 7% 5% 8% 17% 63% 50% 40% 30% 50,0% 20% 39,5% 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 10% več kot enkrat mesečno vsaj enkrat mesečno nekajkrat v preteklem letu 0% vsaj enkrat v preteklem letu nikoli do 65 let v veliki meri v srednje veliki meri v manjši meri ne bi vplivalo Glede na dohodke največji delež anketirancev (16,8 %) živi v gospodinjstvih z do- Večina sogovornikov, ki smo jih intervjuvali, je povedala, da so njihovi prihodki hodki od 1500 do 2000 EUR, tretjina pa v gospodinjstvih pod ravnjo povprečne skromni, zadovoljivi le za osnovne storitve in dobrine, ki jih nujno potrebujejo. In-slovenske plače. Če natančneje pogledamo strukturo dohodka enočlanskih go- tervjuvanci, ki živijo doma, si stroške delijo s partnerjem ali družino, kar omogoči spodinjstev, se pokaže, da ima dohodek, nižji od 1000 EUR, 64,8 odstotka odraslih lažje prebijanje skozi mesec. Z dvema prilivoma prihodkov laže plačajo osnovne anketirancev (manj kot 65 let) in dobre tri četrtine (76,3 %) starejših (65 let ali več) življenjske stroške in imajo večjo možnost izbire dodatnih dobrin in storitev. anketirancev, kar kaže na večjo ranljivost zadnjih. Za enočlanska gospodinjstva pa Ljudje, s katerimi smo se pogovarjali in živijo v domu za starejše občane, pravijo, da je obenem značilno, da v njih povečini živijo starejše ženske. so njihovi stroški sestavljeni predvsem iz stroškov življenja in storitev, ki jih preje-Pri navajanju največjih težav, ki pestijo starejše ljudi, je največ anketirancev pou-majo v domu. Poudarili so, da so glede na trenutno stanje povprečnih pokojnin že darilo slabo finančno situacijo (60,8 %). Odgovori pa se izrazito razlikujejo glede na sami osnovni stroški doma dokaj visoki. Ko plačajo stroške doma, jim tako ostane starost anketirancev. Odrasli, torej mlajši od 65 let, na prvem mestu kot težavo, s le zelo malo denarja za vsakdanje dobrine. Tega porabijo za manjše nakupe, za hra- 98 99 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Potrebe po dolgotrajni oskrbi in odgovori nanje no in pijačo v lokalu doma za starejše, ali pa poskušajo z njimi pomagati domačim. so fiziološka nuja, prav tako pa so temelji in nuja civilizacije. Brez drugega ne more-Stroški doma so pri nekaterih intervjuvancih tako visoki, da jih sami ne zmorejo mo obstati. Vse življenje navezujemo veliko zelo raznolikih stikov, od globokih traj-pokriti in jim na pomoč priskoči družina. nih vezi z najbližjimi do bežnih stikov s prodajalcem v trgovini. Ob stikih z drugimi dobimo informacije, izmenjujemo dobrine, ugotavljamo, kaj je prav in kaj ni, kaj Sogovorniki, ki živijo v domačem okolju, so povedali, da so najvišji stroški zdra-smo in kam po družbenem položaju spadamo. Stiki nas po svoje zaznamujejo ne vstvenih pripomočkov in mesečnih položnic. Tisti, ki živijo s partnerjem ali z otroki glede na svojo vrsto in intenzivnost (Flaker in drugi, 2008). Starejši ljudje z leti vse in si stroške delijo, so bili najbolj zadovoljni s svojo trenutno finančno situacijo, saj teže vzdržujejo stike. Socialna mreža starejših ljudi se z leti manjša oziroma so stiki so njihovi osnovni življenjski stroški občutno nižji. s člani socialne mreže čedalje bolj omejeni. Starejši ljudje so tako pogosto osamljeni Dohodki sogovornikov so povečini nizki, kar jim ne omogoča velike izbire storitev in imajo občutek samote. Opisali bomo druženje in stike ljudi, zajetih v naši razi- v življenju. Zato se starejši ljudje večinoma odločajo za neformalno oskrbo, šele kas-skavi, in kakšne so potrebe dolgotrajne oskrbe v povezavi z njimi. Mreže in stiki so neje, ko postanejo potrebe pereče, se odločijo za formalne oblike dolgotrajne oskrbe. v razpravi o dolgotrajni oskrbi pomembni, ker z njimi starejši ljudje dobijo veliko neformalne pomoči in podpore. Ljudje, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, imajo Splošen vtis je, da so starejši ljudje v Domžalah kljub višjim pokojninam v primer-pogosto šibke socialne mreže. Največja tragedija človeka v stiski je, da ostane sam. javi z državnim povprečjem pogosto v finančni stiski, še posebej takrat, ko nasta- Sogovorniki so najpogosteje v stikih z družino, predvsem s partnerjem, otroki in ne potreba po dolgotrajni oskrbi. Toliko težje je ljudem, ki živijo v enočlanskem njihovimi družinami. Ohranjajo stike s prijatelji in znanci, največkrat se družijo gospodinjstvu, to pa so predvsem starejše ženske. Vsekakor bi bilo nujno glede na z njimi v domačem okolju. Tisti, ki živijo v domu za starejše ljudi, so navezali tudi finančni položaj starejših ljudi zagotoviti cenovno dostopne storitve in programe, nove stike z drugimi sostanovalci. Ti stiki so bolj površinski. Sogovorniki omenjajo, ki bi dopolnjevali sedanjo neformalno dolgotrajno oskrbo v skupnosti. da s sostanovalci redko navežejo prave, globoke in pristne prijateljske stike. »Tukaj Starejši ljudje so skozi leta pridobili številne spretnosti in izkušnje, ki večinoma še imam normalne stike, nimam pa nobenih takšnih bližnjih prijateljev, ker me tudi ne za-vedno uporabljajo pri vsakdanjem življenju ali prostovoljskem delu. Kljub temu da nima, kaj drugi delajo, to je njihova stvar.« pogosto niso omenjali dela, ki ga opravljajo v večgeneracijskih gospodinjstvih pri Zaradi starosti se je starejšim ljudem iz Domžal zmanjšala možnost obiskovanja skrbi za vnuke in otroke, ocenjujemo, da podobno, kot je v navadi drugod po Slove-prijateljev in znancev in s tem se je občutno zmanjšala tudi socialna mreža. Občas- niji, opravijo veliko takega nevidnega dela. no so naši sogovorniki osamljeni, sploh tisti, ki se teže premikajo in imajo redke obi-Starejši ljudje še vedno opravljajo različne oblike dela, ki jih pogosto spregledamo ske v domu. »Moji prijatelji so v Ljubljani, kjer sem bila včasih doma. Tja pa me morajo in tako prispevajo k skupnosti in občinski ekonomiji. Na ravni občine bi kazalo pos-peljati. Največ sem se družila s snahinimi starši, dokler sta bila še doma. Zdaj sta v domu. vetiti več pozornosti spretnostim in znanju, ki ga starejši ljudje imajo in ga nameni-Zdaj sem pa v glavnem sama.« jo krepitvi in ustvarjanju močne in povezane skupnosti. Večina sogovornikov ima z družino pogoste stike. Nekateri si z njimi delijo stanova- nja, druge, ki živijo bodisi sami bodisi v domu za starejše ljudi, pa otroci obiskujejo Stiki in družabnost tedensko. Stike s prijatelji ohranjajo z obiski, ki pa jih je z leti vse manj, saj so velikok-Stiki in družabnost so pomembna točka v človekovem življenju. Potreba po stikih rat odvisni od prevoza drugih. je ena izmed temeljnih človekovih potreb. Človek je družbeno bitje, stiki z drugimi 100 101 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Potrebe po dolgotrajni oskrbi in odgovori nanje Družijo se po navadi v domačem okolju, ali se odpravijo na obisk do družine, v veči- Nekateri sogovorniki pravijo, da se v primeru denarne stiske lahko obrnejo po po- ni primerov pa jih ta obišče na njihovem domu. Tudi s prijatelji se večinoma družijo moč na svoje družine in prijatelje. Sogovornica je povedala, da si le s finančno po-na domovih, občasno tudi v kavarnah, na dogodkih. »Večkrat se videvam s prijatelji močjo sorodnikov lahko plača storitve, ki ji omogočajo večjo samostojnost. »Otroci kot sorodniki. Imam take, ki večkrat pridejo k meni, pa jaz k njim. Imam še ene, h katerim mi vsak mesec nekaj prinesejo, mi podarijo, pravzaprav mi zdaj vsak da petdeset evrov, grem dvakrat na teden na kavo.« da plačujem zasebnega fizioterapevta, ki mi vsak teden razteguje nogo, da bo ostala čim dlje pohodna.« Sogovornike, ki živijo v domu za starejše ljudi, družina in prijatelji večkrat odpeljejo k sebi domov ali preprosto do kake kavarne ali gostišča. Redkejši so stiki s prijatelji, Ljudje, ki živijo v lastnem stanovanju, imajo največ stikov z družino, se pravi z otroki jih zaradi razdalje in zato, ker nimajo svojih prevoznih sredstev, ne morejo obi- ki in vnuki. Ta omrežja so jim tudi v pomoč in podporo, če ljudje začutijo potrebo po skovati tako pogosto. tem. To se kaže predvsem v podpori in pomoči, povezani z vsakodnevnim življe- njem, pri čemer družinski člani največ pomagajo. Obenem starejši ljudje ohranjajo Med najpogostejšimi težavami, s katerimi se soočajo starejši občani Domžal, takoj stike s prijatelji, če je to mogoče. Laže ohranjajo stike s tistimi, ki živijo v istem okoli-za slabo finančno situacijo, o kateri smo pisali v prejšnjem razdelku, anketiranci šu. Pogostost je odvisna tudi od mobilnosti posameznika, tako od fizične mobilno-navajajo osamljenost in družbeno izoliranost. Zadnjo še bolj poudarjajo najstarej- sti kot tudi od možnosti obiskov s prevoznimi sredstvi (osebni avtomobil, možnost ši anketiranci in jo pravzaprav enačijo s slabo finančno situacijo. Več možnosti za uporabe javnega prevoza ipd.). Z leti in zmanjšano mobilnostjo se socialne mreže druženje kot enega izmed dejavnikov, ki bi lahko vplivali na njihovo boljše počutje, krčijo, intenzivnost stikov pa zmanjšuje. starejši anketiranci v splošnem ocenjujejo kot srednje pomemben dejavnik: 26,3 odstotka anketirancev na primer meni, da več možnosti za druženje z drugimi Ohranjanje dobrih stikov in odnosov lahko pripomore k temu, da oseba ostane dlje sploh ne bi vplivalo na njihovo boljše počutje, 40,6 odstotka meni, da bi vplivalo v svojem domačem okolju. Ljudje z dobrimi in pogostimi stiki so tako manj osamlje- precej ali srednje, tretjina pa, da v manjši meri. Z osebnimi stiki so anketiranci na-ni in prejemajo večji obseg neformalne pomoči iz kroga družine in prijateljev, prav mreč trenutno v splošnem zadovoljni, in to ne glede na njihovo starost. tako stiki blagodejno vplivajo na človekovo počutje in zdravje. Ohranjanje dobrih stikov z družino in prijatelji pomeni tudi podporo in pomoč, ko Za dolgotrajno oskrbo je treba zagotoviti, da ljudje ohranijo stike, ki jim omogoča- jo starejši ljudje potrebujejo. Sogovorniki jo opisujejo tako kot čustveno kot tudi in-jo podporo pri samostojnem življenju v skupnosti in preprečujejo, če je to mogoče, strumentalno oziroma materialno podporo pri opravljanju različnih dejavnosti. Že odselitev iz domačega okolja v dom za starejše občane. Ena izmed ključnih storitev samo druženje in stik lahko izboljšata počutje osebe, pogovori so po njihovih be- pri ohranjanju stikov bi lahko bili organizirani prevozi, ki ne bi bili namenjeni zgolj sedah lahko zelo blagodejni za splošno psihično počutje. Konkretno pa starejšim opravkom, ampak tudi medsebojnemu obiskovanju in druženju. ljudem pri gospodinjskih opravilih, pomoči pri domačih opravkih, nakupih in pre- V naši raziskavi sicer nismo govorili z ljudmi, ki bi na svoji koži občutili izredno osa-vozu pomagajo družinski člani, s katerimi imajo najtesnejše stike. To potrjujejo tudi mljenost, vendar pa so anketiranci kot eno pomembnejših težav, s katerimi se so-podatki iz ankete, iz katerih izhaja, da starejšim ljudem, ki potrebujejo pomoč pri očajo starejši občani Domžal, poudarili prav osamljenost in družbeno izoliranost. vsakodnevnih opravilih (N = 354), najpogosteje pomaga partner (54 %), sledijo nji- Zato je nujno skrbno premisliti, kako jim pomagati ter vključevati ljudi, ki živijo hovi otroci (34,2 %). Manjšemu deležu anketirancev (5,4 %), a vendar ne zanemar-sami in imajo šibke socialne oziroma podporne mreže. ljivemu, so takšen vir pomoči tudi sosedje in prijatelji. V organizirano storitev sta vključena dva odstotka anketiranih. 102 103 1 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Potrebe po dolgotrajni oskrbi in odgovori nanje Ob preselitvi v dom za starejše občane se tako porazgubijo tradicije in rituali iz živ-Vsakdanje življenje ljenja v domačem okolju. Prilagoditev življenju v domu je za človeka lahko napor- Naše življenje in nas oblikuje to, kar delamo, kako poskrbimo za svoj dom, s kom se na, saj je primoran opustiti številne navade. Z namestitvijo v domsko oskrbo starej- družimo in kakšne odnose imamo z družino in prijatelji. Poleg tega pa ga sestavlja- ši ljudje izgubijo del nadzora nad svojim življenjem. jo še majhne neopazne stvari, ki nam krojijo dejanski potek življenja in vsakdanje Tistim, ki živijo v domu za starejše ljudi, ni treba skrbeti za gospodinjstvo, saj je dom rutine. Ta del življenja, ki je po eni strani priložnost, da smo tisto, kar si želimo biti po svoji naravi negospodinjski. To sicer za stanovalce doma za starejše ljudi pome- (prosti čas), po drugi strani pa tisto, kar moramo biti za druge (opravki), imenujemo ni manj skrbi za prehrano in urejanje lastnih prostorov, hkrati pa tudi manj mož- vsakdanje življenje (Flaker in drugi, 2008). nosti samoodločanja. Ne skrbijo na primer za pripravo obrokov in kuhanje kosila, a O vsakdanjem življenju ljudi smo izvedeli predvsem s pomočjo intervjujev. Sogo- to hkrati pomeni, da imajo na voljo natanko določen jedilnik, brez možnosti izbire. vorniki so opisali svoj vsakdanjik, svoje dnevne rutine in opravke. Prikazali so, kdo Starejši ljudje, ki živijo v svojem stanovanju, pa večinoma sami skrbijo za gospo-in kako skrbi za gospodinjstvo in kako si zapolnijo svoj prosti čas. Vsakdanja ruti- dinjstvo, od nabave hrane, kuhanja, pospravljanja do vseh drugih hišnih opravil. na, potek dneva, prekinitve ali okrepitve dejavnosti nam dajejo socialni občutek »Sama kuham, nisem zahtevna. Rada imam domače, predvsem zelenjavo z vrta. Pri življenjskega ritma, samega sebe in pripadnosti okolju, v katerem živimo. tem nisem izbirčna. Jem vse. Skuham tudi za dva dni.« Veliko jih živi s partnerjem ali Potek dneva se razlikuje od človeka do človeka. Vsak si je v življenju oblikoval ru-družino, zato se lahko po pomoč občasno obrnejo nanje. »Za prehrano je vse poskrtine, ki ga spremljajo vsak dan. Glede na svoje spretnosti in želje si vsakdo oblikuje bljeno, žena je dobra kuharica, še preveč me hrani, če lahko tako rečem. Tudi gledava, okviren načrt dneva. Tudi naši sogovorniki so ne glede na to, ali potrebujejo dolgo-da je domača hrana, da je okusno.« Tudi tisti, ki potrebujejo pomoč in podporo pri trajno oskrbo ali ne, poskušali ohraniti stare rutine. »Aktiven imam skoraj vsak dan. skrbi za gospodinjstvo, si organizirajo neformalne oblike pomoči v okviru družine, Če drugače ne, grem pa s kolesom do Trzina. Pa grem tam malo v gozd in grem gobe pog-ki jim omogoča, da vse poteka tekoče. »S snaho skupaj kuhava. Jaz naredim nekaj, ledat pa tako naprej . . tudi to počnem, da se ne zapustim.« Za ohranjanje rutin sogo-ona pa potem dokonča. Pospravljava pa obe. Jaz toliko, kolikor lahko.« vorniki skrbijo tako, da skušajo biti še naprej čim bolj mobilni, aktivni in neodvisni. Pri prostočasnih dejavnostih so sogovorniki na prvem mestu navedli branje. Veči- Če vsakodnevnih rutin ne zmorejo več opravljati, si jih prilagodijo. Če je na primer na v prostem času prebira različno literaturo, od knjig do revij. »Berem veliko. Zdaj vsakodnevni obisk prijateljev zaradi zmanjšane gibljivosti pretežaven, se dogovo-mi hči prinaša veliko čtiva, nonstop moram prebirati tega Danca, Juula.« Prav tako je rijo, da prijatelji večkrat obiščejo njih ali da se dobijo kje bližje njihovemu domu. pomemben del prostega časa starejših Domžalčanov športno udejstvovanje oziro- Rutine ljudi, ki živijo v domu za starejše občane, so občutno drugačne od rutin tis- ma rekreacija. Pogosto doživljajo rekreacijo kot zelo pomemben del življenja, saj s tih, ki živijo doma. Potek dneva je pri njih prilagojen institucionalni strukturi in so tem ohranjajo mobilnost in skrbijo za vitalnost. »Imam prirejeno kolo, pa stojko, da zato večinoma omejeni na časovne okvirje doma (na primer določene ure obro-vstanem, pa razne masaže, pa razgibavanja. Včasih greva malo na sprehod. Telovadim. kov). »Ja, ob sedmih vstanem, ob osmih imam zajtrk, potem grem malo na jutranjo telo-Pa fizioterapija, športna masaža …« Če se sogovorniki ne zmorejo samostojno razgi-vadbo. Potem je okrog 12.30 kosilo. Po kosilu grem malo počivat, včasih pa na sprehod, bavati, za pomoč zaprosijo domače ali pa zaposlene v domu za starejše občane. Do- če je vreme. Je sprehajalna pot tu zraven. Ali pa igramo pasjanso, dve rundi. Ob šestih movi za starejše občane imajo sicer organizirano fizioterapijo, vendar so je ti zaradi je večerja. Po večerji pa se počasi za spanje napravim,« je svoj značilen dan opisala velikega zanimanja vseh stanovalcev deležni preveč poredko oziroma bi si jo želeli stanovalka doma za starejše občane. imeti pogosteje, kot je na voljo. »Ja, potelovadim. Na postelji mi dvigujejo noge, gor, dol, 104 105 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Potrebe po dolgotrajni oskrbi in odgovori nanje pa kakšne uteži mi dajo v roke. To delam vsak dan.« občini je pomembno vedeti, da želijo ljudje ne glede na intenzivnost potreb ohraniti svoj ritem in rutino, predvsem pa nadzor nad svojim življenjem oziroma vpliv nanj. Pomemben del prostega časa so tudi konjički in interesi. Starejšim ljudem, ki živijo doma, je pomembno predvsem vrtnarjenje. Tisti, ki živijo v domu za starejše ljudi, Zdi se, da je pri pomoči in podpori pri vsakdanjem življenju v Domžalah najbolj pere-pa pravijo, da konjičkov ne morejo ohranjati, saj jih pogosto v domu ne morejo iz- ča potreba po pomoči v gospodinjstvu in opravkih, pri čemer je večina sogovornikov vajati. že deležna neformalne podpore. Neformalni oskrbi v skupnosti bi kazalo pripozna- ti večjo vrednost ter jo obenem podkrepiti tudi z večjo vpetostjo formalnih oblik Starejšim ljudem, ki živijo v domu za starejše občane, pri plačevanju računov in skupnostne oskrbe. Sodelovanje obojih lahko bistveno pripomore k večji kakovosti drugih opravkov (urejanje dokumentov, nakupi v trgovini in drugo) pomagajo bo- življenja tako prejemnikov pomoči kot tudi njihovih neformalnih oskrbovalcev. disi zaposleni bodisi družinski člani. Večina ljudi, ki živijo v svojem stanovanju, pa si pri opravkih poišče pomoč partnerja ali družine. »Včasih gre žena v prvo trgovino, Življenjski dogodki ki je blizu, po navadi pa greva skupaj. Če greva malo dlje, do teh centrov, greva z avtom, da se še kaj naloži in ni treba s kolesom, lahko pa tudi s kolesom greva in košarico nalo-Pri življenjskih dogodkih se osredotočamo na prelomnice, ki so lahko tako pozi- živa. To sami opravljamo, nabavo.« Za plačevanje položnic ali obiskovanje uradnih tivni kot negativni dogodki. To so prelomne točke v življenju, ki so nas zaznamo-ustanov jim priskočijo na pomoč bližnji. Prav tako večina več ne vozi avtomobilov, vale in usmerile našo pot (Flaker in drugi, 2008). Tu nas je torej zanimalo, kako se zato uporabljajo bodisi javni prevoz bodisi za prevoz zaprosijo bližnje. pomembni dogodki in situacije v človekovem življenju zrcalijo v potrebah ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, kako jih bremenijo in kaj jih razbremenjuje. Večinoma starejši Domžalčani za ohranjanje stikov na daljavo uporabljajo mobilni telefon. »Imam telefon, pokličem. Ne, internet mi niti še ne gre, stara sem že. Imam raje Naši sogovorniki so kot pomembne življenjske dogodke na prvo mesto postavili telefon.« Sami ali s pomočjo svojcev so se naučili uporabljati informacijsko-komuni-tiste, zaradi katerih se jim je življenje izboljšalo, na primer rojstvo otroka, poroka, kacijsko tehnologijo, da lažje ohranijo stike tudi na daljavo. Nekateri uporabljajo tudi dobra služba. »Šola mi je šla, službo sem dobila, dobro sem se razumela, omožila sem druge načine, kot je elektronska pošta: »Na računalniku že imam povezavo s prijatelji, se, otroke sem imela.« Gre torej za dogodke, ki so jih osebno zaznamovali ter jim pri-da si pošto pošiljamo. Dobim vsak dan par pošt, odgovorim nanje . . Naslednji dan pa spet.« nesli spremembe in novo energijo. Vsakdanje življenje sestavljajo naše obveznosti, navade, rituali. Starejši ljudje po-Prelomnice v življenju starejših ljudi so tudi pridobljena znanja in veščine, ki so jih skušajo ohraniti ritem življenja, opravljanja vsakodnevnih opravil in skrbi za gospo-pridobili pred kratkim in so v njihovem življenju pustile velik pečat. »Pred dvema dinjstvo, a jim na stara leta pogosto priskočijo na pomoč partnerji ali drugi družinski letoma sva šli s prijateljico v toplice. Tam sem se naučila plavati. Prej nisem nikoli pla- člani. Zelo pomembno jim je, da lahko čim več stvari opravijo sami in pri tem čim vala. Tam sem se pa naučila, sama. Čisto sama.« Starost je torej lahko priložnost za manj obremenjujejo svoje najbližje. V prostem času največ sogovornikov bere. Re-nove dogodivščine in pridobivanje čisto novih spretnosti, za katere pred tem zaradi kreacija je pomemben del prostega časa, saj ne omogoča le sprostitve, ampak tudi oh- hitrega in zasedenega življenja ni bilo priložnosti. ranja vitalnost in mobilnost. Pri opravkih jih spremljajo družinski člani, prav tako jim Omenili so tudi težke življenjske situacije, na primer smrt bližnjih. Ta prinese v živ-pomagajo pri nakupih, plačevanju položnic in pri obiskovanju različnih aktivnosti. ljenje veliko spremembo, sploh če je bil to član ožje socialne mreže. Vsakdanje rutine in potek dneva so pomemben del življenjskega ritma, ki nam omo- Za tiste, ki živijo v domu za starejše ljudi, pa je bila prelomnica tudi selitev v dom in s goča, da se izražamo in živimo, kot nam ustreza. Za načrtovanje dolgotrajne oskrbe v 106 107 1 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Potrebe po dolgotrajni oskrbi in odgovori nanje tem sprememba življenjskega sloga. Preselitev je pomenila velik obrat v njihovem anketiranci torej veliko, kar opozarja na nujno vpeljavo izboljšav na tem področju. življenju, saj sta se spremenila neposredno življenjsko okolje in tudi način preživlja-Preglednica 24: Vpliv dejavnikov na boljše počutje starejših anketirancev (65 let ali več) (N = 524) nja prostega časa, vsakdanjika. V srednje V veliki meri V manjši meri Ne bi vplivalo veliki meri Poslabšanje zdravstvenega stanja oziroma pešanje telesnih zmogljivosti pogosto Več možnosti 17,8 22,8 33,1 26,3 sproži velike spremembe v načinu življenja. »Torej, dokler sem imel noge, sem bil ab-za druženje z drugimi solutno svoboden in sem se velikokrat sprehodil. Je pa zdaj tega konec.« Obremenjujoč Boljše zdravje 54,6 21 17,7 6,7 Finančna stabilnost 39,5 32,1 17 11,4 dejavnik v življenju večine starejših ljudi je poslabšanje zdravstvenega stanja, še Priložnost, da lahko posebej je to pomembno za ljudi, ki se zaradi zdravstvenih težav teže gibljejo. Za 21,1 31,6 31,6 15,6 nekaj spremenim naše sogovornike je bila stresna življenjska prelomnica tudi trenutek, ko so bili pri-Priložnost, da se naučim 21 29,1 31,6 18,3 morani začeti uporabljati medicinske pripomočke (na primer bergle), saj nanje bo- nekaj novega disi niso bili navajeni bodisi niso pričakovali, da jih bodo potrebovali. Pomoč/razbremenitev 27 22,3 24,7 26 pri oskrbi druge osebe Da je zdravje eden ključnih obremenilnih ali razbremenilnih dejavnikov, pričajo Boljši dostop do storitev 35,2 27,4 20,9 16,5 in podpore tudi rezultati ankete. Med starejšimi anketiranci jih skoraj tri četrtine meni, da bi boljše zdravje pripomoglo k njihovemu boljšemu počutju, le 6,7 odstotka anketi-Preglednica 25: Kako pomembno se anketirancem zdi, da je zagotovljena hitra oskrba/ pomoč na domu ob odhodu iz bolnišnice ter da je storitev pomoči na domu dostopna rancev navaja, da zdravje tega vpliva nima. Poleg finančne stabilnosti, o kateri smo tudi ob koncu tedna, praznikih in ponoči že pisali, pa anketiranci kot dejavnik, ki bi lahko vplival na njihovo boljše počutje, Pomembnost Zadovoljstvo navajajo tudi boljši dostop do storitev in podpore. Dve tretjini starejših anketiran-N mediana povprečje N mediana povprečje cev menita, da bi na njihovo počutje vplival v veliki ali srednje veliki meri. Hitra oskrba/ do 65 let 377 5 4,7 220 3 2,8 pomoč na domu 65 let ali več 498 5 4,7 277 3 3,0 Obremenilna situacija v življenju starejših ljudi je torej tudi umanjkanje ali nedosto-ob odhodu iz pnost pomoči družini na domu. »Bili smo dogovorjeni [z izvajalcem pomoči družini bolnišnice vsi anketiranci 875 5 4,7 497 3 2,9 Storitve pomoči na domu]. Imeli smo pogodbo. Ampak pomoči ni bilo. Štiri mesece smo čakali. K sreči do 65 let 375 5 4,6 207 2 2,4 na domu, ki so mi pa pomagata hčerki in vse to imam.« Kadar ljudje dolgotrajne oskrbe, ki jo potre-dostopne tudi 65 let ali več 498 5 4,5 216 3 2,7 bujejo, ne prejmejo pravočasno, se oprejo na svoje neformalne mreže. Starejšega ob koncu tedna, praznikih ali ponoči vsi anketiranci 873 5 4,5 423 3 2,6 človeka to sicer razbremeni, neformalno mrežo pa utegne zelo obremeniti. Kjer so starejši ljudje imeli možnost pomoči družini na domu, jih je ta razbremenila. Kako pomembni so ti vidiki, kažejo tudi rezultati anketiranja. Anketiranci se namreč Podpora in pomoč formalno organiziranih storitev na domu starejšim Domžalča-v povprečju, ne glede na svojo starost, strinjajo, da sta tako hitra oskrba (na primer po-nom omogočata, da ohranjajo svoj življenjski standard in samostojnost. »Skupaj z moč na domu ob odhodu iz bolnišnice) kot tudi dostopnost pomoči družini na domu osebno asistentko narediva kosilo. Jaz gledam, pa dam kake nasvete, več kot toliko ne (predvsem v smislu časovne dostopnosti) zelo pomembni,55 obenem pa z njuno tre-morem. Včasih malo poskusim.« Formalna oskrba na domu starejšega človeka raz-nutno urejenostjo v občini niso niti zadovoljni niti nezadovoljni, kar kaže na srednjo bremeni in ga postavi v položaj, ko je nekoliko bolj neodvisen od sorodnikov, obe-stopnjo zadovoljstva. Neskladje med ocenama pomembnosti in zadovoljstva je med nem pa te razbremeni nenehne skrbi za starejšega člana družine. Kako pomembno 55 Polovica anketirancev je na lestvici od 1 (sploh ni pomembno) do 5 (je zelo pomembno) izbrala odgovor 5. je razbremenjevanje sorodnikov, smo pisali že v razdelku o stanovanju. 108 109 1 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Potrebe po dolgotrajni oskrbi in odgovori nanje Kot pomembne izzive v življenju so starejši Domžalčani navedli tudi popotovanja tako je pomembno, da dobijo formalno oskrbo takoj, ko nastane potreba po njej, saj v kraje, kjer še niso bili, pa bi si jih želeli obiskati. Kot ovire oziroma izzive so omenili je takrat zanje najtežje obdobje, ko se težko znajdejo in se morajo naučiti obvlado- življenje v domu oziroma stagnacijo v tem okolju (»Ne vem, ali sem res kar vdana v vanja novega življenja. to, da je moja usoda taka, da velikokrat premišljujem, da iz doma drugače ne bom šla, kakor da me bodo nesli«) in mobilno oviranost: »Torej, dokler sem imel noge, sem bil Zadrege absolutno svoboden in sem se velikokrat sprehodil. Je pa zdaj tega konec.« Interakcijski prekrški so prezrt, vendar izredno pomemben vidik procesa kon-Starejšim ljudem, ki smo jih intervjuvali, največ pomenita družina in ohranjanje strukcije drugačnosti in družbenega izločanja in stigmatiziranja. Ko govorimo o dobrih stikov z njo ter drugimi člani socialne mreže. »Družina je pomembna. Važno interakcijskih prekrških, imamo v mislih vrsto prekrškov, ki bi jim lahko rekli tudi je, da takrat, ko ti je težko, z družino skupaj prideš. To veliko pomeni.« vljudnostni. Te prekrške delamo vsi, vsak dan, brez izjeme in jih tudi popravljamo z opravičili in pojasnili. Pri starejših ljudeh ti prekrški vedno bolj izstopajo, povezani Na drugem mestu je bila skrb za svoje zdravje in mobilnost, saj imajo tako občutek, pa so z njihovo zmanjšano interakcijsko kredibilnostjo. Zadrege so drobne, a ek-da lahko čim dlje časa ohranjajo samostojnost in aktivnost. Prav tako so kot po-splozivne situacije našega življenja, ki jih navadno spregledamo ali pripišemo kaki membne navedli konjičke oziroma prostočasne dejavnosti, ki jim prinašajo notra- osebni substanci (bolezni, invalidnosti, osebni značilnosti) (Flaker in drugi, 2008). nje zadovoljstvo. V zadrego spravlja starejše ljudi paleta situacij in okoliščin. Kot pomembno zadrego Nekateri sogovorniki sodelujejo pri različnih prostovoljskih in drugih občinskih so starejši Domžalčani navedli nizke prihodke, zaradi katerih se počutijo izključe-društvih. Prostovoljsko delo in sodelovanje z društvi in klubi sta za starejše ljudi ne ali ponižane. Ne morejo si privoščiti vsega, kar bi želeli ali potrebovali. »Če bi mo-pomembna, saj se tam udejstvujejo, družijo in imajo občutek, da nekaj prispevajo ral za kreme proti preležaninam, pripomočke (na primer inhalator) plačevati iz svojega k življenju drugih ljudi. Petje v zboru na primer pomeni prispevati k celotni družbi: žepa, potem si ne bi mogel privoščiti nič od tega.« »Ja, in ti se dobro počutiš, ker si nekaj naredil, pa čeprav si dve uri izgubil, kdo bi rekel, ne grem. Mi imamo tako rekoč vse nastope neplačane, če se katera stvar plača, gre to v Starejši ljudje z ovirami se včasih počutijo, kot da jih njihovo zdravstveno stanje ozi-blagajno za društvo. Že zaradi tega se dobro počutim, da toliko damo družbi nasploh.« roma oviranost potisne bolj v ozadje družbe. Ker želijo interakcijske prekrške in sti-gmo prekriti, raje ostanejo neopazni. »Ja, mogoče sem jaz bolj taka – zmeraj sem bila Življenjski dogodki se nanašajo na prelomnice, ki so življenje starejših ljudi izboljša-malo bolj v ozadju. Najbrž že zaradi te moje invalidnosti. Nisem hotela biti v ospredju.« le ali pa so jim ga otežile. Raziskovali smo življenja ljudi z izredno bogato zgodovino in izkušnjami, ki vidijo v starosti možnost za nove izzive, pustolovščine in dogodi-Zadrego povzročata predvsem zdravstveno stanje intervjuvancev oziroma boja- vščine. Zdi se, da si želijo ostati aktivni in čim bolj samostojni. Pogosto si želijo izle-zen pred poslabšanjem zdravstvenega stanja. »Edino to me skrbi, da bom nemobilna. tov, potovanj in učenja novih spretnosti, za katere v mladosti niso imeli priložnosti. Ponorela bom pa, če bom morala samo ležati. Tudi drugi dan po operaciji so mi rekli, a se ti kaj vrti, sem rekla nič, sam slabo sem vstala. Edino tega se bojim. Ležati.« Starejše ljudi obremenjujeta predvsem poslabšanje zdravstvenega stanja in umanjkanje tako formalne kot neformalne oskrbe na domu. Kot najbolj pereča se Ko so starejši ljudje v zadregi, se v veliki večini obrnejo na svoje najbližje, ki jim za-ob življenjskih prelomnicah v starosti v Domžalah kaže širitev sedanje ponudbe upajo. V teh trenutkih pomagajo pogovori s prijatelji, družino in zaposlenimi v do- pomoči družini na domu. Ljudje bi potrebovali bistveno več skupnostne oskrbe, movih za starejše ljudi. »Največ se s sinom pogovorim. Tudi tele naše iz društva so en- še zlasti ob izgubi neformalne mreže ali ob poslabšanju zdravstvenega stanja. Prav kratne. Tudi z njimi se pogovorim. Smo res kot ena družina.« Pogovori z ljudmi, ki jim 110 111 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Potrebe po dolgotrajni oskrbi in odgovori nanje zaupajo, lahko prinesejo razbremenitev in nov pogled na zadrego oziroma položaj, prejšnjem poglavju). Prva je Dom upokojencev Domžale, katerega zmogljivosti so v katerem so se znašli. 114 sob za 170 stanovalcev in kjer so trenutno vsa razpoložljiva mesta zapolnjena. Druga institucija je zasebni dom starejših občanov Medgeneracijski center Bistrica Včasih pri zadregah pomaga že samo miren razmislek o tem, kako zdaj ravnati. Kot Domžale, v katerem je na voljo 69 sob za 100 stanovalcev. Tudi tukaj so zmogljivosti svoje zaupnike starejši Domžalčani doživljajo predvsem tiste družinske člane, ki so povsem zapolnjene. Skupaj je tako v občini Domžale 270 mest za namestitev ljudi jim najbližje. »Družina je pomembna. Važno je, da takrat, ko ti je težko, z družino skupaj v domu za starejše občane. prideš. To veliko pomeni.« Tudi ljudje, ki živijo v domu za starejše občane, bolj zaupajo svojim najbližjim, ko se znajdejo v situacijah, ki povzročajo zadrego in zmedo. Pogovarjali smo se s starejšimi ljudmi, ki živijo v Domu upokojencev Domžale in Nekateri so omenili tudi krog svojih bližnjih prijateljev. Povedali so, da se o zadre-v domu starejših Medgeneracijski center Bistrica Domžale. Pravijo, da lahko do-gah neradi pogovarjajo, razen če svojim sogovornikom zares zaupajo. stopajo do informacij, ki jih potrebujejo za življenje v instituciji. O vseh osnovnih storitvah in dogodkih, ki se izvajajo v domu za starejše občane, lahko preberejo Kot zadrege so starejši Domžalčani navedli predvsem nelagodne situacije, ki nasta-obvestila na oglasnih deskah in plakatih, ki so razpostavljeni po domu. »Tukaj or-nejo zaradi slabšanja lastnega zdravstvenega stanja. Obenem pa jih skrbi, kaj bo, če ganizirajo vsako leto kakšen avtobusni izlet, daleč. Imamo piknike tule zunaj, pa potem bo z leti z zdravjem še slabše. Interakcija z ljudmi jim zaradi oviranosti povzroča imamo proslave ljudi, ki imajo rojstne dneve, štirikrat na leto. Takih dogodkov je veliko. zadrego in napor, sploh če se na novo situacijo niso privadili oziroma prilagodili. V Informacij glede tega je čisto dovolj.« nekaterih primerih zadrege povzroča finančno stanje, zaradi česar se starejši ljud- je počutijo izključene iz družbe in ponižane, sploh če morajo zaprositi za pomoč. S Prav tako so za informacije na voljo zaposleni v domu. »Če kaj potrebuješ, si za te potrebami po dolgotrajni oskrbi pa se zadrege, povezane s finančnim stanjem, še ljudi vedno dobrodošel in zmeraj ti ustrežejo . . rečeš negovalcu in ti absolutno ugodi.« poglobijo, saj je življenje z ovirami dražje. Zadrege odpravljajo predvsem s pogovo- Tako stanovalci pridobijo osnovne informacije. Za podrobnejša vprašanja se je tre- rom z ljudmi, ki jim zaupajo. ba obrniti na ključne delavce, kar pa je v veliko primerih težko izvedljivo oziroma so teže dosegljivi zaradi premajhnega števila zaposlenih. Institucionalna kariera Starejši ljudje, ki živijo v domu, so omenili, da imajo dostop do vseh strokovnih delav-V današnjem svetu je življenje povezano z različnimi institucijami. Od rojstva smo cev, vendar so zaradi velikega števila stanovalcev včasih zasedeni. »Tale naš dom je v vezani nanje, spremljajo nas skozi vse življenje, odvisno od našega življenjskega redu, samo kadra ima pa čisto premalo. Poglejte, zdajle moram plačevati fizioterapevta, v obdobja in vloge institucije, s katero smo v stiku. V nekatere vstopamo občasno domu so dobre fizioterapevtke, ampak koliko ljudi je v še slabšem stanju kakor jaz, ne bo (na primer bolnišnica), druge obiskujemo določeno obdobje (šola, fakulteta). Ven-se z mano ukvarjala. Premalo kadra je, poglejte, sobo imam razmetano, čistilka je šla na dar večji del življenja preživimo zunaj teh institucij, v skupnosti, družini in drugih dopust in ni nadomestila.« socialnih okoljih. Za ljudi, ki stanujejo v institucijah, kot so psihiatrične bolnišnice, Odnosi delavcev do stanovalcev so veliki večini pozitivni in interakcije potekajo posebni socialnovarstveni zavodi in domovi za starejše občane, pa to ne velja, saj dobro in brez zapletov. Starejši ljudje, ki imajo izkušnjo življenja v domu, so povedali, njihovo življenje v večji meri poteka v instituciji in je povezano z njenim delova-da se občasno zgodi, da so zaposleni do njih pokroviteljski in opravijo nekatere zadeve njem (Mali, 2008, str. 10). zanje, ne pa skupaj z njimi. To se kaže v tem, da se stanovalci občasno počutijo, kot da V občini Domžale sta dve instituciji, namenjeni starejšim ljudem (več o tem v nimajo moči nad svojim življenjem v domu za starejše ljudi. 112 113 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Potrebe po dolgotrajni oskrbi in odgovori nanje Kljub temu da so ljudje z življenjem v domu razmeroma zadovoljni, se jim zdi, da bi Starejši ljudje imajo v vsakdanjem življenju številne vloge in položaje. Največ jih bilo potrebnega več kadra tako za delo v skupnostnih službah kot v domovih za sta- z veseljem poudari vlogo starša, ki jim prinaša osebo zadovoljstvo in ponos. Prav rejše ljudi. Število uporabnikov je glede na število zaposlenih po njihovem mnenju bi-tako ima polovica sogovornikov še aktivno vlogo partnerja, pri čemer se pokažeta stveno previsoko. Stanovalcev, ki potrebujejo pomoč in storitve zaposlenih, je veliko, povezanost in medsebojno spoštovanje v partnerskih odnosih. s sedanjim kadrom pa je po besedah sogovornikov nemogoče zagotoviti kakovostno Tisti, ki živijo v domu za starejše občane, imajo vlogo stanovalca v domu. Ta vloga oskrbo za vse prebivalce doma. prinaša svoje naloge in pravila, ki jih morajo stanovalci upoštevati, kar lahko zmanj-Starejši Domžalčani so poudarili tudi negativne občutke, ki so jih doživljali na primer ša moč samoodločanja in povzroči občutek razvrednotenja. pri sprejemu v bolnišnično oskrbo in bivanju tam. Predvsem so omenili slabe in v Starejši Domžalčani v največji meri čutijo pripadnost do društev. Najpogosteje so nekaterih delih nečloveške odnose v stiku z zaposlenimi. Tudi glede informiranja v pripovedovali o Društvu invalidov Domžale. Tam se počutijo kot spoštovani člani bolnišnici so bili manj navdušeni, pravijo, da porabijo veliko časa in truda, če želijo družbe, na enaki ravni, kot so vsi drugi. »Imam precej moči v društvu, z našimi invalidi. priti do osnovnih informacij. »Če se sam ne pozanimaš, informacije včasih do tebe sploh Mislim, da pozitivno delujem. Imam občutek, da me imajo radi in me spoštujejo. Sem bolj ne pridejo,« so povedali. Kot pri domovih za starejše se tudi pri bolnišnični oskrbi pozitiven človek.« poznata zasedenost in preobremenjenost kadra. Zaradi kadrovske podhranjenosti tako pogosto ne zmorejo vzpostaviti stikov in zagotoviti dovolj kakovostnih storitev Želje in cilji starejših ljudi so raznovrstni. Večina jih je omenila, da si želijo še potovati ljudem, ki potrebujejo njihovo pomoč. po svetu in obiskovati lokacije, ki jih doslej niso imeli časa ali možnosti obiskati, naj Ko pridejo ljudje v stik z institucijami, je zanje izredno pomemben dostop do informa-bo z agencijami ali v svoji organizaciji. cij. Stik z bolnišnico ali domom za starejše ljudi je navadno nova situacija v življenju, Večina želja se je nanašala predvsem na njihovo zdravstveno situacijo. Navajali so zato je pomembno, da od strokovnjakov izvedo čim več. V Domžalah so stanovalci željo, da bi si povrnili zdravje, ob čemer bi lahko ponovno razmišljali o drugih ciljih domov za starejše občane zadovoljni z dostopom do informacij, ki jih imajo na voljo, in željah, ki so si jih postavili pred tem. »Tukaj ne bi nič spreminjal, sebi zdravja želim. nekoliko manj pa so zadovoljni z informacijami, ki jih dobijo od bolnišnice. To bi s čarobno palico naredil. Potem se lahko sam odločaš, ali si sposoben kaj ukreniti.« Če bi se zdravstveno stanje izboljšalo, bi lahko spet prevzemali stare vloge. Ljudje Moč in cilji se počutijo še vedno kompetentne in želijo opravljati različna dela in dejavnosti, ki Zadnja, a ne najmanj pomembna izmed naštetih je potreba po neumeščenosti in so jih lahko opravljali v preteklosti. »Rad bi počel čim več stvari. Da bi še lahko hodil. pripadnosti. Neumeščenost je potreba po samostojnosti in odvisnosti obenem. Imam še voljo. Bi še kaj pomagal. Delal bi rad.« Temeljna predpostavka življenja je odvisnost od drugih. Vsi potrebujemo pomoč drugih ljudi. Hkrati pa je vodilo sodobne civilizacije neodvisnost oziroma samostoj- Ohranjanje samostojnega življenja je ena izmed osrednjih točk dolgotrajne oskrbe. nost. Vodilo organizacij in strokovnjakov, ki delajo z ljudmi z dolgotrajnimi stiskami, Starejši ljudje, ki živijo v domačem okolju pravijo, da imajo velik vpliv na samos-bi moralo biti, da priznajo ljudem odvisnost od drugih, hkrati pa jim zagotovijo ne- tojno življenje. Lajšajo si ga na več načinov, najpogosteje s preureditvijo bivalnih odvisnost na relevantnih izsekih vsakdanjega življenja. Neumeščenost je fenomen, prostorov, da se lahko nemoteno premikajo po stanovanju. »Vse sobe, kuhinja in ko-ki ga opazimo pri ljudeh z dolgotrajnimi stiskami, saj se zdi, da ti nikamor ne spadajo palnica s tuš kabino so v pritličju, tako da lahko povsod dostopam s hojco. Tudi dostop (Flaker in drugi, 2008). do vrta imam, ker je vse v isti ravnini.« 114 115 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Potrebe po dolgotrajni oskrbi in odgovori nanje Samostojno življenje jim omogoča tudi neformalna oskrba. S pomočjo, ki jo prejmejo Kar zadeva želje, so starejši Domžalčani navedli predvsem svoje zdravje, tako iz- pri nekaterih vsakdanjih opravilih, tako sogovorniki še vedno ohranijo samostojnost. boljšanje kot tudi preprečevanje poslabšanja zdravja. Z ohranitvijo ali izboljšanjem trenutnega zdravja bi lahko spet prevzemali svoje stare vloge. S skupnostno oskr-Po drugi strani pa se pokažejo tudi primanjkljaji neformalne oskrbe. S pretirano bo bi lahko ljudem omogočili, da prevzemajo svoje prejšnje naloge in opravljajo pomočjo neformalni oskrbovalci starejšim ljudem pogosto odvzamejo tisto moč, dejavnosti, ki jih brez druge pomoči sami več ne zmorejo. Trenutno pa neodvisno ki jo ti še imajo. »Se bolj odločajo drugi. Saj me vprašajo, ampak glede na to, da smo življenje poskušajo zagotoviti s prilagoditvami bivalnih prostorov in s podporo ter tako daleč stran od vsega, je bolj vse od snahe in sina odvisno. Dokler bom lahko, je pomočjo sorodnikov in prijateljev. tako v redu, ko pa ne bom več mogla in mi ne bodo mogli več pomagati … če si enkrat polomljen in v plenicah, bom šla pa v dom. Imam vlogo v domu.« Ena izmed intervju-Povzamemo lahko, da si večina občanov želi kako obliko dostopne in kakovostne vank nam je zaupala: »Tukaj imam vse. Lepo skrbijo zame. Vse imam urejeno. Mi ni oskrbe v skupnosti ter da je med odraslo populacijo manj zanimanja za instituci-nič hudega. Če bi bila sama, bi brez pomoči težko živela.« onalno varstvo kot pri starejši. V prihodnje bo treba v Domžalah, če želimo odgo- voriti na potrebe ljudi, nujno okrepiti storitve v skupnosti, predvsem na domu in s Če pogledamo rezultate ankete, v kateri smo anketirance vprašali, kakšna se jim tem občanom omogočiti dovolj možnosti izbire oskrbe v celotnem spektru možnih zdi najboljša možnost oskrbe zase ali za svojca, če on ali anketiranec ne bi več oblik dolgotrajne oskrbe. zmogel sam skrbeti zase brez redne pomoči, se pokaže, da najstarejši anketiran- ci najpogosteje izberejo dom za starejše občane (36 %), nato organizirano oskrbo *** na domu v kombinaciji z neformalno oskrbo (26 %), na tretjem mestu pa starejši Poleg rezultatov, ki smo jih prikazali po indeksu potreb, so Domžalčani tudi v anketi ljudje izberejo bivanje pri enem od svojih otrok (18 %). Med odraslimi anketiran-ocenjevali pomembnost in zadovoljstvo s posameznimi vidiki organizacije življenja v ci je dom za starejše občane na tretjem mestu (24 %), prva izbira je organizirana občini. Rezultati kažejo na značilno razliko med oceno pomembnosti in zadovoljstva. pomoč na domu v kombinaciji z neformalno oskrbo (36 %), druga pa oskrbovano Razlika je največja prav na ožjem področju dolgotrajne oskrbe in položaja starejših ob-stanovanje (30 %). čanov Domžal. Te vidike anketiranci v povprečju ocenjujejo kot zelo pomembne, z nji- Slika 12: Najboljša možnost oskrbe v primeru, da zaradi fizičnih in psihičnih težav ne zmo-rete več skrbeti sami zase brez redne pomoči (N = 895) hovo ureditvijo pa so v povprečju najmanj zadovoljni. Najmanj so zadovoljni s prostimi mesti v domovih za starejše ljudi. Kot smo pisali že v prejšnjih poglavjih, so vse zmoglji-85 let in več 18% 10% 26% 36% 6% 4% vosti v obeh domžalskih domovih zasedene, zato nizko zadovoljstvo anketirancev v 75 - 84 let 10% 12% 29% 31% 17% 2% tem segmentu ne preseneča. Obenem je izraženo nezadovoljstvo pomemben podatek za nadaljnji razvoj dolgotrajne oskrbe, ki naj bi omogočal čim bolj pluralne oblike oskr-65 - 74 let 7% 9% 30% 32% 21% 1% be in pomoči in s tem ljudem omogočal, da izberejo sebi najustreznejšo obliko oskrbe. do 65 let 1% 7% 36% 24% 30% 3% Občani z visoko oceno pomembnosti pripisujejo velik pomen prav vsem oblikam po- 0% 20% 40% 60% 80% 100% moči, od institucionalnega varstva do oskrbe na domu (bodisi formalne bodisi nefor- bivati pri enemu od svojih otrok malne). Izrazitega zadovoljstva z urejenostjo posameznih oblik pa ob anketiranju niso prejemati oskrbo od ponudnikov javnih ali zasebnih storitev prejemati oskrbo tako ponudnikov javnih ali zasebnih storitev na domu, kot tudi svojih bližnjih pokazali. Občani so zadovoljni z družabnim in socialnim življenjem v Domžalah. Pravi-prejemati oskrbo v domu za starejše jo, da imajo dovolj informacij o kulturnih, športnih in drugih dogodkih v občini, da je na prejemati oskrbo v oskrbovanem stanovanju drugo voljo dovolj dogodkov in aktivnosti, ki spodbujajo zdrav življenjski slog, in da je pestra 116 117 1 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Potrebe po dolgotrajni oskrbi in odgovori nanje tudi ponudba dogodkov za starejšo populacijo (glej naslednjo sliko56). gljivosti in razširjenosti storitev kot tudi njihove cenovne nedostopnosti. Nekdo je Slika 13: Zadovoljstvo z urejenostjo posameznih vidikov življenja v Domžalah (od 1 = zapisal: »Če si zdrav, je vse dobro, zabava, družba, stari pa smo malo pozabljeni.« V več- »sploh nisem zadovoljen« do 5 = »zelo zadovoljen«) (N = 1056). ji meri anketiranci kritizirajo še možnosti javnega prevoza v občini in do krajev do 65 let 65 let in več zadovoljstvo pomembnost zadovoljstvo pomembnost zunaj občine, ureditev parkiranja in prometa v občini ter ureditev mesta. Dovolj prostih mest v domovih za starejše 1,9 4,7 1,9 4,7 Razpoložjiva oskrbovana stanovanja 2,4 4,4 2,5 4,3 Slika 14: Pet največjih izzivov, s katerimi se soočajo starejši občani Domžal (N = 1056)59 Posebni prevozi za starejše in druge 2,4 4,5 2,7 4,5 Dostopne storitve pomoči na domu 2,4 4,6 2,7 4,5 Osamljenost, družbena izoliranost Razbremenitev svojcev 2,5 4,6 2,7 4,5 Med seboj dobro usklajene storitve pomoči 2,6 4,5 2,9 4,4 Slabo dostopna pomoč na domu Hitra oskrba ob odhodu iz bolnišnice 2,8 4,7 3,0 4,7 Dostop do vseh predelov z javnim prevozom 2,7 4,1 3,0 4,1 Nedostopnost fizioterapije in delovne terapije na domu Zagotavljanje e-oskrbe oz. oskrbe na daljavo 2,7 4,3 3,0 4,2 Slaba finančna situacija Zagotovljene zdravstvene in socialne storitve v odročnih predelih 2,8 4,6 3,1 4,5 Cenovno ugodna dostava kosil za starejše 2,7 4,6 3,1 4,4 Otežen dostop do zdravstvenih storitev Dovolj pogoste redne linije javnega prevoza 2,7 4,5 3,2 4,2 Dostopni pločniki 3,2 4,7 3,4 4,4 Manko ustreznih, prilagojenih prevozov Dostop do vseh storitev z javnim prevozom 3,2 4,5 3,4 4,4 Premalo organiziranih aktivnosti društev upokojencev Vsem dostopni prostori druženja, medgeneracijske aktivnosti 3,3 4,2 3,4 4,0 in drugih NVO Raznovrstna ponudba dogodkov tudi za starejšo populacijo 3,5 4,2 3,6 4,0 Slabo dostopno patronažno varstvo Dovolj dogodkov in aktivnosti za zdrav življenski slog 3,6 4,4 3,7 4,2 Dovolj informacij o kulturnih dogodkih 3,8 4,2 4,0 4,0 Manko prostorov povezovanja in druženja Otežen dostop do kulturnih, športnih in drugih Zadovoljstvo z družabnim življenjem potrjujejo tudi odgovori anketirancev na dogodkov Nasilje vprašanje, katera področja se jim zdijo v Domžalah dobro urejena.57 Anketiranci Težave pri dostavi kosil so največkrat pohvalili možnosti za rekreacijo in šport, kulturno dogajanje, mož- 0% 20% 40% 60% 80% 100% 85 let in več 75 - 84 let 65 - 74 let do 65 let nosti za kulturno udejstvovanje ter delovanje knjižnice. Pogosto so pohvalili de- Če pogledamo podrobneje, ugotovimo, da med pogostejšimi izzivi, s katerimi se so- lovanje zdravstvenega doma in njegovih služb, pa dostopnost in raznovrstnost očajo starejši občani Domžal, največ anketirancev navaja osamljenost in družbeno trgovin in delovanje občinske tržnice. Nekaj pohval smo zabeležili tudi za podro- izoliranost, o čemer smo že pisali. Pomembna ugotovitev je predvsem, da najst čje delovanja javnega šolstva in otroškega varstva, bistveno manj oziroma zelo malo pa za urejenost skrbi za starejše ljudi in ljudi z ovirami (na primer »da bi bilo rejši anketiranci, tj. stari 85 let ali več, na drugem mestu navedejo slabo dostopnost za starejše ljudi dobro poskrbljeno, ko ne bodo zmogli skrbeti zase. Pomembna bi bila pomoči družini na domu (55, 1 % anketirancev) in na tretjem nedostopnost fiziote-razumna cena, ker si drugače tega ne moremo privoščiti« ali pa »Menim, da se Občina rapije in delovne terapije na domu (46,9 % anketirancev), kar kaže na izrazito neza-Domžale kar dobro trudi za lepšo starost občanov, tudi ta vprašalnik ni od muh«). To dovoljene potrebe po storitvah, ki se opravljajo na domu starejših ljudi. Ta področja področje se bistveno pogosteje pojavi pri navedbah področij, ki po mnenju anketi-bi bilo treba v prihodnje prioritetno razvijati in urediti. rancev v občini niso ustrezno urejena.58 Kot rečeno, med navedbami o neustrezni urejenosti v občini anketiranci najpogo- steje navajajo skrb za starejše ljudi in ljudi z ovirami, tako v smislu premajhnih zmo-56 Prikazana so povprečja na lestvici od 1 do 5. Pri pomembnosti 1 pomeni »sploh ni pomembno«, 5 pa je »zelo pomembno«. Pri zadovoljstvu 1 pomeni »sploh nisem zadovoljen«, 5 pa »zelo zadovoljen«. Višji stolpec (oziroma povprečje) pomeni večje zadovoljstvo. 57 Anketirance smo prosili, da navedejo tri stvari, ki so po njihovem mnenju v Domžalah dobro urejene. 58 Anketirance smo prosili, da navedejo tri stvari, ki so po njihovem mnenju v Domžalah neustrezno urejene. 59 Anketiranci so med 12 možnostmi izbrali pet težav, ki po njihovem mnenju najbolj pestijo starejše občane Domžal. 118 119 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah KLJUČNI IZZIVI IN ODGOVORI NANJE Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Ključni izzivi in odgovori nanje Ključni izzivi in odgovori nanje Domžale so občina, kjer občani želijo preživeti svojo starost, a so ob tem nevtralni primer kot načrtovalce in organizatorje kulturnih in družabnih aktivnosti. Prav do stališča, da so Domžale v splošnem starejšim ljudem prijazna občina. To naka-tako je pomembno ustvarjati razmere, ki bodo omogočale udeležbo na dogodkih zuje, da je v občini še veliko prostora za ustvarjanje boljših možnosti za življenje tudi ljudem, ki se teže gibajo, ljudem z demenco in drugim, katerim so različni do-starejših ljudi, še posebej na področju dolgotrajne oskrbe v skupnosti. Zato je po- godki sicer težje dostopni. membno, da občina razvije primerne mehanizme in orodja, ki bodo starejšim lju- Pri vključevanju starejših ljudi v družabne, rekreacijske in kulturne dejavnosti ozidem zagotovili ustrezno podporo in pomoč po njihovi meri ter jim s tem omogočili roma za njihovo ohranjanje stikov in vključevanje v skupnost nasploh so ključni kakovostno in dostojno življenje. Posebno pozornost je treba nameniti krepitvi so- prevozi. Starejši ljudje namreč pogosto ne morejo obiskati prijateljev ali družine, cialnega omrežja starejših ljudi, preprečevanju revščine in spremljanju njihovega ker nimajo več avta in ne vozijo ali ker težko dostopajo do javnega prevoza. Organi- socialnega položaja, postavitvi skupnostne oskrbe na prvo mesto in povezovanju zirani prevozi (kot na primer Prostofer), ki ne bi bili namenjeni samo opravkom, am- akterjev, ki delujejo na področju dolgotrajne oskrbe ter strateško načrtovati njen pak tudi ohranjanju socialne vitalnosti, bi lahko omilili situacije, ko se starejši ljudje nadaljnji razvoj. počutijo osamljene in družbeno izolirane. Socialni stiki tudi ohranjajo človekovo Krepitev socialnega omrežja starejših ljudi in skupnosti dobro počutje, zato so pomemben del preventive pred nastankom intenzivnejše potrebe po dolgotrajni oskrbi ali pa vsaj lajšajo dolgotrajne stiske. Za Domžalčane so pomembne trdne in močne družinske in prijateljske vezi. Dobri odnosi, povezovanje in vključevanje v skupnost namreč omogočajo človeku, ko Preprečevanje revščine starejših ljudi potrebuje dolgotrajno oskrbo, da jo dobi in ostane v domačem okolju, tudi v razme- Slab finančni oziroma materialni položaj starejših Domžalčanov morda na prvi rah, ko je formalna oskrba cenovno in časovno teže dostopna. Tako so Domžalča-pogled ni tako očiten in ga s statističnimi oziroma sekundarnimi podatki težko ni razvili učinkovite načine zagotavljanja neformalne oskrbe sorodnikom, redki zaznamo, pa je vendarle pomembna ugotovitev te študije. jih kombinirajo z drugimi oblikami formalne pomoči. Tisto, kar nas pri tem lahko skrbi, je izčrpavanje neformalnih mrež, še posebej ko starejši ljudje potrebujejo inDomžale so ena najrazvitejših slovenskih občin in pokojnine Domžalčanov so ne- tenzivnejšo oskrbo. Zato bi bilo na ravni občine nujno vzpostaviti mehanizme, ki koliko višje od slovenskega povprečja, a so kljub temu še vedno nizke. Pokazalo se bodo podprli neformalne oskrbovalce z usposabljanjem, jim zagotavljali kako obli- je, da je slaba finančna situacija eden izmed najpomembnejših izzivov, s katerimi se ko umika iz vloge oskrbovalca (začasne namestitve, dopust za neformalne oskrbo-soočajo starejši prebivalci Domžal, in da bi bila večja finančna stabilnost pomem- valce itd.) in jih morda tudi finančno spodbudili. Najbolj nujno pa je vzpostaviti oko-ben dejavnik, ki bi lahko pripomogel k njihovemu boljšemu počutju. liščine, v katerih bodo imeli starejši ljudje več možnosti za kombinacijo formalne in Z vidika gmotnega položaja je pri zadovoljevanju potreb po dolgotrajni oskrbi še to-neformalne dolgotrajne oskrbe. liko teže ljudem, ki živijo sami, to pa so povečini starejše ženske, ki imajo že tako v Trdni in močni odnosi obenem učinkujejo kot preventiva pred osamljenostjo in povprečju nižje pokojnine od moških. Da so starejši ljudje, še posebej ženske, tisti, izoliranostjo, ki se je starejši ljudje v Domžalah najbolj bojijo, kljub temu da so v ki najbolj tvegajo revščino, pričajo različne študije. Posebnih podatkov o revščini občini na voljo številne družabne, rekreacijske in kulturne dejavnosti. Gotovo je starejših žensk v občini Domžale sicer nimamo, velja pa tej skupini pri načrtovanju treba v Domžalah ohraniti pestrost in živahnost družabnega življenja, ki je eden dolgotrajne oskrbe nameniti posebno pozornost in hkrati razvijati tudi strategijo za vidnejših pozitivnih vidikov življenja v občini. Da bi preprečili izoliranost in osa-preprečevanje revščine starejših ljudi. Pri načrtovanju dolgotrajne oskrbe je nujno, mljenost starejših ljudi, bi jih bilo smiselno v dogajanje vključevati proaktivno, na da načrtujemo storitve, ki so ljudem, ki jih potrebujejo, tudi cenovno dostopne. 122 123 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Ključni izzivi in odgovori nanje Ključni izzivi in odgovori nanje Ugotavljamo, da se starejši ljudje pogosto znajdejo v finančni oziroma materialni Postaviti skupnostno oskrbo na prvo mesto stiski, še posebej tisti, ki pri vsakodnevnih opravilih potrebujejo pomoč in podporo Sodobne mednarodne in domače smernice za oskrbo starejših ljudi narekujejo, da drugih. S potrebo po dolgotrajni oskrbi so namreč povezani tudi večji materialni je pomembno zagotavljati oskrbo starejših ljudi v domačem okolju, po možnosti v stroški (na primer za prilagoditev stanovanja, za plačevanje oskrbe ipd.), kar pa še tistem, ki so ga ustvarjali vse življenje. V Sloveniji smo takšna izhodišča postavili že dodatno zmanjša socialno varnost ljudi, ki imajo že tako nizke pokojnine. Poleg leta 1964, in sicer v okviru splošnih načel sodobne gerontologije. »Družba mora na tega ugotavljamo, da je v Domžalah dolgotrajna oskrba na domu cenovno razmero-najrazličnejše načine skrbeti za svoje stare prebivalce, tako da bi mogli čim dlje ostajati ma nedostopna, še posebej za ljudi z večjim obsegom potreb, saj se na primer cena v tistem okolju, kjer so živeli in delali v svojih najaktivnejših letih, ko so bili za delo naj-za pomoč družini na domu stopnjuje z večanjem obsega potrebne pomoči. Glede bolj sposobni« (Accetto, 1968). Temeljno vodilo že tedanje gerontologije je bilo, da na ugotovljeni finančni položaj starejših ljudi bi bilo torej vsekakor nujno zagotoviti starejših ljudi ne smemo ločiti od drugih, mlajših, samo zato, ker so ostareli, in da si cenovno dostopne storitve in programe, ki bi dopolnjevali sedanjo neformalno dol-je treba prizadevati za pluralnost storitev in služb in s tem za možnost izbire oskrbe. gotrajno oskrbo v skupnosti. Podobno ugotavljamo tudi v naši študiji. Domžalčani si v splošnem želijo čim dlje Vprašanja revščine starejših ljudi se na nacionalni ravni loteva tudi Ministrstvo za ostati doma. Za to skrbijo predvsem s pomočjo sorodnikov in bližnjih ter z ohranja-delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, tako da v nacionalnem progra- njem zdravstvenega stanja. Pogosto začnejo starejši ljudje, ko opazijo, da jim upada mu socialnega varstva namenja posebno pozornost zmanjševanju revščine. Pred-moč, intenzivneje skrbeti za svoje zdravje, saj si želijo ostati čim dlje samostojni in videva razvoj novih ukrepov za zmanjševanje revščine, socialno vključevanje in mobilni v svojem domačem okolju. Kot najboljšo možnost oskrbe v primeru, da ne spremljanje učinkov različnih ukrepov na te skupine. bi več zmogli poskrbeti zase brez redne pomoči, vidijo predvsem kombinacijo for- Prav tako bi bilo nujno in smotrno, da tudi na ravni občine strokovne službe konti- malne in neformalne oblike pomoči na svojem domu. nuirano spremljajo socialni položaj starejših prebivalcev Domžal. Občina je pred Občani v Domžalah imajo na voljo številne materialne vire, ki bi jih ob podpori leti že pripravila Poročilo o položaju mlade in starejše generacije v občini Domžale (2013), v katerem je s pomočjo strokovnih služb podrobno pregledala in ovrednotila občine lahko učinkovito uporabili za boljšo starost. Večinoma so starejši občani stanje na omenjenih področjih. Predlagamo, da Občina s to dobro prakso nadaljuje. lastniki večjih hiš in stanovanj, kjer bi lahko sobivali z vrstniki. Prav gotovo bi v pri-Skupaj s strokovnimi službami lahko pripravi stalen nabor ključnih kazalnikov, ki hodnje kazalo na občinski ravni spodbuditi preizkušanje različnih oblik sobivanja jih nato redno letno spremlja in vrednoti. Takšni podatki so namreč pomembno vo- starejših ljudi. Drugi pomemben vir v Domžalah so medosebni odnosi ali socialni dilo pri načrtovanju in vzpostavljanju novih oblik dolgotrajne oskrbe, ki bodo bolje kapital. Neformalna oskrba je, kot drugod v Sloveniji, steber in hrbtenica dolgotraj-odgovarjale na zaznane potrebe ljudi in njihov socialni položaj. ne oskrbe, zato se zdi nujno bolje podpreti neformalne oskrbovalce po zgledu skan- dinavskih držav, kjer občine slednjim zagotavljajo različne popuste, nadomestila Pri načrtovanju dolgotrajne oskrbe starejših ljudi v Domžalah ne smemo pozabiti in izobraževanja. na najbolj ranljive skupine. To so ljudje s šibkimi mrežami in starejše ženske v eno- članskih gospodinjstvih. Navadno so to najrevnejši ljudje, ki jih lahko hitro spre-Občina naj razvoj dolgotrajne oskrbe načrtuje v skladu z mednarodnimi in nacio- gledamo in s tem spregledamo tudi njihove potrebe. Nadaljnji razvoj dolgotrajne nalnimi smernicami, torej predvsem v smeri krepitve in razvoja pomoči družini oskrbe se mora osredotočiti ravno na to populacijo in na preprečevanje njihove na domu oziroma skupnostne oskrbe. Danes jo zagotavlja zgolj s pomočjo družini revščine ter družbene izoliranosti in s tem na izenačevanje enakih možnosti za vse. na domu, ki pa je razmeroma slabo razvita. Resolucija o nacionalnem programu so- 124 125 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Ključni izzivi in odgovori nanje Ključni izzivi in odgovori nanje cialnega varstva (2013–2020) predvideva 3,5-odstotno vključitev ciljne populacije v Povezovanje služb je še posebej pomembno, ko želimo krepiti oskrbo na domu. Upo-storitev, v Domžalah je vključenih le 0,7 odstotka ciljne populacije. To pomeni, da rabnik storitev je namreč stičišče vseh služb, zato je usklajeno delovanje ključnih ak-bi namesto 41 starejših ljudi v Domžalah pomoč družini na domu moralo prejemati terjev v tem primeru še toliko bolj pomembno. Določena stopnja sodelovanja med vsaj 210 ljudi, starih 65 let ali več. Cilj nacionalnega programa do leta 2020 je tudi, da na primer patronažno službo in izvajalcem pomoči družini na domu sicer obstaja, bi bilo razmerje med uporabniki skupnostnih oblik socialnega varstva in uporabni- vendar ugotavljamo, da ni optimalna in da je prostora za izboljšanje še veliko. ki institucionalnih oblik socialnega varstva približno 1 : 1. To pomeni, da bi na enega V vlogi povezovalca ali koordinatorja dolgotrajne oskrbe v Domžalah se samoinici-uporabnika skupnostnih oblik prišel en uporabnik institucionalnih oblik socialne- ativno ni prepoznal nobeden od ključnih akterjev, zato bi bilo smiselno, da Občina ga varstva, kar bi v Domžalah dosegli s predvideno uresničitvijo cilja vključenih v prevzame iniciativo in se sama zavzame za izboljšanje situacije. Predlagamo, da pomoč družini na domu (3,5 % ljudi, starih 65 let ali več). na ravni različnih izvajalskih organizacij s področja dolgotrajne oskrbe in drugih Pomemben obremenjujoč dejavnik je cenovna dostopnost, saj je cena storitve nevladnih organizacij organizira lokalno skupino, ki bi promovirala integrirano v Domžalah za tiste, ki potrebujejo večji obseg pomoči (nad 31 ur na mesec), med dolgotrajno oskrbo. Četudi občina ni ustanoviteljica ali nima zakonsko določenega mandata, da to počne, je smiselno, da na ravni lokalne skupnosti vodi in usmerja dražjimi v Sloveniji (8,18 EUR). Trenutno je namreč ekonomska cena storitve nad- skupino, ki se bo povezovala in oblikovala medsebojne protokole sodelovanja in povprečna, delež sofinanciranja občine pa podpovprečen, kar je veliko breme za skupaj s trenutnimi viri zagotavljala končnim uporabnikom bolj celostno oskrbo in uporabnika. Nujno je torej pregledati in ovrednotiti organizacijo izvajanja in trend jim s tem omogočala večjo kakovost življenja in oskrbe. vključevanja števila uporabnikov (v zadnjih desetih letih se je pravzaprav zmanjšal za polovico) ter na tej podlagi pripraviti načrt nadaljnjega razvoja te ključne social-Strateško načrtovanje nadaljnjega razvoja dolgotrajne oskrbe novarstvene storitve. Na tej ravni bi veljalo razmisliti tudi o povezovanju z drugimi občinami in izvajalci na ravni regije ter tudi o podelitvi koncesije več izvajalcem. Glede na ureditev in organizacijo pomoči družine na domu spada občina Domžale med »zadržane« občine (Nagode in drugi, 2019a), kar pomeni, da se z izzivi staranja Poleg tega je treba preučiti delovanje in vlogo zagonskega podjetja, ki ima vse zna- in dolgotrajne oskrbe v občini še ne soočajo tako intenzivno kot v številnih drugih čilnosti storitve socialnega servisa, ki ga do zdaj v občini ni bilo. Podjetje ima na-slovenskih občinah. Gre sicer za dobro razvito občino z nizkim indeksom staranja mreč velik potencial, da v sodelovanju z lokalnim okoljem in Občino zapolni vrzel in podpovprečnim deležem najstarejšega prebivalstva ter po drugi strani s slabše v oskrbi na domu. Na ravni skupnostne oskrbe je treba razmisliti tudi o krepitvi razvito skupnostno oskrbo. V pomoč družini na domu je vključeno le malo oseb, dnevnega varstva ter vzpostavitvi začasnega varstva, ki bi predvsem podprlo ne- kar pomeni, da so Domžale glede na nacionalne smernice podpovprečno uspeš- formalne oskrbovalce. ne pri vključevanju ciljne populacije v storitev. Sodelovanje med službami, ki naj bi zagotavljale celostno oskrbo ljudi na domu, sicer obstaja, a je trenutno prešibko, Vzpostaviti koordinacijo oziroma povezati različne službe kar onemogoča celovito in integrirano zagotavljanje oskrbe starejšim ljudem. In- Ena šibkejših točk zagotavljanja celostne dolgotrajne oskrbe v Domžalah je umanj- deks razvitosti institucionalne oskrbe pa po drugi strani kaže, da je institucionalno kanje koordinatorja oskrbe oziroma slabo sodelovanje in povezovanje sedanjih varstvo bolje razvito v primerjavi s skupnostno oskrbo. Za občino je torej prav zdaj služb s področja dolgotrajne oskrbe. Koordinirana oskrba namreč med seboj pove-ključen trenutek, ko naj naredi korak naprej v iskanju boljših in učinkovitejših reši- že resorje, organizacije in ljudi ter s tem izboljša tako uporabniško izkušnjo kot tudi tev na področju skupnostne dolgotrajne oskrbe in zagotavljanja celovite podpore samo učinkovitost oskrbe. starejšim ljudem v skupnosti. 126 127 1 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Ključni izzivi in odgovori nanje Ključni izzivi in odgovori nanje *** Z naročilom projekta Analiza potreb starejših občanov po skupnostnih oblikah dolgo- trajne oskrbe v občini Domžale je Občina storila prvi korak v smeri izboljšanja razmer na področju dolgotrajne oskrbe. Pokazala je zanimanje za potrebe svojih ob- čanov ter sprejela odgovornost pri iskanju rešitev na področju dolgotrajne oskrbe. Njen naslednji korak naj bo kratkoročno in dolgoročno strateško načrtovanje polo- žaja starejših ljudi. Nujen je sprejem strategije, ki bo temeljila na potrebah lokalnega prebivalstva in skupnosti ter odgovorila na te potrebe. Strategija naj bo zavezujoča, njen sestavni del pa akcijski načrt z natančno operacionalizacijo ciljev (časovnica, nosilci ukrepov in financerji ciljev). Priprava strategije je tudi priložnost za okrepi-tev sodelovanja vseh akterjev s področja dolgotrajne oskrbe pri vzpostavljanju in razvijanju dolgotrajne oskrbe. 128 129 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah LITERATURA Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Literatura Accetto, B., Accetto, A. (1968). Staranje, starost in starostno varstvo. Ljubljana : Republiški with mental health problems and older persons in Europe). Brussels. Dostopno prek: http://enil. odbor Rdečega križa eu/wp-content/uploads/2016/09/Guidelines-01-16-2013-printer.pdf Age Platform Europe. (2010). Evropska listina pravic in odgovornosti starejših, potrebnih European Social Policy Network. (2018). Challenges in long-term care - A study of natio-dolgotrajne oskrbe in podpore. Dostopno prek: https://www.age-platform.eu/sites/default/ nal policies 2018. Dostopno prek: https://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=en&ca- files/European%20Charter_SL.pdf tId=89&newsId=9185&furtherNews=yes Akcijski načrt Sveta Evrope 2015–2019. (2015). Dostopno prek: http://data.consilium.europa. Evropska komisija (b. d.). Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast. eu/doc/document/ST-10897-2015-INIT/sl/pdf Dostopno prek: https://ec.europa.eu/eu2020/pdf/1_SL_ACT_part1_v1.pdf Berlot, L. (2020). Spremljanje izvajanja storitev v VDC in CUDV v letu 2019, Ljubljana: IRSSV Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. (1994). Dostopno prek: http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podro- Commissioner for Human Rights. (2008). Human Rights and Disability: Equal Rights for All. cja-clovekovih-pravic/svet-evrope/evropska-konvencija-o-varstvu-clovekovih-pravic-in-te- Strasbourg: Council of Europe. Pridobljeno s: https://rm.coe.int/16806dabe6 meljnih-svoboscin/#c73 Commissioner for Human Rights. (2008a). Housing Rights: The Duty to Ensure Housing for All. Evropska listina o pravicah in odgovornosti starih ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo Strasbourg: Council of Europe. Pridobljeno s: https://www.refworld.org/pdfid/4eccbd7d2.pdf Evropska socialna listina (spremenjena). (1999). Ur. l. RS – Medn. pog., št. 7/99. Commissioner for Human Rights. (2012). The right of people with disabilities to live independently and be included in the community. Strasbourg: Council of Europe. Pridobljeno s: Evropski steber socialnih pravic. (2017). Dostopno prek: https://ec.europa.eu/commission/ https://rm.coe.int/the-right-of-people-with-disabilities-to-live-independently-and-be-inc/ priorities/deeper-and-fairer-economic-and-monetary-union/european-pillar-social-rights/ 16806da8a9 european-pillar-social-rights-20-principles_sl Creswell, J. W., in Plano Clark, V. L. (2007). Designing and Conducting Mixed Methods Research. Ficko, K. (2015). Zakonodaja, ovira ali motor na poti k skupnostni oskrbi? (Diplomsko delo). Thousand Oaks, California. Sage Publications, Inc. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Creswell, J. W. (2003). Research Design: Qualitative, Quantitative, and Mixed Methods Approa-Flaker, V., Mali, J., Kodele, T., Grebenc, V., Škerjanc, J., in Urek, M. (2008). Dolgotrajna oskrba: ches. Sage Publications, Inc. Očrt potreb in odgovorov nanje. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. Dolžine javnih cest (državnih in občinskih) Flaker, V., Nagode, M., Rafaelič, A., in Udovič, N. (2011). Nastajanje dolgotrajne oskrbe: ljudje in po občinah in regijah od leta 2002 dalje (za leto 2017). Dostopno prek: http://www.di.gov.si/si/ procesi, eksperiment in sistem. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. delovna_podrocja_in_podatki/ceste_in_promet/statisticni_podatki/ Flaker, V., Mali, J., Rafaelič, A., Ratajc, S. (2013). Osebno načrtovanje in izvajanje storitev. Ljublja-Dokumenti komisarja za človekove pravice Sveta Evrope. Dostopno prek: http://www.sve- na: Fakulteta za socialno delo. tevrope.si/sl/dokumenti_in_publikacije/dokumenti_v_slovenscini/index.html#1300 Flaker, V., Rafaelič, A., Bezjak, S., Ficko, K., Grebenc, V., Mali, J., Ošlaj, A., Ramovš, J., Ratajc, S., Džananović Zavrl, D. (2018). Izvajalci patronažne dejavnosti v Sloveniji v letu 2017. Nacional-Suhadolnik, I., Urek, M., in Žitek, N. (2015). Izhodišča dezinstitucionalizacije v Republiki Sloveni-ni inštitut za javno zdravje, Dostopno prek: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc ji. Končno poročilo: verzija 2.2. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. -06PTYYD1/75677e96-1cc4-4c51-a1c8-6c856af24c30/PDF (31. 3. 2019) Flaker, V., Ficko, K., Grebenc, V., Mali, J., Nagode, M., Rafaelič, A. (2019). Hitra ocena potreb in EUFAMI (2015). Experiences of family caregivers for persons with severe mental illness: An internati-storitev. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo. onal exploration. Dostopno prek: http://www.eufami.org/c4c/c4c_reports/c4c_global.pdf European Expert Group on the Transition from Institutional to Community-based Care. Gostota javnega cestnega omrežja po občinah in regijah 1990–2017. Direkcija Republike (2012). Common European Guidelines on the Transition from Institutional to Community-based Slovenije za infrastrukturo. Ministrstvo RS za infrastrukturo. Dostopno prek: https://podatki. Care (Guidance on implementing and supporting a sustained transition from institutional care to gov.si/dataset/gostota-javnega-cestnega-omrezja-po-regijah-od-leta-1990 family-based and community-based alternatives for children, persons with disabilities, persons 132 133 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Literatura Fakulteta za socialno delo, Grujić, S. (2018). Šport v številkah. Dostopno prek: https://issuu.com/zsrsplanica/docs/spor- McDaid, D. & Thornicroft, G. (2005). Policy brief, Mental health II, Balancing institutional and tni_almanah_2018 community-based care, World Health Organisation. WHO World Health Report. Copenhagen : WHO Regional Office for Europe. Jehoel-Gijsbers, G., & Vrooman, C. (2008). Social Exclusion of the Elderly: A Comparative Study of EU Member States. ENEPRI Research Report No. 57. Dostopno prek: https://papers.ssrn. MDDSZ (2008). Nacionalno poročilo o strategijah socialne zaščite in socialnega vključevanja com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2027886 za obdobje 2008–2010. Dostopno prek: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/ pageuploads/dokumenti__pdf/npsszsv08_10.pdf. Katalog informacij javnega značaja Srednje šole Domžale (2010). Dostopno prek: http://ss- domzale.splet.arnes.si/files/2014/02/katalog-1.pdf MDDSZ. (2018). Seznam zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo socialnovarstvene storitve na podlagi dovoljenja za delo in so vpisani v register. Dostopno prek: http://www.mddsz.gov.si/si/ Knjižnica Domžale. Dostopno prek: http://www.knjiznica-domzale.si/O-nas/O-knji%C5%- delovna_podrocja/sociala/izvajalci/dovoljenje_sociala/ (31. 3. 2019) BEnici Ministrstvo za zdravje (2018). Izvedba pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje Kodner, D. (2009). All Together Now: A Conceptual Exploration of Integrated Care. Dostopno sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi. Dostopno prek: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in- prek: https://www.longwoods.com/publications/healthcare-quarterly/614 programi/izvedba-pilotnih-projektov-ki-bodo-podpirali-prehod-v-izvajanje-sistemskega- zakona-o-dolgotrajni-oskrbi/ Kodner, D. (2009). Integrated service models: an exploration of North American models and MGC Bistrica, spletna stran. Dostopno prek: http://www.mgc-bistrica.si/ lessons. V J. Glasby, & H. Dickinson (ur.), International perspective on health and social care: partnership working in action. Oxford: Blackwell Publishing. Nagode, M., Zver, E., Marn, S., Jacović, A., Dominkuš, D. (2014). Delovni zvezek: Dolgotrajna oskrba – uporaba mednarodne definicije v Sloveniji. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske Konvencija ZN o pravicah invalidov. (2006). Dostopno prek: http://www.mddsz.gov.si/ analize in razvoj. fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/konvencija_o_pravicah_invalidov. pdf (19.3.2019) Nagode, M., Lebar, L., Kovač, N., Vidrih, N. (2016). Izvajanje pomoči na domu : analiza stanja v letu 2015. Dostopno prek: https://www.irssv.si/upload2/Izvajanje%20PND%20za%20 Kovač, N., Orehek, Š., Černič, M., Nagode, M., Kobal Tomc, B. (2019). Analiza izvajanja pomoči leto%202016_3.pdf (31. 3. 2019). na domu v letu 2018. Ljubljana: IRSSV. Nagode, M., Lebar, L., Ramović, S., Vidrih, N., Kobal, Tomc, B. (2018). Izvajanje pomoči na domu: Kralj, Š. (2016). Analiza poplavnih območij v občini Domžale. Zaključna seminarska naloga. Analiza stanja v letu 2017. Inštitut RS za socialno varstvo. Dostopno prek: https://www.irssv. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. si/upload2/Analiza%20izvajanja%20PND%20za%20leto%202018_29.8.2019_pop.pdf (31. 3. 2019) Kulturni dom Franca Bernika. Dostopno prek: http://www.kd-domzale.si/ Nagode, M., Lebar, L., Kovač, Rafaelič, A. (2019a). Razvoj socialne oskrbe na domu: od besed k Lebar, L., Ramović, S., Vidrih, N., Nagode, M. (2017). Izvajanje pomoči na domu: Analiza stanja v dejanjem. Ljubljana: FSD. letu 2016. Inštitut RS za socialno varstvo. Dostopno prek: https://www.irssv.si/upload2/Izva- janje%20PND%20za%20leto%202016_3.pdf Nagode, M., & Lebar, L. (2019). Trends and challenges in long-term care in Europe. Revija za socijalnu politiku, 26(2), 255–262. Dostopno prek: https://doi.org/10.3935/rsp.v26i2.1655 Leskovšek, V. (2017). Revščina starejših žensk v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (UL 2012/C 326/02, 26. 10. 2012) Nagode, M., Črnak-Meglič, A., Ficko, K., Lebar, L., Pirec, S., Rafaelič, A., Lindav, Urška. (2019b). Mali, J., Grebenc, V., Flaker., V, Rafaelič, A., Filipović, T., Šabić, A., Peršič, M. L., Zaplatar, T. Analiza potreb po skupnostnih oblikah dolgotrajne oskrbe v občini Domžale. Ljubljana: (2017). Hitra ocena potreb in storitev dolgotrajne oskrbe v občini Straža: končno poročilo. Lju-Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo. bljana: Fakulteta za socialno delo OHCHR. (2010). Forgotten Europeans - Forgotten Rights: The Human Rights of Persons Placed in Mali, J., Grebenc, V., Kejžar, A., Buher, D., Fajković, L., Koželj, K., Štrancar, A., Zupan, M. (2019). Institutions. Geneva: OHCHR. Dostopno prek: https://europe.ohchr.org/Documents/Publicati- Ocena potreb in storitev dolgotrajne oskrbe v Občini Žirovnica : končno poročilo. Ljubljana: 134 135 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Literatura ons/Forgotten_Europeans.pdf improving the quality of life of people with disabilities in Europe 2006-2015. (2006). Dostopno prek: https://rm.coe.int/1680595206 Občinski prostorski načrt Domžale. Urbanistični načrt mesta Domžale. Konceptualni del. (2015). Izvajalec: LOCUS prostorske informacijske rešitve d. o. o. Dostopno prek: https://dom- Regional implementation strategy for the Madrid international plan of action on ageing. zale.e-obcina.si/files/other/news/41/62650Tekstualni%20del.pdf (2002) UNECE Strategy. Dostopno prek: https://www.unece.org/index.php?id=10701 Osnovna šola Roje. (2018). Dostopno prek: http://roje.splet.arnes.si/files/2015/10/O%C5%A- Report of the Secretary General. (2011). Social development: follow-up to the International 0-Roje-Publikacija-2018-2019.pdf Year of Older Persons: Second World Assembly on Ageing. Dostopno prek: https://undocs. org/A/66/173 Parliamentary Assembly Resolution on Access to rights for people with disabilities and their full and active participation in society, Resolution 1642. (2009). Dostopno prek: http://assem- Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020. (2013). Ur. l. RS, bly.coe.int/nw/xml/XRef/Xref-XML2HTML-en.asp?fileid=17697&lang=en št. 39/13. Piso: Zemljevid občine Domžale. Dostopno prek: https://www.geoprostor.net/piso/ewmap. Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020. (2013). Kakovo- asp?obcina=DOMZALE stna starost, l. 16, št. 4, str. 51–57. Poletno gledališče Studenec. Dostopno prek: https://www.studenec.net/ Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja«. (2016). Ur. l. RS., št. 25/16. Political declaration and Madrid International plan of action on ageing. (2002). Dostopno prek: https://social.un.org/ageing-working-group/documents/mipaa-en.pdf Skupnost socialnih zavodov Slovenije. 2014. Podatki o dejavnosti domov. (Pridobljeno gradivo) Poročilo generalnega sekretarja ZN (2011). Dostopno prek: https://undocs.org/A/66/173 Skupnost socialnih zavodov Slovenije. 2018. Podatki o evidentiranih prošnjah za vključiPoročilo o temeljnih pravicah 2018 – mnenja agencije FRA. (2018). Dostopno prek: https://fra. tev v dom za starejše, posebni socialnovarstveni zavod ali kombiniran dom. (Pridobljeno europa.eu/sites/default/files/fra_uploads/fra-2018-fundamental-rights-report-2018-opini- gradivo) ons_sl.pdf Skupnost socialnih zavodov Slovenije. 2018a. Kumulativno statistično poročilo za leto 2017. Pravilnik o subvencijah pri plačilu storitve pomoči družini na domu (2012). Dostopno prek: https://www.domzale.si/act/12909 Skupnost socialnih zavodov Slovenije. 2019. Pregled kapacitet in pokritost institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih. Dostopno prek: http://www.ssz-slo.si/splosno Predpisi o evropskih investicijskih in strukturnih skladih za obdobje 2014–2020. Dostopno -o-posebnih-domovih/pregled-kapacitet-in-pokritost-institucionalnega-varstva-starejsih-in prek: https://ec.europa.eu/regional_policy/sl/information/legislation/regulations/ -posebnih-skupin-odraslih/ (31. 3. 2019) Rafaelič, A. (2012). The importance of social inclusion in personalised care = Pomen vključevanja Skupnost socialnih zavodov Slovenije. 2019a. Najvišje odobrene cene socialno varstvenih in povezovanja pri oskrbi po meri človeka. Dialogue in praxis : a social work international journal. storitev s soglasjem MDDSZ. Dostopno prek: http://www.ssz-slo.si/wp-content/uploads/Naj- Dostopno prek: http://dialogueinpraxis.net/index.php?id=5&a=article&aid=21. vi%C5%A1je-odobrene-cene-1.1.2019.pdf (31. 3. 2019) Rafaelič, A., Nagode, M. (2012). Uvajanje dolgotrajne oskrbe. Časopis za kritiko znanosti, letnik 40, številka 250, str. 47–61, 292, 300. Smolej, J., in Trbanc, M. (2017). Spremljanje uresničevanja in doseganja ciljev Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020, končno poročilo. Ljubljana: IRSSV. Rafaelič A., Ficko, K., Flaker, V., Fojan, D., Nagode, M., Pirec, S., Zoran, K., Kobal Tomc, B. (2020). Izhodišča za načrtovanje razvoja varstveno-delovnih centrov. Ljubljana: IRSSV. Smolej Jež, S. in Orehek, Š. (2017). Spremljanje programov osebne asistence – analiza izvajanja programov v letu 2016. Ljubljana: IRSSV. Dostopno prek: https://irssv.si/upload2/Osebna%20 Rant, M. (2013). WHO Guidelines on Integrated Care for Older People (ICOPE). Dostopno prek: asistenca_koncno%20porocilo%20za%20leto%202016_IRSSV.PDF https://www.who.int/ageing/publications/guidelines-icope/en/ Smolej Jež, S., Vidrih, N., Ramović, S., Nagode, M. (2017). Spremljanje izvajanja storitev za odra-Recommendation of the Committee of Ministers to member states on the Council of Europe sle v varstveno delovnih centrih in centrih za usposabljanje, delo in varstvo. Ljubljana: IRSSV Action Plan to promote the rights and full participation of people with disabilities in society: 136 137 1 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Literatura Spasova, S., Baeten, R., Coster, S., Ghailani, D., Peña-Casas, R., & Vanhercke, B. (2018). Challen-Zakon o osebni asistenci. (2017). Ur. l. RS, št. 10/17 in 31/18. ges in long-term care in Europe: a study of national policies. European Union: The European Social Policy Network. Zakon o športu. (2017). (Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 – ZNOrg) Zavod za šport in rekreacijo Domžale. Dostopno prek: https://www.zavod-sport-domzale.si/ Splošna deklaracija o človekovih pravicah. (1948). Pridobljeno s: http://www.varuh-rs.si/ pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic/organi- Zdravstveni dom Domžale, letno poročilo 2017. Dostopno prek: http://www.trzin.si/assets/ zacija-zdruzenih-narodov/splosna-deklaracija-clovekovih-pravic/ meetings/mandatno_obdobje_2014-2018/26._redna_seja_/26-1-2018-porocilo-zd-domza- le-2017.pdf Sporočilo Komisije, Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast. (2010). Dostopno prek: http://ec.europa.eu/eu2020/pdf/1_SL_ACT_part1_v1.pdf Zelena knjiga Sveta EU (2005). Odziv na demografske spremembe: nova solidarnost med generacijami. Dostopno prek: https://projekt-star.eu/wp-content/uploads/2016/12/Zelena Sporočilo Komisije evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu ekonomsko-socialnemu -knjiga.pdf odboru in odboru regij, Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena Zigante, V. (2018). Informal care in Europe: Exploring formalisation, availability and quality. zaveza za Evropo brez ovir. (2010). Dostopno prek: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/ Brussels: European Commission. Dostopno prek: https://publications.europa.eu/en/publica- SL/TXT/?uri=celex%3A52010DC0636 tion-detail/-/publication/96d27995-6dee-11e8-9483-01aa75ed71a1/language-en Strategija dolgožive družbe (2017). Dostopno prek: https://www.umar.gov.si/fileadmin/ user_upload/publikacije/kratke_analize/Strategija_dolgozive_druzbe/SDD_sprejeta/Dolgo- zivaDruzba_splet.pdf Strategija Evropa 2020. (2010). Dostopno prek: http://ec.europa.eu/eu2020/pdf/1_SL_ACT_ part1_v1.pdf Strategija invalidnosti Evropa 2020. (2010). Dostopno prek: http://ec.europa.eu/transparen- cy/regdoc/?fuseaction=list&coteId=1&year=2010&number=636&language=SL Strokovni svet RS za šport. (2017). Pogoji, pravila in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji (013-21/2017/5). United Nations General Recommendation no. 27 on older women and protection of their human rights. (2010). Dostopno prek: https://www.refworld.org/docid/4ed3528b2.html United Nations Principles for Older Persons. (1991). Dostopno prek: https://www.ohchr.org/ en/professionalinterest/pages/olderpersons.aspx Uredba evropskega parlamenta in sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regi- onalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006. (2013). Dostopno prek: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CE- LEX:32013R1303 Vodeb, V. in Zakrajšek, J., F. (2016). Prostorska simulacija demografskega razvoja občine Domžale. Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Dostopno prek: https://www. domzale.si/files/other/news/41/212434Demografija_Smur_Domzale_2016.pdf (1. 8. 2019). 138 139 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Imensko kazalo IMENSKO formalna oskrba 20, 28-30, 96, 100, 109, 110, M STVARNO 116, 122, 125 Mali 13, 20, 21, 112 KAZALO Marn 73 KAZALO H hitra ocena potreb in storitev 13, 18, 20 N A A Nagode 2, 3, 12, 13, 27, 28, 70, 71, 73, 74, 76, 78, Accetto 125 analiza potreb in odgovorov 12-13 I 127 indeks potreb 20, 90, 117 B B indeks staranja 46, 64, 71, 127 O Baeten 28 bolniška odsotnost 60, 61 indeks razvitosti dolgotrajne oskrbe 70, Orehek 74, 79 Berlot 85 bolnišnica 112 77, 86 institucionalno varstvo 20, 70, 81, 84, 86, P C C 117, 127 Pena-Casas 28 Coster 28 cena Inštitut RS za socialno varstvo 13, 15, 40, 70 Plano Clark 18 Creswell 18 cena za uporabnika 74, 75 integrirana oskrba 28, 31, 36, 127 ekonomska cena 74, 126 institucionalna kariera 90, 112-114 R Č center za socialno delo 19, 21, 34, 72, 73 interakcija 112 Rafaelič 2, 3, 12, 13, 29 Černič 74 interakcijski prekršek 90, 111 Rant 32 Č intervju 13, 18-21, 90-91, 97, 104 Ratajc 20 D čakalna vrsta, seznam, doba 75, 83, 84 izobraževanje 37, 39, 49-51, 53 Dominkuš 73 S Džananović 77 D J Smolej Jež 32, 79 delo in denar 90, 96-100 javna sredstva 63 Spasova 28, 29 F demenca 36, 123 javni prevoz 57, 66, 103, 106, 119, 123 Ficko 2, 3, 13, 16, 26, 27, 28 dnevno varstvo 73, 85, 126 T Flaker 13, 18, 20, 26, 28, 90, 91, 96, 101, 104, dohodkovni razred, položaj 52, 54-55, 96 K Trbanc 32 111, 114 dolgotrajna oskrba 12-13 ,20, 24-26, 28-29, kader 35-36, 71, 73, 80, 86,124 za oskrbo na domu 76 V G dom za starejše občane 72, 82-83, 103, 105, za izvajanje zdravstvenih storitev 77 Vanhercke 28 Ghailami 28 116 obremenjenost kadra 78, 114 Vehovar 22 Grebenc 13 dostopnost podhranjenost kadra 86, 114 Vrooman 32 cenovna dostopnost 70, 80, 119, 126 pomanjkanje kadra 58, 76 J časovna dostopnost 70, 74, 78, 108 kakovost oskrbe 29, 30, 127 Z Jacovič 73 družina, družinski člani 29-30, 32, 37, 77, 91, kakovost življenja 20, 127 Zigante 30 Jehoel-Gijsbers 32, 33, 38 93, 100-103, 106, 110-112 koeficient starostne odvisnosti 46, 64, 71 Zver 73 družinski pomočnik 79 koncesija 73, 81, 126 K koordinator oskrbe 76, 126-127 Kalton 22 F Kbal Tomc 74 financiranje, sofinanciranje 29, 36, 77, 98 L Kodner 28 finančna lokalna ekonomija 14, 51-54 Kovač 12, 74,76 breme 94, 96 lokalna raven 12, 29, 40 Kralj 45 situacija 98-100, 102, 123 lokalna skupnost 14, 38, 40, 86, 127 stabilnost 99,108-109,123 L položaj 52, 100, 123-124 M Lebar 2, 3, 12, 28, 76 pomoč 103 medicinska sestra 77 Leskovšek 65 fluktuacija uporabnikov 75 mednarodna raven 26, 38, 63 140 141 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah Stvarno kazalo mednarodne smernice 34, 39, 73, 125 raziskovalne metode 14,17-25 storitev 31 Ministrstvo za delo, družino, socialne zade- raziskovalni načrt 14, 18 usposabljanje 30, 37, 81, 85, 122 ve in enake možnosti 73, 79,124 razvoj dolgotrajne oskrbe 12-14, 19, 22, 27, Ministrstvo za zdravje 39 31-37, 70, 97, 117, 122, 124-125, 127 V mobilna služba 49, 77 razvoj pomoči na domu 12, 40, 70, 76, 125- vsakdanja rutina 104 126 vsakdanje življenje 90, 94, 100, 103,104-107, Resolucija o nacionalnem programu social- 114-116 N nega varstva 2013–2020 31-37, 39, 75, 125 nacionalna raven 12, 13, 14, 20, 38, 74-75 Resolucija o nacionalnem planu zdravstve- Z nadomestno varstvo 86 nega varstva 2016–2025 31, 35-37 začasno varstvo, namestitev 81, 86, 122, 126 nadzor nad svojim življenjem 94, 107 revščina 32, 65, 122-124 začetno posvetovanje 15, 18 neenakost 33, 36, 37 Zakon o socialnem varstvu 31 neformalna oskrba 20, 28-30, 77, 90, 96, 101, S Zakon o osebni asistenci 31, 39, 79 103, 105, 108, 110, 116, 117, 122, 125-126 sekundarni podatki 13, 18, 90, 123 zasebnik s koncesijo, zasebni zavod 63, 72, neumeščenost in pripadnost 114 siv trg 96 73, 81, 83, 103, 113 normativ 31, 77, 78 skupnostna oskrba 12, 18, 27-28, 30, 33, 35-37, zdravstveni dom 19, 21, 58-59, 72, 77-81, 83, 39-40, 64, 70, 75-76, 86, 92, 96, 107, 110, 114, 118 O 117, 122, 125-128 zdravstvene storitve 27, 29, 58-59, 79-80, 119 osamljenost 27, 32, 99, 102, 103, 119, 122 socialne oskrbovalke 76 zdravstveno varstvo osebna asistenca 31, 35-36, 39, 79 socialna politika 14, 29 ,39 26, 29, 31, 35-37, 53, 58 oskrbovana stanovanja 39, 75, 80, 84-86 socialna vključenost 32-36 socialni servis 79-80, 86, 126 P socialnovarstvena storitev 31, 126 patronažna služba, patronažno varstvo 19, socialnovarstveni zavod 80-83, 112 29, 59, 70, 71, 73, 77-79, 86, 119, 127 socialno varstvo 13, 15, 26-27, 29, 31-32, 34-36, pluralnost storitev 117, 125 40, 53, 126 pokojninski sistem 32, 38 sodelovanje služb in resorjev 28-29, 79, 86, pokojnina 32, 54-56, 65, 91, 96-97, 100, 122- 126-127 124 sofinanciranje storitve 74-77, 126 pomoč družini na domu 40, 70-76, 86, 108, stanovanje 38-39, 56 ,65, 90-96, 101, 103, 105, 109, 116, 119, 124, 126-127 106, 115-116, 124-125 pomoč pri dnevnih opravilih 29, 31, 35, 94, stanovanjska oskrba 39 102, 106 stanovanjska politika 39 potrebe občanov 12, 14, 22, 26, 33-34, 40, 74- stanovanjska skupina 80 75, 79, 117, 124, 128 stigma, stigmatiziranje 111 potrebe starejših 18, 20, 38 stiki in družabnost 90, 97, 100-103 potrebe uporabnikov 33-34, 36, 82 Strategija dolgožive družbe 31, 37-38 potrebe po dolgotrajni oskrbi 12, 15, 19-20, subvencija 31, 74 33, 38, 66-67, 79, 89-121, 123 pravice T človekove 31, 32 triangulacija 13, 18, 90 starejših 27, 32 pravica do izbire 29 U profil države in skupnosti 18 upravljanje kakovosti 32 Uredba o merilih za določanje R oprostitev pri plačilih socialno varstvenih 142 143 Dolgotrajna oskrba: potrebe in izzivi v Domžalah