CELJE. 31. AVGUSTA 1967 — LETO XXI. ST. 32 — CENA 50 PAR (50 S DIN) ||,ASlLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJl DSTVA SEKRETAR CENTRALNEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV BORA PETKOVSKI OBISKAL CELJE Vpliv s^indikata narasea ifejšnji teden se je v okvi- jvojega bivanja v Sloveni- ^ržal na enodnevnem obisku v Celju sekretar cen- tralnega sveta ZSJ BORA PE- TKOVSKI. Ogledal si je že- lezarno štore in se pogovar- jal s tamkajšnjimi sindikal- nimi delavci, imel pa je tudi sestanek na občinskem sin- dikalnem svetu, na katerem so obravnavali rezultate an- kete o vplivu, mestu in vlo- gi ter učinkovitosti dela sin- dikalnih organizacij. Razgovor je pokazal, ra ve- čina članov sindikata meni, da se je v družbeni in go- spodarski reformi povečala politična vlc^a in vpliva orga- nizacije na razreševanje aktu- alnih družbeno ekonomskih in političnih vprašanj. Kot poseben problem so analizi- rali zaščitno funkcijo sindi- katov, ki obstaja tudi v po- gojih .samoupravno organizi- rane družbe. Ugotovili so, da so sindikati v t^j svoji funk- ciji dokaj učinkoviti takrat, kadar je potrebno zaščititi posamezne člane, ki se jim v delovnih skupnostih pripeti- jo določene krivice, manjAi pa je vpliv in učinkovitost sindikatov takrat, kadar v delovnih skupnostih razprav- ljajo o odpuščanju večjega števila zar^oslenih. Na sestan- ku so ugotovili, da bo čim- prej jasno opredeliti in pre- cizirati vlogo sindikatov v se- danjih razmerah našega go- spodarstva. Kot pozitiven premik v metodologiji dela sindikalnih vodstev so menili, je dejstvo, da se sindikati v vedno večji meri poslužujejo analitičnega pristopanja k obravnavanju aktualnih vprašanj in na po- dlagi kompleksnih, strokov- no opravljenih analiz formira- jo svoja stališča in sprejema- jo sklepe. V železarni štore se je se- kretar PETKOVSKI zanimal predvsem za rezultate gospo- darjenja in pogoje, v ka- terih delavci črne metalurgi- je ustvarjajo svoje delovne uspehe. V razgovoru s sindi- kalnimi delavci železarne je stekla beseda tudi o benefi- ciranem stažu metalurških delavcev. To je vsekakor vprašanje, o katerem morajo sindikati intenzivno razmiš- ljati in pripraviti predloge za rešitev tega, že vrsto let od- prtega in aktualnega vpraša- nja. B.S. Krepimo tovarištvo I jtudarski revirji so zadnje j toplo pozdravili drage go- j — borce III. brigade Voj- { državne varnosti — Sta- jice, ki so se na Vrheh se- na prvo tovariško srečanje ifcev in starešin brigade. 2e v petek so pohitele na jlje patrulje s Koroškega, jborja, Kozjanskega in re- rjev, to je s področij, na iterih so delovali bataljoni. so bili v sestavu te parti- oske enote. Borci so spo- rna obiskovali družine ki so JI pomagale v NOV, na gro- fie padlih soborcev pa so ilagali vence in cvetje. Bor- , ki so sestavljali patruljo rirskega bataljona VDV, pa sprejeli tudi predsedniki Bh treh revirskih občin. )fa Vrheh smo bili v nede- i spet priče pristnega to- iškega srečanja borcev. dravljanja po dolgih letih, povedovanja dogodkov; bh — bilo je enkratno in »pisno. Nekaj pred deseto ), zatem ko so otzračje pre- šle detonacije min, so pri- šle na tribuno patrulje bor- cev III. VDV brigade. Ko so borci te partizanske enote zbrali pred tribuno, je postro- jeno četo pregledal predsed- nik Občinske skupščine Tr- bovlje Jože Laznik. Udeležen- cem prvega tovariškega sre- čanja borcev III. VDV briga- de — štajerske sta nato spre- govorila namestnik koman- danta brigade Janez Goma- aelj, ki je govoril o razvoju in akcijah te partizanske eno- te, ter član zvezaie konference SZDL in zvezni poslanec Bo- go Gorjan, ki je med drugim poudaril nujnost obujanja tra^ dicij na NOV, govoril pa je o pomenu Vojske državne varnosti m poudaril, da smo na borce VDV brigad ponos- ni, saj so opravili števikie za- htevne naloge. Z zborovanja so p>oslali po- zdravno pismo predsedniku republike Titu. moški pevski ztK)r Zarja Trbovlje, godba Svobode II Hrastnik in reci- tator j i Gimnazije Trbovlje pa so izvedli priložnostaii pro- gram, -nk- DOBRNA PRIPRAVLJENA Priprave na prvi obrtniški zbor gredo h koncu. Te dni imajo polne roke dela tako pri poslovnem združenju za obrt, gostinstvo in komunalo v Celju kot organizatorju in E>obudniku srečanja sloven- skih in hrvaških obrtnikov kot tudi v Dobrni, kjer pri- čakujejo v soboto, 2. in v ne- deljo, 3. septembra rekorden obisk. Po dosedanjih prijavah in zanimanju kaže, da se bo na prvem obrtniškem zboru sre- čalo več tisoč obrtnikov in obrtnih delavcev obeh sek- torjev. Takšen interes niti ne preseneča, saj gre v prvi vrsti za razgovore o proble- mih, stanju in nalogah obrti. V ta namen bodo kar tri po- membna posvetovanja. Tako se bodo že v soboto dopol- dne srečali člani predsedstev poslovnih združenj za obrt iz Ljubljane, Zagreba, Reke in Celja. Izredno pomemben bo tudi plenum sindikata stori- tvenih dejavnosti. Najvažnej- ša pa bo vsekakor slavnost- na razširjena seja sveta za obrt pri Gospodarski zborni- ca Slovenije, na kateri bodo prav tako kot na prejšnjih zasedanjih preučili najvažnej- ša vprašanja in sprejeli tudi zelo konkretne zaključke. Četudi je problemov, ki bi jdh lahko obravnavali na tak- šnem zboru nešteto, bodo vsa zasedanja posvetili le najvaž- nejšim vprašanjem. Poleg te- ga so sklenili, da bodo vse zaključke posredovali pristoj- nim forumom v nadaljnjo obravnavamo. Dalje na 3. strani FINANCIRANJE SREDNJEGA ŠOLSTVA LETOS BREZ TEŽAV? Financiranje srednjega šolstva, ki je bilo še v letošnjem prvem polletju zelo kritično, saj so zavodi prejemali 80 odstotne dotacije, kaže v tem mesecu dokaj optimistično podobo. Po podatkih direktorja sklada za šolstvo Vojka Simončiča je realizacija v avgustu dosegla 88,9 odstotkov, kar je za 15,4 odstotkov več kot na primer v maju. Takšen ugoden položaj je predvsem rezultat odločnih stališč repu- bliških organov in njihovih prizadevanj za rešitev mate* rialnih vprašanj srednjega šolstva. Doslej so vse občinske skupščine na celjskem območju sklenile pogodbe s svetom za financiranje srednjih šol, pri čemer pa občine Laško, Sevnica, Slov. Konjice, Šentjur in Šmarje še vedno niso v celoti prevzele vseh obveznosti. To po mnenju Vojka Simončiča povzroča precejšnje težave, kajti ostale občine prav tako ne nameravajo stoodstotno izpolniti sporazumnega dogovora, če bi dopHŠčali izjeme. V sedmih mesecih letošnjega leta je celjska občina, ki daje tretjino vseh sredstev, realizirala obveznosti v višini 114,5 odstotkov, občina Slov. Konjice pa na primer samo v višini 60,9 odstotkov! Vsekakor je spodbudno, da so na celjskem območja skoraj vse večje delovne organizacije podpisale pogodbe o financiranju srednjih šol (246 — toliko kot lani), manj razveseljivo pa je, da je še precej manjših podjetij, ki se že vseskozi izmikajo obveznostim, kakor tudi, da sto- jijo ob strani zasebni proizvajalci — obrtniki, čeprav je znano, da družba šola tudi kadre, ki jih zaposlujejo. Ce bomo hoteli financiranje šolstva povsem rešiti, seveda ne bo mogla izostati nobena delovna organizacija. Kljub tenm da zdaj razmere obetajo vse najboljše, ps bo v splošnem letos za srednje šolstvo manj denarja, kot ga je bilo lani (za 3,6 odstotkov nižji proračun), saj je skoraj povsem izpadla postavka za investicijsko vzdrže- vanje. I^ani so v te namene porabili 336 milijonov starih dinarjev, letos pa je predvideno le 19 milijonov, s čimer pa si ne bo mogoče dosti pomagati, kajti na celjskem ob- močju je vrsta domov in zavodov, ki bi jih morali obno- viti in urediti, če bi hoteli dijakom zagotoviti ustrezne učne in stanovanjske pogoje. DRUGA SEJA REVIRSKEGA KOMITEJA ZK V TRBOVLJAH Prispevek IX. seji CK ZKS Vsebino naj obogati neposredna razprava Centralni komite Zveze komunistov Slo- venije bo na prihodnji, to je deveti seji, pre- učil probleme pri izvajanju gospodarske in djužbene reforme z idejno pci'itičnega vidika. Še pred sejo bo dal CK ZK Slovenije v raz- pravo teze o teh vprašanjih. Zato so na drugi seji re- virskega komiteja ZKS v Trbovljah predvsem razprav- ljali, kako bi v občinah Tr- bovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi organizirali razpravo o tezah CK ZK Slovenije v zvezi s problemi pri izvaja- nju gospodarske in družbene reforme, ki bodo prišle v kratkem v razpravo, posebej pa tudi, kako bi v te razpra- ve vključili kar največ ko- munistov. Ker so se že pred časom dogovorili, da bi na prihodnji seji revirske kon- ference ZK med drugim ob- ravnavali tudi probleme v zveai z izvajanjem reformnih načel na področju revirjev, so sklenili, da bi hkrati z razpra- vo o tezah za IX. sejo CK ZK Slovenije, začeli tudi z obravnavao vseh tistih ključ- nih vprašanj, ki se porajajo v revirjih ob izvajanju gospo- darske in družbene reforme, s čimer bi dobili tudi že gra- . divo in predlc^e zaključkov za drugo sejo revirske kon- ference ZK. Ta naj bi bila po IX. seji CK ZK Slovenije, da bi lah- ko na njej tudi že konkreti- zirali naloge revirskih komu- nistov v zveai z nadaljnim izvajanjem reformnih načel. Da bi bila razprava o tezah za IX. sejo CK ZK Slovenije kar najbolj razgibana in vse- stranska, bodo pripravili se- kretariati občinskih konfe- renc ZKS v Trbovljah, Hra- stniku in Zagorju ob Savi podrobnejše programe, pri čemer bodo še posebej upo- števali nove možnosti glede oblik razpravljanja v zvezi % reorganizacijo Zveze komuni- stov. Analitska skupina pri revirskem komiteju ZKS bo zbrala tudi mišljeiiija posa- meznih skupin o problemih in nvnenjih v zvesa z izvaja- njem gospodarske in družbe- ne reforme. (Nadaljevanje na 8. stram) Te dni je okrog vrtnarske šole v Medlogu vse živo. Le še nekaj dni nas loči od otvoritve velike razstave vrtnarstva in sadjarstva, ki bo na zemljišču okrog vrt« narske šole in v obeh poslopjih. Obiskovalci bodo lahko videli urejene parkovne površine, gnnovnice, lončnice in seve tudi rezano cvetje. Na razstavi b/q Se in še bi lahko našteva- li posamezne podatke in po- kazatelje, ki kažejo na bi- stveno drugačno stanje v go- spodarjenju celjske IFE po uvedbi prisilne uprave. O po- slovnih rezultatih te delovne organizacije smo v prejšnji številki že poročali, danes pa bi radi prikazali nekatere probleme, ki obstajajo ob vprašanju, kakšna je per- spektiva delovne organizacije po izteku roka prisilne upra- ve v septembru. V seriji člankov bomo poskušali po- drobneje osvetliti posamezne probleme in analizirati miš- ljenja ter stališča zainteresi- ranih dejavnikov. Tokrat ob- javljamo osnovne misli iz razgovorov, ki smo jih vodili z delavci IFE. Na postavljena vprašanja odgovarjata ANTON MIR- NIK, strojni inž., ki dela na delovnem mestu tehničnega vodje in tov. DANIJEL PER- CIČ, strojni finomehanik, na delovnem mestu monterja te- hnic in sekretar osnovne or- ganizacije Zveze komunistov. VPRAŠANJE: Vaša delov- na organizacija je v pogojih prisilne uprave in v obdob- ju izvajanja ukrepov gospo- darske reforme dosegla zavi- dljive rezultate. Kaj mislite, v čem so osnovni razlogi do- brih rezultatov gospodarje- nja? ANTON MIRNIK: »Takoj uvodoma bi želel poudariti, da bi bilo za našo delovno or- ganizacijo mnogo boljše, če bi bil ukrep prisilne uprave izveden že prej, saj so bili pogoji za to že zdavnaj zreli, razreševanje problemov pa bi bilo mnogo lažje, kakor pa v času, ko je reforma s svoji- mi ukrepi zaostrila pogoje gospodarjenja. Dobri uspehi gospodarjenja v tem obdob- ju so nedvomno rezultat ve- čjih dejavnikov. Med prvimi je potrebno omeniti nesebič- no in popolno angažiranje prisilnega upravitelja, tovari- ša BREMECA. Kot pomem- ben faktor je sodelovanje ce- lotnega kolektiva, ki je razu- mel težave in pogoje gospo- darjenja ter prispeval odloču- joči delež naporov za izbolj- šanje gospodarskega položa- ja. Zmanjšanje števila režij- skih delavcev je pogojilo zni- žanje cen uslugam, v čemer smo lažje posegli v koope- rantske aranžmaje s številni- mi delovnimi organizacijami. Z nižjimi cenami, solidno iz- delavo in izdobavo v dogo- vorjenih rokih, smo si zago- tovih večji obseg dela ter s tem zasedli vse kapacitete.« DANIJEL PERCIC: »Bi- stvene razloge boljših gospo- darskih rezultatov je navedel že tov. MIRNIK. K temu bi dodal še to, da je pomemb- no vplivalo na dobre rezulta- te tudi dejstvo, da je iz de- lovne organizacije odšlo do- ločeno število ljudi, ki so v prejšnjih, neurejenih razme- rah in odnosih zavirali hi- trejšo rast delovne organiza- cije. Brez nesporazumov! Nihče od teh ni namenoma ukrepal v škodo kolektiva, samo razmere in odnosi so bili taki, da je bilo normal- no delovanje nemogoče. Dej- stvo, da smo »zamašili« 20 do 30.000 delovnih ur izgube de- lovnega fonda, ko v prejš- njih razmerah delavci niso imeli dela, danes pa tega ni- majno več, je nedvomno ele- ment, ki je vplival na celotne dosežene rezultate. Pri tem, pa je potrebno upoštevati tu- di razumevanje občinske skupščine, ki je priskočila na pomoč s sredstvi iz rezer- vnega sklada ter banke, ki je prolungirala naš že zapadli kredit.« VPRAŠANJE: Ali so po vašem mnenju podani pogo- ji, da kolektiv po izteku pri- silne uprave prevzame upra- vljanje spet v svoje roike? DANIJEL PERCIČ: »Sma- tram, da taki pogoji obstaja- jo, saj je poleg splošnih raz- mer in doseženih rezultatov naš delovni kolektiv resnično bogatejši za pomembno iz- kušnjo in znali bomo uprav- ljati tako, da se razmere, ki so nastale pred leti ne bodo več ponovile. Vendar pa je ob pKjstavljenem vprašanju po- trebno upoštevati še druge momente. Nadaljnja usoda našega delovnega kolektiva trenutno ni samo v naših rokah, temveč bodo na to odločujoče vplivaH tudi dru- gi, predvsem zunanji faktor- ji. V mislih imam zlasti vlo- go poslovne banke. Doseda- nja stopnja akumulacije je sorazmerno nizka, da bi lah- ko v sprejemljivem roku re- alizirali naše obveznosti na- pram celjski banki, zato bo potrebno poiskati najustrez- nejše rešitve, ki bi bile naj- ugodnejše za kolektiv in za širšo družbeno skupnost, ka- tere del je tudi IFA.« ANTON MIRNIK: »Notra nji pogoji so podani, rešitev perspektive pa je odvisna predvsem od dejavnikov, ki so bili že navedeni. Ob vsem povedanem je potrebno pou- dariti tudi to, da bo potreb- no čimprej jasno opredeliti perspektivni proizvodni pro- gram tovarne ob upoštevanju razmerja med obsegom ko- operacijskih odnosov in la- stne proizvodnje. Osnovno vprašanje ob ukinitvi prisilne uprave bo odvisno od tega, kako bo reagirala banka, že- lje kolektiva po samostoj- nem podjetju so razumljive, razumemo pa tudi širši druž- beni interes, ki v tem primeru integrira tudi interes kolektiva, da bi naša delovna organiza- cija našla svojo boljšo per- spektivo v okviru večje delov- ne integracije.« Dalje na 3. straru^ ZAKAJ TAKO Center za strokovno izo- braževanje pri celjski delav- ski univerzi, ki je v prvem polletju letošnjega leta prire- dil vrsto različnih predavanj s področja zainanje politike, umetnosti in kulture, semi- narjev z družbeno ekonom- sko tematiko in več nasto- pov kulturno umetniških skupin, v svojih prizadeva- njih ni bil deležen prevelike- ga zanimanja občanov. Zla- sti slabo so bile obiskane ne- katere tribune, prav tako tu- di nekatera predavanja. Pri udeležencih so vzbudili naj- več zanimanja predavatelji, ki so svoja predavanja opre- mili z diapozitivi; podobno so bili dobro obiskani semi- narji o delovnih razmerjih. Centru in s tem delavski univerzi pa je povzročil naj- več težav odnos nekaterih delovnih organizacij, ki so sicer za seminarje prijavile svoje udeležence, vendar ker teh ni bilo, so kasneje, ko bi morale udeležbo plačati, naš,le razloge, da je ne pla- čajo. Podobno tudi večerna osem- letka, kot bi rekli, ni pro- drla. Obiskovalo jo je 100 učencev, v Celju pa je po nepopolntih podatkih kakš- nih 5000 otrok in odraslih, ki nimajo končane osemlet- ke! Podjetja so seveda našla vse mogoče in nemogoče raz- loge, da opravičijo odsotnost svojih članov. Po njihovih mnenjih so recimo ljudje na takšnih delovnih mestih, kjer jim osemletka ni p>otrebna; dalje ne morejo množično šolati svojih članov; šolajo kadre na višjih in visokih šolah in tako dalje, čudno, da se pravzaprav nikjer niso sklicevali na reformo — morda zato, ker tudi refor- ma ne nasprotuje zaposlova- nju sposobnejših kadrov, ali ker morebiti to celo priporo- ča! Značilno je, da je bilo ze- lo malo odziva tudi na novi razpis, pn čemer se je j isdaj samo Toper odločil, j vpiše v večerno osemletj kar 40 svojih članov! Ce upoštevamo, da šoln; v \'lšini 90 tisoč starih \ narjev za dva razreda ni rljj ka in da bo letos dajal sk!a za šolstvo regrese vsem ; stim, ki bodo osemletk uspešno končali, indiferea nost delovnih organizacij j res ni razumljiva. Morda j se jim zdi, da utegne biti« tako skromno znanje škaftv vo? Kako bi si sicer laiii razložili takšen odnos? Nova stolpiča v Dolenji vasi pn Prebo du bodo kmalu zgradili d' stolpiča s šestnajstimi stau vanj i. Vanje se bodo vseiJ delavci Tekstilne tovarn Prebold, ki so sami finaa cirali gradnjo stanovanj. Pc lovico potrebne vsote so i vplačali, polovico pa bodo oJ plačevali obročno. Omenjea stolpiča sta zametek nove? stanovanjskega naselja v boldu. Mednarodni dan gluhih V Šoštanju m Velenju M' ^ do 10. septembra praznovai mednarodni dan gluhih. ^' reditve pripravlja Zveza g'"' bih Slovenije in bodo od J do 10. septanbra. Tako bo* športna srečanja, kulturo* zabavne prireditve in sreć» nje ob Velenjskem jezen'' Pripravljajo pa tudi razstav« Zveze gluhih Slovenije v ^ lavskem klubu. to Vendarle ni tako hudo V zadnji številki CT smo na tem mestu objavili pri- spevek v zvezi z nekaterimi dogodki v celjskem baru. V razgovoru z direktorjem Ce- leie Jožetom Bevcem pa smo ugotovili, da se kolektiv v svojem baru srečuje s težava- mi, ki jih največkrat povzro- čajo nekateri obiskovalci s svojim neprimernim obnaša- njem. Prav tako se strinja- mo z ugotovitvijo, da takšne okoliščme pač silijo usl^ bence bara k ustreznim uSi* pom, zaradi česar ne bi t ' prav, če bi jih preostro sojaU. V tem smislu je ^ tudi naslov prispevka mot^. nekoliko preoster. Prepri^^ smo, da bodo odnosi "'^ Celeio in Celjskim tednikoi^' ne glede na sporni čla"^;*' ostali tako dobri, kat so ^'^ doslej. Uredništ^ Franc Golob čas brusi dogodke in jim daje vedno bolj jasno in opredeljivo podobo. Z dol- gimi leti, ko se nam zdi, da je pokanje pušk že da leč za nami, so v nekate- rih ljudeh vedno bolj nav- zoči dogodki, ki so jim prizadeli mnogo hudega. Tam, kjer cesta komaj zleze iz osrčja Vranskega, stanuje Franc Golob, eden izmed tistih, ki je štiri le- ta preživel za zidovi in ži- cami Dachava. Dan je zle- zel za temena hiš, kozol- cev in hribov, ko sva se v sobi pogovarjala o njem in njegovem življenju. V gube razrezan obraz, da dobiš občutek kraškega sveta, polnega kotanj in vrtač; na vse strani gre- do gube kot nesimetrično postavljene ceste, čas ni izbiral in iskal simetrije na njegovem obrazu, čas mu je nestrpno in hitro nametal vse tiste gube na obraz Vsaka guba je črta za dogodek, spomin ali opomin na nekaj, kar ne more nikoli pozabiti. Mno- go gub — mnogo spomi- nov. Trpkih, bolečih, hu- dih. »1942 leta so me zaprli v celjski Stari pisker. Stra- šno je bilo, posebno v kle- ti, kjer so mi pod vsak noht porinili šivanko. Po- tem so nas odpeljali v Ma- ribor, kjer bi skoraj bili ob življenje. Potem pa v Dachau-« Z žarnice se je spustila muha in dvakrat ali tri- krat prav podivjam prele- tela nad najinima glava- ma. Oster in rezek sunek v preteklost... »V Dachauu ni bilo pri- jetno. To je preprosta, znana ugotovitev. Na nogi so mi dvakrat spustili po sto z malarijo okuženih komarjev... Ko sem šel po taborišču in nisem vi- del kapa, so me takoj od- peljali v zdravstveno sobo In za kazen izpulili dva popolnoma zdrava zoba ... Z drugimi so prav tako delali. Z nami so ravnali kot s svinjami, zraven pa je igral taboriščni orke- ster. Zabava pa takšna!« Iz omare, kjer imajo spravljene akte in druge stvari, je potegnil nekaj velikega. »Ko sem se vr- nil^ sem najprej odkopal originalni grb Vranskega in uradni dokument, da je Vransko postalo trg. Ve- ste, preden so me_ izgnali. sem vse to skril, kajti dru- gače bi se vse razgubilo. Prihodnje leto praznujemo 100-letnico, kar je Vransko postalo trg. Tu so podpisi ljudi, ki so z denarnimi podporami delali za priz- nanje trga.« Orumeneli listi, dišeči po zemlji in času, so se lepi- li ob koščene prste. »Tudi sokolsko zastavo sem skril, vendar je potem nisem več našel. Bil sem namreč 16 let načelnik Sokola in sem poleg ostalega skrbel tudi za zastavo. Vendar je ni- sem uspel ohraniti do da- nes.« Franc Golob, v taborišču znan po številki 42414, ima še danes doma 11 original- nih fotografij iz Dachaua. Ostale zgodovinsko po- membne dokumente je že oddal v Muzej revolucije v Celju. Spomini pa so mu ostali. Te ne more nikamor in nobenemu oddati; jih lah- ko samo pove, kot zgodbo časa pred 25 leti. In čas brusi dogodke, vsaj v lju- deh samih, in jim daje vedno bolj jasno in opre- deljivo podobo. Gube so kanali spominov, nič jih ne more več izbrisati. TONE VRABL OBRAZI 2 lEDNIK, 31. AVGUSTA 1967 ^ NEKAJ ČASA V CEI.TU ŠE NE BOMO UMRLI OD ŽEJE Ce voda v grlo (ne) teče Bomo leta 2000 imeli potrebnih 650 1/sek vode? V zadnjem času so uporabnild pitne vode ^ctnajeni odpirali vodovodne pipe in se ču- t kako da je zmanjkalo »bele krvi«. Pomi- ki so na milijardno investicijo pred leti j^^arobantili, Ljjne v višjih legah (Alja- (•jjib, Cesta na grad in I {er prebivalce štor '^em na Lipi) je podje- ^Ijnama-vodovod osfcrbo- j pitno vodo tako, da 'jO je dovažalo v oister- 2đ Sv. Ano, bi še iie- kako zadoščal, dosti slabši 30 izvori v Pečovju in žervi- šah, ki napajajo vodovod na levem bregu. Plinama-vodovod je prevze- la oba vodovoda v upravlja- nje pogodbeno in s pogojem, da bi potrebne investicije iz- vedla železarna štore. Toda raziskave so pokazale, da bi 50 do 60 milijonov investicij ne rešilo zadeve, ker bi bild isivori kljub temu prešibki. Zategadelj predvideva pro- jekt, da priključijo štorski vodovod na zdajšnji mestni vodovod, oba štorska vodovo- da pa bi ukinili. Nove obremenitve Priključitev štorskega vo- dovodnega omrežja na mest- ni vodovod bo nedvomno še bolj obremenila porabo vo- de, ki v zdajšnjem sušnem obdobju že itak ni bil kos, da bi zadovoljil uporabnike. Toda mestni vodovod ne bo prizadet samo s tem priključ- kom, temveč je že zdaj očit- no, da je dotok vode v me- sto premajhen. Dejansko gre za vedno večje število potroš- nikov v novozgrajenih nase- ljih in tudi v krajih, Id skoz- nje teče vodovod, saj je da- nes malokdo, ki bi hotel ostati pri vodnijaku, četudi ga je še do nedavna uporab- ljal. Mimo večjega števila od- jemnikov je očiten še koli- činsko večji odvzem vode na osebo, kar pogojujejo spre- menjene težnje v večji higie- ni in podobno. Sploh je v letnih mesecih ix)raba na osebo nadvse velika, saj se ljudje večkrat dnevno oprha- jo in hladijo v tekoči vodi tudi razne pijače. Ponovitev leta 1961? Večja potrošnja ogroža — četudi ne smemo soditi po letošnjem izredtK) sušnem poletju — da smo na pragu krize, kakršna je bila v Ce- lju leta 1961, ko so ostale brez vode pipe že v prvem nadstropju. Zaradi tega sliši- mo pogosto očitke, da vit^j- ski vodovod ni bil najbolj ekonomična rešitev. Vitanjski vodovod rd do- grajen. Takratna investicija je bila opravičljiva predvsem zategadelj, ker je imelo pod- jetje že od leta 1905 odkup- ljeno parcelo z i2!vori, neka- tera dela so opravili že prejš- nja leta in je dovod iz Vita- nja pomenil samo dogradi- tev. Druga področja za zaje- tje pitne vode pa takrat ni- so bila dovolj raziskana. Nihče ni trda, da bo vodo- vod iz Vitanja dokončno re- šil krizo in zagotovil zadost- ne količine vode Celju in no- vim naseljem, ki nastajajo v neposredni okolici, za vse čase. Toda letošnje poletno I>omanj kanje še vedno ni me- rilo ter ne dopušča črnogle- de napovedi, da se bo kriza iz leta 1961 zares ponovila. Za nekaj let bi mogli zago- toviti Celju in vsem, ki so priključeni na mestni vodo- vod, zadosti pitne vode z do- polnitvami vitaaiijskega vodo- voda, ki jih pred leti ni bilo mogoče opraviti, ker je de- nar, ki so ga povsod »postr- gali«, komaj zadoščal za na- peljalo do mesta. Predvsem bi morali v Skofji vasi zgra- diti vmesni rezervoar, kjer bi hranili nočni presežek vo- dnega dotoka, čez dan je na- mreč potrošnja vode dosti večja in je zmanjkuje, med- tem ko se marsikdaj prime- ri, da zaradi manjše porabe ponoči, voda izteka. Z vme- snim rezervoarjem bi to pre- sežno vodo zajeli in jo čez dan dopolnjevali v reden do- tok. Zatem bi bila potrebna či- stilna naprava v Vitanju, ki bi preprečila kalnost vode ob nalivih. To se prim.eri ne- kajkrat letno in potlej je po- trebno kalno vodo »spustiti«, kar bi odpravila čistilna na- prava. Tudi ta poseg bi pri- hranil precej vode, ki je zdaj izgubljena. ^rmo tega koplje Plinama- vodovod v Medlogu nov vod- njak, ki bo -— če ocenjuje- mo po podaibkih sondiranja — tudi prispeval Se nekaj H- trov vode. Kaj pa potem? Vmesni rezervoar v škof j i vasi, čistilna naipraiva v Vita- nju in nov vodnjak v Medlo- gu bi za nekaj let odmaknili krizo pitne vode, ki se napo- veduje Celju. Toda tudi med temi rešitvami je trenutno stvarna samo vodnjak v Me- dlogu. Za dograditeiv vitanjskega vodovoda, kar naj bi omogo- čila njegovo pop>olno izkori- ščanje, bi potrebovali pet do šest milijonov ND. Toda de- narja ni. Morda ga bo mogo- če še kje pravočasno »postr- gati«, kakor že nekoč. Toda kljub temu bo s tem vodovo- dom imelo Celje samo 180 do 200 sekundnih litrov vode, kar je zadovoljivo le za ne kaj let. Računi kažejo, da bo Celje potrebovalo leta 2000 približ- no 650 litrov vode na sekun- do. Dotlej je sicer še nekaj let, a medtem bodo zdajšnje količine zlagoma premajhne. Pravočasno bi morali odkriti nove možnosti in zagotoviti denar za postopno izvedbo dodatnega vodovoda v Celje. Zdajšnje raziskave so poka- zale, da bi bil zelo ustrezen vodovod iz Bočne, kjer so analize pokazale zadostne ko- ličine izredno čiste pitne vo- de. Eno samo zajetje bi za- gotavljalo od 500 do 600 li- trov vode na sekundo, a v neposredni bližini so možna po potrebi še nadaljnja -'a jetja. Toda 43 km dolg vodovod ne bo mogoče zgraditi čez noč. Samo raziskave in pro- jektiranje bi trajalo kakšni dve leti, potem pa še grad- nja dve do tri leta. Za izved- bo tega vodovoda pa mora- mo računati z dvema ali ceJo tremi milijardami starih di- narjev. Kje je denar? Za kubični meter vode pla- čujejo gospodinjstva 56, in- diistrija 168 in drugi 110 sta- rih dinarjev, še do nedavna je vodarina zadoščala samo za odplačevanje anuitet, 2idaj pa daje letno tudi toliko do- lKxika, da je z njim mogoče nadaljevati vzdrževalna in nepredvidena dela. Letos bo potrebno zgraditi črpalko na Aljaževem hribu, ob gradnji Butejevega mostu bo potrebno premestiti vodo- vodno napeljavo v Medlogu, potem pa so še številne po- trebe obnove vodovodnega omrežja v mestu, ki morajo biti preračunane tudi per- spektivno. Investioij,skega denarja sko- raj ni mogoče izločiti iz re- dnega dotoka od vodarine. Potrebna bo drugačna reši- tev. Med drugim račtmajo v Plinarni-vodovod tudi s plači- lom za priključek na vodo- vod. Toda vse to še dolga le- ta ne bo zagotovilo i>otrebne- ga denarja! Kje je disciplina? Mnogo vode bi prihraniM tudi sami potrošniki, če bi bolj razumno uporabljali vo- do (za hlajenje pijač hladilni- ke in pd.), mimo tega pa bi morali dosti bolj skrbno vzdrževati vodovodne naprave, saj pri slabih tesnilih steče ogromno vode v nepovrat. Misel, da bi akumulacijsko Nadaljevanje na 4. str. NA KKAmO TRNOVELJSKE CESTE NE ASFALTIRAJO Cesto od Trbovelj proti Ljubečni so pred kratkim prenehali obnavljati. Vašča- nd, ki so prispevali sredstva za asfaltiranje ceste, se spra- šujejo, zakaj cestno p>odjetje ne nadaljuje z gradnjo pre- potrebne ceste. 2e lansko le- to so prispevaOi sredstiva za postavitev cestne rasasvetlja- ve, vendar je še danes ni- majo, ker so menda tisti de- nar porabili za dnige stvari. Ob ponovnem primeru, ki se je pojavil ob gradnji ceste, pa vaščand upravičeno mi- slijo, da so samo zato, da dajejo denar, ki se potem uporablja drugje. MARTIN GORJANC Tmovlje 86 BREZ REZULTATOV Posebna komisija, kd je bi- la imenovana pri izvršnem odboru skupščine komunal- ne skupnosti socialnega za- varovanja z nalogo, da piu- pravi predlog ukrepov za sa- nacijo nastale izgube v skla- dih socialnega zavarovanja, ni opravila svoje naloge. Že na i>rvem sestanku nd bilo mogoče razrešiti nasprotij med predlogi s strani social- nega zavarovanja in pred- stavnikov zdravstvene službe. Celotna problematika je bi- la posredovana arbitažni ko- misiji pri republiškem se- kretariatu za 2xiraivstvo. Kakšna bo odločitev in kdo bo potegnil krajši konec? PORAVNALNI SVET V PREBOLDU v lanskem letu je porav- nalni svet obravnaval okrog 25 zadev, v šestih mesecih letošnjega leta pa so dobdld le eno prijavo, zaradi katere sveta niti niso sklicali. Sko- raj vse zadeve, ki so jih land predložili sodišču, so bUe poaitivno rešene. V. V. SZDL IN KS V LIBOJAH Krajevni odbor SZDL in krajevna skupnost v Libo- jah imata .svoje prostore v hiši, katere vhod straži velik pes čuvaj. V zvezi s tem bd lahko pKJvzeli tisto narodno: »Kaj mi nuca planinca, če ne morem do nje...« Sicer pa tudi nikjer ni označeno, kdaj imata ti dve organiza- ciji uradne ure in slišali smo celo, da jih nikoli ni... . -mar KRAJEVNI PRAZNIK 22. septembra bodo na Vranskem praznovali svoj krajevni praznik. Ob tej pri- ložnosti bo TVD Partizan pripravilo telovadni nastop, pred spomenikom žrtvam NOB pa bo spominska sve- čanost. Občani bodo uredili trg in olepšali pročelje hiš. to Dobrna iripravljena ijftljevanje s 1. strani) L ta spored pa bodopo- s šte\'ilnimi razstava- loilturnimi nastopi, tek- (anji športnikov in seve- nabavo. Tako bodo v do- ^ osnovni šoU odprli [tavo strojev, orodij in lodukcijskega materiala potrebe obrti. Tu bo ure- i še razstava izdelkov icev v gospodarstvu, pa lelistična, likovna itd. Pi- listi so za prvi zborobrt- s pripravili posebno ku- ( in spominski žig. »ieljski spored bodo iz- olnila zanimiva športna aovanja, tako kegljačev, icev, šalustov in tudino- letašev. V tekmi smeha bodo pomerili dimnikarji peki. Izredno pozornost luži tudi tekmovanje v janju pričesk, v katerem bodo pomerili učenci oži- na učenike šolskega centra risa Kidriča v Celju. Na- pili bodo tudi obrtniški ski aboii, (»leg tega je vse priprav- io za zabavni in družab- del. Pred vhodom v Do- 1» bo urejen poseben pro- If za ples, razvedrilo in Hobno. Skrb za ta del je 6vzel kolektiv zdra^^išča gotovo je, da bo storil i, da bodo udeleženci več ' zadovoljni. Dobrna je torej pripravlje- Jnaša želja je, da bi zbor pel, da bi temeljito pro- il stanje in zlasti naloge Iti kot izredno pomemb- terciame dejavnosti in l*i bil najboljši uvod v febitni obrtniški sejem. M. BOŽIČ Realne ocene (Nadaljevanje z 2. strani) VPRAŠANJE: Široko proiz- vodno sodelovanje z LIBELO je dokazalo, da so bili razlo- gi mtegracije obeh podjetij utemeljeni. Kaj sodite o mož- nostih integracije in o pred- nostih, ki bi jih le-ta prine- sla? ANTON MIRNIK: »Razmi- šljanja o integraciji z LIBE- LO so v našem kolektivu dnevno prisotna. Osebno smatram, da je to edina mož- na rešitev, saj bi bile koristi v primeru združitve oboje- stranske, kar dokazuje tudi dosedanje tesno poslovno so- delovanje. Razgovore o inte- graciji bo potrebno zasnovati na podlagi demokratičnega in enakopravnega dogovarjanja obeh zainteresiranih partner- jev. Prednosti integracije so evidentne, vendar bo potreb- no pri tem upoštevati koristi obeh kolektivov. Nadaljnje znižanje stroškov bi bilo do- .seženo predvsem na osnovi še zmanjšane režije, kar pa bo nujno terjalo določene ka- drovske premike. Pri ureja- nju tega vprašanja bo po- trebno upoštevati predvsem znanje, sposobnosti in delov- no prizadevnost posameznih ljudi. Mislim, da je dela za vse dovolj in v pogojih zdru- žitve bi pridni in prizadevni delavci lahko imeli od tega samo koristi.« DANIJEL PERĆIČ: »Zdru- žitev z LIBELO bi bila po mojem mnenju obojestran- sko koristna akcija, saj bi v skupnem podjetju, kot moč- na delovna organizacija lažje premagovati vse probleme, ki jih odpira proces izvajanja gospodarske reforme. Pred- vsem smatram, da bo potreb- no v obeh delovnih organiza- cijah izvesti obsežne in teme- ljite politične priprave, v ka- terih je nujno vsem zaposle- nim objektivno prikazati vse koristi, ki bi jih omenjraia integracija prinesla.« Vprašanje o tem, kaj sodi- jo o možnosti in pogojih združitve z LIBELO je bilo postavljeno tudi delavcem v neposredni proizvodnji. Vsd (strugar, rezkar, monterji tehtnic in drugi) brez izjeme smatrajo, da je za delovni kolektiv celjske IFE najbolj- ša rešitev, če se integrira z LIBELO. Razgovori z delavci so pokazali, da dobro pozna- jo položaj in probleme svoje delovne organizacije in real- no ocenjujejo njeno nadalj- njo perspektivo. Visoka stop- nja zavesti kolektiva, ki je okusil najtežje ix>goje gospo- darjenja, bo nedvomno pri- šla do izraza tudi takrat, ko bo potrebno odločati o na- daljnji lastni in skupni uso- di. BERNI TEDNIK, 31. AVGl^TA 1^ 3 MUZEJ REVOLUCIJE IZPOLNIL VSA PRIČAKOVANJA Lani 54 tisoč obiskovalcev Celjski muzej revolucije je v slabih treh letih svojega obstoja opravU pomembno vlogo. Lani je imel blizu 54 tisoč obiskovalcev (vklju- čene tudi občasne in potu- joče razstave); seveda pa bi bil lahko obisk še znatno večji, če bi muzej bolj pri- bližali obiskovalcem Celja, Zlasti razveseljivo je, da je poleg vedno večjega zani- manja domačih obiskovalcev tudi vedno več tujih gostov. To nedvomno kaže, da je naša novejša zgodovina živo prisotna v današnjem času in prostoru. Muzej revolucije je v pre- teklem letu obogatil svoje gradivo z dragocenimi pismi znamenitih osebnosti oziroma ustreljenih talcev, s 336 foto- grafskimi negativi, fotokopi- jami itd. Novo gradivo so tudi preučili in ga vključili v stalno razstavo in občas- ne razstave. Med razstavami, ki jih je muzej priredil v preteklem letu, velja zlasti omeniti »Okupatorski teror na spod- njem štajerskem 1941-1954« (razstava še vedno potuje po večjih slovenskih krajih in si jo je ogledalo v Celju blizu 5 tisoč, Velenju okrog 4 tisoč, Žalcu skoraj prav toliko obiskovalcev, v nekate- rih drugih krajih pa nekoli- ko manj). Prav tako so bile deležne velikega zanimanja razstave, posvečene predvoj- nemu revolucionarju, aka- demskemu slikarju Stanetu Kumru, narodnemu heroju Slavku šlandru in Dušanu Kvedru-Tomažu. Poleg tega pa si je spominsko razstavo v Starem piskru (čeprav je bil prostor zaradi popravil mesec in pol zaprt) ogledalo več ko U tisoč obiskovalcev. Ena najpomembnejših de- javnosti Muzeja revolucije je nedvomno njegova znan- stvena publicistika. Muzej je v 10 tisoč izvodih izdal vodič po Starem piskru, v sodelo- vanju z mariborskim muze- jem poljudno znanstveno knjigo Od vstaje do zmage — zgodovina NOB v Šaleški dolini in šmartnem ob Paki — v programu je izpopolnje- na izdaja Terčakovih Ukra- denih otrok ter vseslovenska izdaja Poslovnih pisem za svobodo ustreljenih. Muzej je dal tudi pobudo za zbira- nje dokumentacije in gradi- va o partizanski saniteti na področju IV. operativne co- ne. Ne nazadnje pa je seveda pomembno tudi prizadeva- nje za modernejši pouk zgo- dovine o NOB v osnovnih šolah, saj je muzej omogočil že prve poskusne nastope v njegovih prostorih, kar naj bi v prihodnjem letu priče- lo veljati kot redna praksa. S tem bo vsekakor po- skrbljeno za stroko\Tio teht- nejša predavanja, ilustri- rana z eksponati, to pa hkrati tudi pomeni, da bomo sistematično negovali izroči- lo o NOB v naši najmlajši generaciji. Tako bo Muzej revolucije opravil še toliko bolj dragoceno delo. dhr Celjski sakralni spomeniki Zavod za spomeniško var- stvo v Celju je z izdajo umetnostno-zgodovinske to- pografije v posameznih zvezkih izpolnil veliko vrzel.' Iz lastnih sredstev ne bi zmogel obsežne naloge, po- magal mu je sklad za pospe- ševanje kulturnih dejavnosti SRS. Tudi Celjska tovarna Aero je znatno podprla to akcijo. Ne gre za definitivno iz- dajo topografije, marveč le za gradivo, ki je prvi pogoj za dokončno nalogo. Pa še to, celjsko območje ima se- daj kot prvo v Sloveniji op- ravljeno to nalogo. Gradivo je bilo možno izdati iz ne- štetih terenskih zapiskov konservatorja Jožeta Curka, če pomislimo, da je celjsko območje razdeljeno na 8 re- gij, od teh ima š-marska 2 zvezka, potem je razviden velik razpon te akcije. Prva brošura zajema ob- močje celjske občine. Razum- ljivo, da vsi objekti nimajo enake spomeniške vrednosti. Vendar je med njimi tudi nekaj dokumentarne in umet- nostne cene za celotno slo- vensko kulturo. Topografski zapisi so res v prvi vrsti in- ventarizacija, kaj često pa dajejo tudi nova odkritja na- še preteklosti. Ko bodo pu- blikacije na voljo širši jav- nosti, bo to velikega pomena za domači in tuji turizem. Začetni koraki na področ- ju utmetnostne topogratije so bili opravljeni že pred desetletji. Za štajersko je zasluž;n zlasti dr. Stegen- šek, ki je izdal 2 knjigi: Gor- njegrajska in Konjiška deka- nija. Za Celje je to delo op- ravil M. Marolt, ki je hkrati izdal tudi vrhniško dekani- jo, kamniško pa je obdelal dr. F. Štele. V današnjih dneh delitev po dekanijah ni možna. Tako smo dobili sedaj o- pis sakralnih spomenikov, nadaljnji korak bo opis pro- fanih spomenikov, nato ur- banističnih in spomenikov NOB. Zavodu za spomeniško varstvo v Celju žehmo kre- no roko pri nadaljevanj t-ežkih nalog. Doslej op« Ijeno delo je vzorno. S POLIC ŠTUDIJSK KNJIŽNICE Mihailovič J.: Seizmičkii tonacije na ostrvu Hn Beograd 1946 S. II 3265/lJ Stefanovič D. L.: RaattU ekološka ispitivanja na ohiil skim salmonidama. Beogil 1948. S. II 3265/141. 1 Peruničič B.: Postanak I razvitak baština na področji Subotice od 1686 godine. Ba grad 1958. S. II 3265/306. Hrvatski narodni prepora Ilirska knjiga. I-II. Zagre I 1965. S. 23948/28, 29. Thompson R E.: Robert F Kennedy: The Brother W!l hin. 2. Print. New York 19« = 3 . 29270. Vzgojni zavod za mladino motnjami vedenja osebnosč Ljubljana 1965. S. II 3521. Pavlic P. A. Gros: Priročnil I o interni kontroli. Ljublja" 1965. S. II 3532. (Tristo) 300 let mežiS rudniki. Mežica 1965. S. 282(6 Vujič J.: Teatar Joakins , Vujiča. Beograd 1965. S. 282« ' Ley W.: Satellites, RockeC and Outer Space. 2. PriD' New toTk 1958. S. 284.28. Proizvodna problematik* Beograd 1966. S. 28406/4. Stimulatiranje i kadro« Beograd 1966. S. 28406/4. Vlach R.: Anatolska obaia- Ljubljana 1965. S. 28408. Mladenović 2.: Vuk Kara« žič i Matica Srpska. Beog^ 1965. S. II 3265/392. Medenica R.: Banovič Sti* hinja u krugu varijanata i '*! ma o neveri žene u narodn^ epici. Beograd 1965. S. 3265/381. V Štorah končno nova šola v soboto, 2. septembra bo- do v Štorah odprli novo os- novno šolo. Obenem bodo odkrili spominsko ploščo padlim borcem. Štore bo ta dan praznično proslavilo. Pripravljajo bogat kulturni in športni program, ki se bo pričel že v dopoldanskih urah z občinskim tekmova- njem pionirjev gasilcev. Po- poldne se bo šolska mladi- na, organizacije in prebival- stvo štor poslovilo od 75 let starega dosedanjega šol- skega poslopja. Ob zvokih godbe na pihala bodo v po- vorki odšh proti naselju Lipa, kjer se bodo ob 14. uri popoldne pričele otvori- tvene .svečanosti. Vasice med gričevje.m pod obrinki Javornika, Babnega in Srebotnika so namevale in dremale, dokler ni blizu Celja ob Voglajni pred 122 leti pričela z delom kovačija ob Bojanskem potoku. V Pečovju so takrat pričeli iz- koriščati nahajališča dobre- ga rjavega premoga. Toda za Kresnike, vas ob cesti Celje —Rogaška Slatina, oddaljena le 5 km od Celja, se je pri- čela nova doba šele, ko je bila leta 1851 ustanovljena železarna, oziroma podjetje »Berg — tmd Hiittenwerk Štore«. Ob južni železnici je bila zgrajena železniška po- staja štore, pozneje pa so Kresnikqe dobile še poštni urad štore. V naselje, zlasti pa v železarno, so prihajali no\d prebivalci. Tovarno so imeli v rokah tuji kapitalisti, ki so si na vse mogoče na- čine prizadevali vcepiti za- poslenim delavcem nemške- ga duha. Najprej je bil us- tanovljen nemški otroški vr- tec. Ker pa je naraščalo šte- vilo prebivalcev, je narašča- lo tudi število otrok in s tem zanimanje in potrebo po osnovni šoli. Odprli so nem- ško šolo, ki je pričela z de- lom marca 1892. leta, obi- skovalo pa jo je 39 dečkov in 39 deklic, šola je imela tudi otroški vrtec. Poglavit- ni namen je bil ponemčeva- nje slovenskih otrok, šola je bila takrat zasebnega zna- čaja. Zgradila jo je žele- zarna ob podpori »Schulve- reina«. V letu 1894 so šoli priznali pravico javnosti. V začetku šolskega leta 1907—1908 so jo razširili v trirazrednico. Po razpadu avstro-ogrske monarhije je bila leta 1919 osnovna šola v štorah pre- imenovana v slovensko dvo- razrednico, kar je ostala vse do konca druge svetovne vojne. Po letu 1945 je močno na- rasel priliv prebivalstva v Štorah. Iz leta v leto je na- raščalo število šoloobveznih otrok in s tem skrb, kam vse te otroke namestiti. Učilni- ce štirirazrednice v Štorah so postajale vse bolj tesne. Poleg tega je bilo treba po šolski reformi misliti še na učilnice za višje razrede os- novne šole. Tako je bil s šolskim letom 1953—1954 for- miran 1. razred nižje gimna- zije, zaradi česar so morali izprazniti pisarno. S šolskim letom 1954—1955 so dva raz- reda osnovne šole preselili v lesene barake ob gozdu za naseljem, ki sta poprej slu- žili za stanovanja delavcev železarne. V učilnicah je se- delo po 40 otrok. Ker je vilo otrok nenehno narašča- lo, je železarna štore dala na razpolago stanovanjski pro- vizorij ob cesti proti Te- harjem, za nižje razrede. Uprava nižjih razredov, to je osnovne šole, je bila ločena od uprave nižje gimnazije. Problem prenatrpanosti v razredih so reševali tudi na ta način, da so nekatere razrede preselili v osnovno šolo na Teharje. Tako so ot- roci iz Teharij hodili v štor- sko šolo, štorski pa v tehar- sko. Stiska pa je z vsakim šolskim letom naraščala in z nj tudi potreba po graditvi nove osnovne šole. Ob skupnih naporih šol- skih, družbeno političnih in gospodarskih forimiov, ki so vsi vlagali veliko truda in sredstev, je končno prišlo do realizacije načrtov za iz- gradnjo novega šolskega po- slopja. R. U. ČE VODA V GRLO (NE) TEČE Nadaljevanje s 3. str. jezero za industrijsko vodo rešilo krizo pitne vode, ni sprejemljiva, saj porabi indu- strija samo tri odstotke pit- ne vode v tehnološke name- ne. Sicer je res odjemalec 30 odstotkov vse vode, toda to uporablja za sanitarije in pitje ter kuho. Gospodinj- stva so s 44 odstotki še ve- dno največji odjemalec, med- tem ko porabijo zavodi in ustanove le 16 odstotkov vode. Nekaj časa v Celju torej še ne bomo umrli od žeje, toda nesmiselno bi bilo, da bi ča- kali prekrižanih rok. Morda bi kazalo, da bi ustanovili namenski sklad, kamor bi vplačevali akontacijo za vo- darino, ki bi jo uporabili za postopno izvedbo bočenskega vodovoda? HERBERT SAVODNIK „SUB DIVO ^ na Nabrežju Cef jska kulturna pridobitev Zamisel sama, da bi služi- lo Savinjsko nabrežje v vsej površini, od Savinjske ulice do plastike Splavarja — in ne samo kot lapidarij na pro- stem za Staro grofijo in no- vo stavbo študijske knjižni- ce —, muzejskim namenom, je nastala ob razgovorih o re- zerviranem zemljišču za skanzen — to je muzej na prostem, že najmanj pred osmimi leti. Na podlagi premišljenih dejstev, da Celje v svojem se- danjem in bodočem razvoju ne bo moglo podobno kot škof j a Loka z razsežnim graj- skim vrtom, Ptuj s celotnim fevdalnim in samostanskim kompleksom in Ljubljana z rezerviranimi zemljišči v ur- banističnem načrtu, razviti večjega skanza, so na sestan- ku slovenskih muzealcev pre- dlagali, naj bi poleg antičnih arhitektonskih členov, milj- nikov, nagrobnikov iz 16. in 17. stol. za katere je bil upo- rabljen antični material (kot sekundarna funkcija) ter dru- gega, predstavili na Savinj- skem nabrežju eno izmed ka- rakterističnih lesenih kašt. Ta kasta bi se harmonično vključevala v naravo, ki je zdaj nekje že parkovno ureje- na, in obnovljeni kompleks starega mestnega obzidja. V poštev bi prišla ena izmed kašt v Savinjski dolini, ki bi dobila poleg razstavne vloge tudi svojo funkcijo s tem, da bi v njej prodajali odlitke in kopije raznih originalov iz celjskega muzeja (antične olJenke, reliefe, posodice, sre- dnjeveške pečnice, grbe itd.). Z dograditvijo nove stavbe celotnega muzejskega razstav- nega programa, ki bo napol- nil z eksponati vse prostore Stare grofije, dvorano v pri- tličju novega poslopja študij- ske knjižnice in obe nad- stropji Vodnega stolpa, bo do- bilo Celje smiselno ureditev tega mestnega predela in ne- ko logično združitev muzej- skih razstav, ki bo posebne- ga pomena za prezentacijo celjske kulturne dediščine in za njeno vključitev v celjske turistične zanimivosti. Z dograditvijo nove stavbne študijske knjižnice se bodo pričela prva ureditvena dela za eksponate na Savinjskem nabrežju, kar bo, kot vse ka- že, že v prihodnjem mesecu. MILENA MOŠKON AMD »ŠLANDER« ZA SVOJE ČLANE Avtomoto društvo »šlan- der« iz Celja bo priredilo v prvi polovici meseca ok tobra zanimivo strokovno ekskurzijo z avtobusom v Nemčijo. Gre za program, ki bo članom društva omogočil, da si bodo ogledali bazo prometne policije v MUnche- nu, iz katere s pomočjo te- levizijskih ekranov usmerjajo in nadzorujejo mestni pro- met, pa nezgodni oddelek prometne policije v tem me- stu, njihovo največjo aivto- šolo in tehnični muzej, med- tem ko bodo v Stuttgartii^ biskali tovarno avtomobi^ Mercedes. Potovanje bo f tekalo preko Dravograda Salzburga do Miinchena ' Stuttgarta, nato pa čez Badgastein, Celovec J Dravograd. V ceno nja. ki bo trajalo pet so vračunali prevoz ^/^^ dobnim avtobusom, P^!^^^ in informacije pa sprejo • avfco-moto društvo v svoji ^ sarni v Cuprijski ulici v , lju. \ 4 TEDNIK, 31. AVGUSTA 1967 mala anketa pKED ODHODOM V LJUBLJANO dober mesec dni je do pričetka novega študijskega y Vsako leto znova lahko ugotavljamo, da je socialno ^^jc naših študentov težavno, štipendije so vse red- l^j-e in mladi iz socialno šibkejših družin le s težavo '.pdirajo v Ljubljani ali kje drugje. Za našo današnjo ' 10 anketo smo se odločili, da povprašamo nekaj ki so brez štipendij, kako živijo med študijem yuljlj:""- Ali lahko študent s 30 tisočaki (seveda sta,- Jjjjjj) ali nekaj več »solidno« živi? fomai Kovačič, Celje, študent gdicine: »Že tretje leto študi- v Zagrebu. Stanujem privat- ^in plačam za sobo 8 tisoč di- ijjrjev. Tu je še mesečna vozov- jjca za tramvaj, hrana v študent ^ menzi, kakšna knjiga. Sem jjez štipendije in dobim od do- j,3 40 tisoč starih dinarjev. V to jjjni vračimana obleka, higienske j^trebščine, vožnja domov, zaba- cigarete, kino, gledališče ... 3 honorarnim delom pa so te- ^ve, ker te onemogoča pri štu- m Aleksander Medvešek, Celje, abiturient gimnazije: »študiral bom zgodovino in umetnostno zgodovino. Mama ima samo 40 ti- soč dinarjev pokojnine po očetu. To je vse. Vzeti bom moral po- sojilo in to 30 tisoč dinarjev. Sta- noval pa bom v študentskem na- selju. Poskusil bom tudi s ho- norarnim delom in nekako »priti . skozi«. Štipendije pa tako nikjer^ ne dobim ...« ■ Štefka Petelinšek, Celje abitu- rientka gimnazije: »Prijavila sem se na medicinsko fakulteto. Opra- riti moram še sprejemni izpit, potem bomo pa videli. Stanovala |)om verjetno v študentskem na- telju, doma mi bodo dali 35 tisoč Bnarjev. Poleg študija si bom pomagala še z inštrukcijami. Vem, da bo težko, vendar štipen- dije ne dobim in treba si bo pač pomagati drugače.« Mirko Dobršek, Celje, študent metalurgije: »V Ljubljani stanu- jem privatno in za sobo plačujem 8 tisoč starih dinarjev. Od doma dobim 30 tisoč dinarjev. S tem sicer shajam, vendar si ne smem privoščiti nobenega »izleta«, ki lahko moj točno določen prora- čun poruši. S štipendijami pa je hudo. Mislim, da bi morali poli- tiko štipendiranja pri nas enkrat za vselej urediti.« , Bojan Levstik, Celje, abiturient timnazije: »Stanoval bom pri fcratu. S tem se mi bodo izdatki irecej znižali, saj bom pri njem mel tudi zajtrk in večerjo. Ven- lar še vedno ostane kosilo, knji- !e, zabava, časopisi, vožnja do- nov ... študiral bom veterino, štipendije nimam oziroma je tudi 3obil ne bom. Vem, da bo težko, ifendar pa je pri drugih še teže.« Tekst in foto: T. Vrabl OKUSIL SEM GRENKOBO ZBLATA IN DUH LUPULINA Smeh, jok in balet # VEM, DA V NASLED- NJIH DESETIH LETIH NE BOM TE, ZLATA VREDNE RASTLINE NITI GOJIL NI- TI VARČEVAL, KAJ ŠELE IMEL DOMA V LONCU. 0 NAJTEŽJE JE BILO SICER RES ŽE ZJUTRAJ, KO SEM Z DRUGIMI 23.431 OBIRALCI ZAČEL OBIRATI, TODA NASLEDNJE TRE- NUTKE NI BILO NIC LAŽ- JE. # V TEMI SEM SE PO- STAVIL V VRSTO ZA UMI- VANJE, ZA VEČERJO IN NATO ZA POSTELJO, KAJ- TI NA ONI STRANI JE LE- ŽALO DEKLE. 9 KO SEM OB KONCU PREŠTEL BALETE, SEM UGOTOVIL, DA OBOGATEL NISEM LE PRI DENARJU, TEMVEČ TUDI SPOZNA- NJU, DA LAHKO KOBULO ŠE TAKO OBRAČAŠ, PA ZA OBIRALCA NE PADE ZLA- TO. Priznam, za vsak primer sem v avtomobil spravil ne- kaj suhe hrane in gotovine. Vse skupaj sem skril. Kma- lu zatem pa sem začel delati. Rad bi obiral hmelj, tako KOt drugih 23.431 obiralcev, kolikor jih trenutno je. To- rej bi bil jaz 23.432. obiralec. Baje so trije prišli še pozne- je. To me ne moti. Ko sem vse pregledal in z olajšanjem ugotovil, da ni nikjer znanega obraza, sem pristopil k baletarki: »Rad bi obiral hmelj,« sem dejal v čisti prekmurščini, z zagorskim naglasom, pa tega ni opazila. Sedela je na ko- šu in me premerila, skoraj tako, kot če bi hotel delati v »Citroenovi« ali »Pežojevi« tovarni. Nato je prekrižala nogi, da je bilo mini krilo čisto mini. Gledal sem, kako ji sonce na nogah predeluje Juboflor, nato je zajelo še obiralce in jih začelo barva- ti. Čutil sem, kako mi ob njenem pogledu na obrazu počasi izstopajo krvna zrnca. Bila ie tiho in me le gle- dala. Rad bi obiral hmelj, sem ponovil in ji pred minimini- krilom zazvonil s košaro. »Toneee!« Premaknila je nogi. Kar na pamet sem začel seštevati in odštevati, na koliko ljudi pride p>o en kmetijski teh- nik, glede na to, da je v Sa- vinjski dolini vsak drugi kme- tovalec kmetijski tehnik ali pa ima kakšno od sorodnih kmetijskih šol. V žepu sem obračal dinar: padla je gla- va, torej je tudi ta kmetij- ski tehnik. »Toneee! Ta bi rad obiral hmelj. Daj ga v Jožetovo sku- pino. Koliko blokov za hra- no rabite in kje boste spali? Z drugimi. Morate pokazati osebno, da vas prijavijo, to boste uredili pozneje.« Hvala, in sem postal obira- lec. V Jožetovi skupini je bi- lo zbrane vsaj polovico fol- klore in dva z beat frizuro. V teh letih sem si do- dobra ogledal, kako obirajo hmelj, zato sem smatral, da s tem ne bom imel proble- mov. V košaro sem spustil prvi dve kobuli in še in še ... Pet vrst od mene je prav tako v košaro spuščalo ko- bule dekle v kavboj kah. Pod to žičnico je bilo vsaj pol milijona hmeljskih trt in nekaj sto obiralcev in jaz. Oprostite in ona v kavboj- kah. Malice nisem dobil, ker ni- sem imel posode. Po malici sem bil od nje le še štiri vrste. Če bo šlo tako naprej, bom potreboval ves teden, da se ji približam. Pol ure de- la, ko se mi je lupulin že dobro nabral na prstih, sem napolnil prvo košaro. Ob meni sta obirala dva otroka, prsti so jima bezljali kot pi- anistu. Ugotovil sem, da sem okoren. K sreči, zdi se mi, da tega drugi ne vedo! — Ti si nov?!, mi je dejal mladenič in se vključil v mo- jo, tretjo vrsto od NJE. Greš zvečer zraven? — Kam? — Boš videl, da bo luštno. Si prvič? Nisem mogel priznati, da sem prvič. Kako neki. Jaz, pa prvič! Zdaj sva se z njo že gledala, kot da bi se roko- val z reformo. Imela je, ka- ko bi rekel, djuveč frizuro, malo rumene, dva pramena bela in drugo črno. Začele so me boleti noge, pa nisem prodajal srečk katerekoli lo- terije. — Veš lani je bik) lepše. Bila je Marija, Vera, Roza in Ančka, madona, Ančka. Ni slaba, je zaključil v rahli to- lažbi in namignil proti dekle- tu v kavbojkah, dve vrsti od mene in šest metrov spre- daj. Dvoje malih je jokalo ob koših, ker je tista v mini krulu baje dala premalo ba- letov. Okrog njiju so se zbra- li ljudje kot na zboru voliv- cev. Kosili smo — torej so — malo pred četrto popoldne. Hmelja sem nabral polno vre- čo in bil na ta uspeh pono- sen. Ona v kavbojkah in jaz sva že obirala v isti vrsti in kadila moje cigarete. Najpo- gosteje sva obirala sede. — Kako pa obiraš, čuj ti... Misliš, da bosta dva za tabo. Če ti ni za delo, popo- kaj — pa ajd. Ugotovil sem, da je bilo to namenjeno meni in vem da zaradi nje. Sama mi je rekla. Baje je to vsakokrat, če se ji kdo približa. Pa ne bo uspel. Ta loj. Močno sem jo spodbujal. Z mrakom me je začelo skrbeti, kako bo s prenoči- ščem. Pa mi je dejala, da bo že uredila, še vedno sem se lepo skrival, čeprav se sploh nisem. Spal bom na slam.i po- leg nje, sem ugotovil z olaj- šanjem. Vmes bo le prehod. Naj. Hmelja sem nabral 12 ška- fov, kar je, priznajmo, lei>o število. Merili so mi tako kot vsem. Malo počez, malo mi- mo, dobra vaga. Oni, ki je meril, mi je dejal, da si še kropa ne bom zaslužil. To me je prizadelo. Na večer, ko sem čakal v vrsti za vodo, mi je pripovedovala kako je bilo lani. Letos bo odšla po hmelju v Nemčijo. Škoda. Lani so bili fantje bolj za- bavni. (Zaradi nje so nekaj- krat stegnili roke drug po drugem.) Ta, ki je mene na- drl, je že land nekaj posku- šal. Kaže, da se ne utrudi tudi po letu dni. Umil sem si le okna in pročelje, nato pa sva šla. V dvorani je smr- ielo p>o znoju in neopranih nogah. Po prehodu med slamarica- mi so venomer drsale noge, čeprav je nekdo s fašistič- nim glasom miril in ojtozar- jal. Ta mi je skoraj stopil na glavo, saj mi je že, pa je ugotovil, da je to nekaj več- jega, zato se je zadri, zakaj se ne umaknem, še vedno mi je stal z nogo na glavi, in se pogovarjal z njo, ki je bila v temi, tako kot on in moja glava. Prespal sem v avtomobilu. Zjutraj sem videl, da je bil tudi kozolec obljuden. Tudi ona je dišala po senu. Baje so bile v slamaricah bolhe. Poslovil sem se po francosko takoj zatem, ko mi je oni razložil, zakaj bi mi naj bilo žal, ker nisem šel z njimi. Balete nisem vnovčil. Imam jih tu, to je trenutno moja edina pametno naložena go- tovina. Ta dan sem prvič v življenju s pesmijo osvojil dekle, čeprav nimam poslulia. Bole me vse kosti in nekaj dni ne bom pel. J. SEVER NA KRATKO RIBIŠKI PIKNIK Delavska ribiška družina v Šempetru bo 3. septembra pripravila ob Savinji ribiški piknik. Tega ribiškega sre- čanja se bodo udeležili tudi člani drugih ribiških družin. Gostom bodo postregli z rib- jimi specialitetami, za zaba- vo pa bodo poskrbeli do- mači godci. Ribiško društvo si prizadeva, da bi piknik postaa tradicionalen in da bi na njem v bodoče sodelovali tudi lovci. tv POPRAVILO CESTE Cesto, ki pelje skozi Vran- sko, so popravili. Luknje na odseku od glavne ceste do centra, so zalili z asfaltom. Sredstva za ureditev sta pri- spevala hotel Slovan in in- validsko podjetje, dek) pa je opravilo cestno komunalno podjetje. Tako je cesta za nekaj časa usposobljena za promet, prihodnje leto pa jo bodo prevleki! še z eno plastjo asfalta. fcv UREJEVANJE POKOPALIŠČA V Latkovi vasi so zač^ z urejevanjem pokopališča. Tako bodo celotno pokopa- lišče očistili, vrste med gro- bovi poravnali in posuli s peskom. Sredstva za m-eje- vanje pokopališča črpajo iz najemnine za grobove. tv ASFALTIRANA CESTA Končno so tudi cesto od šentruperta do Dolenje vasi asfaltirali. Cestno podjetje je odsek, dolg 1600 metrov, raz- širilo, na novo obložilo z gramozom in prevleklo z as- faltom. Pri delu so poma- gali tudi občani skupno s krajevno skupnostjo. tv NOVI LOKALI Pred leti je v Laškem pri- manjkovalo lokalov. Stanje se je v letošnjem letu vsaj delno izboljšalo, saj so pred kratkim Laščani dobili dvei novi trgovini za urarstvo in steklarstvo. Vsekakor pa je najpomembnejša otvoritev dveh novih in najsodobneje opremljenih samopostrežnih trgovin. S tem je vsaj za nekaj časa rešen dolgoletni problem preskrbe. tv DELAVNO DRUŠTVO Hortikulamo društvo v La- škem je že dolga leta znano po svoji delavnosti. Stalno prirejajo tekmovanja za naj- lepše urejen vrt in okensko cvetje. Letos so sikupaj s tu- rističnim društvom name- stili viseče cvetlične lončke na glavni most, skrbijo pa tudi za čistočo mesta in ureditev parkov. tv Več turistov v avgustu v Laškem še vedno računa- jo na velik priliv gostov v mesecu septembru in prvi po- lovici oktobra; ta kraj obis- kujejo predvsem starejši ljudje, ki si v zdravilišču in občasnih izletih v bližnje tu- ristične kraje nabirajo novih moči. Dejstvo pa je, da je bil mesec julij za turizem v Laš- kem izredno porazen. Tako situacijo gre pripisati nekate- rim objektivnim težavam, ki so za nekaj časa omejile do- tok turistov v naše kraje. Sta- nje S8 je popolnoma spreme- nilo v avgustu, ko je turistov v Laškem dovolj. Prevladuje- jo tujci, medtem ko je obisk domačih turis^tov iz leta v le- to manijši. Tako sta trenutno lepo zasedena oba hotela in zdravilišče, mnogo tujcev pa stanuje po privatnih sobah, ki jih je v Laškem 50 s skui>- no 122 ležišči. Vendar je tudi to premalo in nujno je, da dobi Laško še en hotel in od- prt bazen. Oboje bi pripo- moglo nadaljnjemu razvoju turizma. tv LE V GOSTILNI v Libojah je okrog petde- set mladincev, vendar nima- jo svojega prostora, kjer bi se lahko shajali. Edino »pri- bežališče« je vaška gostilna. Tam lahko mladi igrajo bi- ljard in popijejo »kaj moč- nega«. V Libojah pa deluje strelska družina, v kateri je včlanjenih precej mladih. Imajo tudi svoje strelišče in prirejajo raana tekmovanja. V* Kaznovani zaradi malomarnosti ^ed kratkim se je pred planskim senatom Okrožne- sodišča v Celju zagovarjal '"^indvajsetletni Anton Un- l; poklicali šofer iz Spod- ^Hoč pri Miariboru, ki je *fivil prometno nesrečo s ^im izidom. %er je 27. decembra lan- ^ leta pripeljal s tovor- ^ avtomobilom v tovarno J^US v Slovenskih Konji- * pločevinaste sode. Avto- je postavil na tovamiš- ojavlja problem pitne vode, ki je vsako leto primankuje. V prvih dneh septembra bodo zato začeli graditi vodovod izpod Groznika v dolžini dveh kilometrov. Izkop in zasip bo- do opravili prebivalci sami, medtem ko bo komiuialna skupnost prispevala material, Z novim vodovodom bi od- padli vsi električni pogoni, ker bi voda imela dovolj mo- čan prosti pad, ki ne bi po- treboval nobene pogonske »le. Nov vodovod pa bi za- dostoval za potrebe zabukov- šk^a bazena. tv VODOVOD V LIBOJAH Iz B^trice so začeli kopati jarek, po katerem bo nape- ljan novi vodovod do Uboj- ice keramične tovarne. Tako bodo Hudi i>otok, v katerem je izredno dobra in mrzla vo- da, speljali po ceveh, od ko- der bodo prebivalci imeli vedno dovolj pitne vode. Vo- dovod bo dolg 1800 metrov. ZANIMANJE I ZA IZKOPANINE Arheološke izkopanine v Šempetru v Savinjski dolini si je v letošnjem letu ogleda- lo že preko osem tisoč turi- stov. Ob zgodovinskih spome- nikih se največ ustavljajo tuj- ci, med katerimi prevladuje- jo Ceboslovaki, Poljaki, Nem- ci, Avstrijci in Italijani. V me- eecu maju in jimiju pa je prišlo tudi veliko šolskih ek- skurzij iz Ljubljane in Mari- bora. Turisti se ob spomeni- kih najpogosteje ustavljajo oib sobotah in nedeljah, ko se vračajo z morja proti domu. tv OBČINSKI PRAZNIK V ŠEMPETRU Na letošnji svečani seji ob- činske skupščine 2alec so sklenili, da bodo prihodnje leto centralne prireditve in proslava ob občinskem praz- niku v Šempetru. Sestavili so že pripravljalni odbor, ki bo pripravil ves program prire- ditev in istočasno poskrbel, .4b bodo prebivalci Šempetra do prihodnjega občinskega praznika olepšali kraj s cve- tlfcami, uredili vrtove in na- sade. Asfaltirali pa bodo tudi n^catere odseke cest (pred- vsem proti Podlog in cesto proti žagi), tako da bo konč- no rešen tudi ta problem v Šempetru. POMOČ OBČANOV Pri šestih večjih komimal- nih delih na Vranskem in v okolici so občani opravili nad 16.500 prostovoljnih ur in 715 prostovoljnih ur s konjsko vprego. Pri tem gre le za glavna dela s področja / komimalne dejavnosti, med- tem ko niso zajeta tudi manjša dela. Tako so občani s lastnimi sredstvi in prosto- TOljnim delom pomagali ure- diti lokalne probleme. tv Predolg, raj za turiste Letošnje poletje je bilo ze- lo naklonjeno turistom. To je tudi v marsičem pozitiv- no vplivalo na razvoj turiz- ma v Preboldu, ki se le-tu lahko pohvali z zelo dobri- mi rezultati. Naselje vikend hišic, ki je bilo 2^jeno 1963. leta in ga zdaj upravlja go- stinsko podjetje Hmeljar, je bilo julija in avgusta za- sedeno skoraj sto odstot- no. Največ se ob prebolskem bazenu ustavljajo turisti iz Avstrije, v zadnjih letih pa je precej tudi Cehov, Itali- janov in Nemcev, medtem ko so med domačini najbolj zastopani Zagrebčani. Uprava naselja nudi domačim tu- ristom nekatere ugodnosti (v penzion imajo vračunano tudi prosto karto za kopanje in vstopnino za plese, da bi jih tako v Prebold privabilo čienveč. Kljub vsej idiličnosti kraja in hišic ter bazena i>a so v naselju tudi nekatere po- mankljivosti, ki jih mislijo do prihodnjega leta odpra- viti. Upravnik naselja je o tem povedal: »Problem je s komunalno ureditvijo. Pred- vsem nam nagaja kanalizaci- ja, ki jo bo potrebno čim- prej urediti. Vsekakor pa bo v naselju potrebna tudi več- ja higiena.« Kaj pripravljajo za goste nov^a v prihodnjem letu? »Predvsem ne mislimo zvi- ševati cen. Tistim, ki so bili pri nas že prejšnja leta, pa bomo verjetno dali penzionu še poseben popust.« Tudi za zabavo je v pre- boldskem naselju poskrblje- no, saj imajo vsako soboto v juliju in avgustu ples, stal- no pa je odprta tudiHub- ska soba sredi naselja. Da turisti radi prihajajo v Prebold in da jim je kraj všeč, lahko razberemo tudi iz številnih zahvalnih pisem, ki jih pišejo turisti po kon- čanem letovanju upravi. Ven- dar pa ta pisma tudi niso brez pripomb, kot na pri- mer pismo odvetnika R. Po- savca iz Varaždina, ki med dn^im piše: «... Vendar bodo gostje popolnoma zado- voljni takrat, ko boste uredi- li okolico hišic, sanitarije in drugo. Res je, da st to malenkosti, vendar če bodo odpravljene in urejene, bomo vsi zadovoljni ...« Preboldskemu turizmu se v bodoče obetajo še lepši časi. Pot, ki so si jo zastar vili, je pravilna in nedvomno vodi k uspehu. Vendar bo v bodoče potrebno več sred- stev nameniti tudi reklami, ki je eden izmed glavnih se- stavnih delov modernega in sodobnega turizma, ter ure- diti stvari, ki so za vikend naselja neobhodno potreb- ne. > V. VRABL S krediti do stanovanj Skoraj v vsakem podjetju se pojavljajo stanovanjski problemi. Medtem ko jih v nekaterih podjetjih laže rešu- jejo, pa drugje ni nobene možnosti. Vsi pa vemo, da so prav stanovanja osnovni po- goj za urejeno človekovo živ- ljenje, ki vpliva na njegovo razpoloženje in delovno sto- rilnost. V tovarni dokumentar- nega in kartnega papirja v Radečah so prišli do spozna- nja, da bo delavec bolje de- lal, če bo imel urejene sta- novanjske razmere. Tako so z možnimi krediti (prispeva- li so jih organizacija Zveze borcev in banke), v višini 20 milijonov starih dinarjev, s tovarniškim denarnim pri- spevkom in pomočjo posa- mezjiikov, ki so se odločili, da bodo hiše gradili, zbrali dovolj sredstev za gradnjo 11 hiš ob tovarni. Z gradnjo so začeli 1965. leta in so tako hišice, katerih vrednost je 10 milijonov starih dinarjev, dar nes že vseljene. V letošnjem letu so zgradili še pet hiš, nekaj pa so jih obnovili. Stanovanjski problem s tem še zdaleč ne bo rešen, saj podjetje zai>osluje več ko 450 ljudi. Tudi v bodoče na- meravajo s podobnimi obli- kami pomoči pri gradnji hiš nadaljevati. Gradili bodo no- vo naselje na Njivcah in je že sedaj 12 takšnih, ki so si pripravljeni s pvomočjo kredi- tov zgraditi hišo in tako pri- ti do stanovanja. tv Stanovanjsko podjetje Žalec projektira načrte visokih in nizkih gra- denj, zlasti pa izdeluje projekte za enodružinske hiše in za adaptacije družinskih hiš, pa tudi večja popravila in kmečke domove, gospodarska poslopja itd... Projektivne storitve izvršujejo priznani arhitekti solidno, ceneno in hitro. Priporočamo se za naročila projektov in tudi za grad- bena nadzorstva z dobrimi in vestnimi, izkušenimi strokovnjaki. Dinar, ki ga vložijo graditelji, ki grade z režijskimi skupinami, v gradbeno nad- zorstvo in v dober projekt, se obrestuje desetkratno v kvaliteti del in prihranku materiala. Stanovanjsko podjetje Žalec opravlja tudi vsa popravila in adapta- cije stanovanjskih hiš ter manjše novogradnje in adaptacije lokalov. V zalogi resnično čudoviti projekti stanovanjskih hišic in vikendov. STANOVANJSKO PODJETJE ŽALEC ZAKAJ NAJ BI BILO BOLJE, ČE JE TAKO TUDI ZNOSNO... Popotnik, nikar ne stoj, stisni zob( v tem, mednarodnem (na- šem) letu turizma, smo rekli, da bomo dali vse od sebe, da bodo gostje bolj zadovoljni, da. bomo pridobili čim več, če že ne največ gostov, da bodo vtisi enkratni, da bodo odha- jali presrečni, da bodo ... Jojmene! Človek bi se od zadovoljstva razjokal, če pa to ne, bi nuj- no potočil grenko in debelo (krokodiljo) solzo ob navdu- šenju. Tovariši, kaj vse smo naredili za NAS turizem! Zato bo NEKDO dejal: ni- karte vse črno! Tovariši ne pisati samo slabo! Nikar apo- litično! Kaj črno, za koga črno in zoper čigavo politiko? Zgornje Savinjski občani so vložili veliko denarja za dograditev ceste v Logarsko dolino. Ker so zamudili prvi vlak, niso izgubili hrabrosti, močneje so zavihteli sekiro in odrinili nekaj deset kubikov ■več lesa. Asfalt pa se le pri- bližuje Logarski. Vsako leto bolj. Občani ob Sotli prav tako niso izgubili upanja, da bo se- danji prah od Mestinja do Bistrice zamenjal asfalt. Sa- mi sicer še niso dali groša, o tem se sedaj pogovarjajo in se trudijo. Tako kot oni proti Rogatcu. Ti ob Sotli in oni ob Savi- nji imajo cestišče in jame na cesti. Oboje. Medtem ko se cestarji na obsoteljski cesti še trudijo, da bi vsaj nekoliko zamašili luknje, prosijo obča- ni nad Lučami, da bi se jih kdo usmilil in razgrebel ka- menje po cesti. Ne vpij za vodo v puščavi! Najprej pravimo: krajevne skupnosti in cestno podjetje nima denarja za gramoz. Če je gramoz, nimamo človeka, ki bi ga premetal s kupov v luknje. Ob robu cestišča od Luč do Rinke v Logarski leži toliko gramoza, da bi z lah- koto zasuli luknje in omilili vožnjo v to našo edinstverio alpsko, idilično dolino. žal ga ni, ki bi v tem na- šem letu turizma postal po službeni ali drugi dolžnosti pozoren na to »malenkost« in ukrepal. Tako pa vozniki tre- petajoč ob oknu avtomobila čakajo, kdaj bo katera o vzmeti pogledala skozi plot vino. čudno, da je toliko p nudnikov za asfaltiranje, i zasipanje jam pa ob vsej In poselTiosti niti v mednaro nem letu ne moremo M človeka?! Na svidenje. Ste že slišu tisti vic o dveh novih voa cah fičkov? Ko se je f , ustavil motor, je spredaj » prla in z grozo ugotovila, š nima več motorja. Pa jo J kolegica potolažila: ne sekin se, saj imam jaz zadaj rezel nega... Na zdravje! Smej se lUiro ob NAŠIH VELIKIH stre^ : ljenjih v mednarodnem !^ : turizma, ki gredo z rokovi roki. .. Ncc» i Vrstne in polatrijske hišice, ki so jih zgradili v zadnjih dveh letih v Velenju, so dale temu mlademu mestu svojstveno podobo. Medtem ko v središču mesta zgrad- be vrejo pod nebo, vrstne hišice zaključujejo ta urbani videz. Poleg vrstnih hiš, ki bi naj bile po prvotni zami- sli enake oblike, so letos začeli graditi še večje objekte. Ti so predvsem ob progi. V njih bodo prodajalne, na oni strani ceste pa dom upokojencev. Ker je v zadnjem času vse bolj dinamična tudi gradnja individualnih bo to novo naselje v nekaj letih povezovalo tudi š*i saj je že zdaj več hiš zgrajenih predvsem na obron*^ ol^h naselij. (Foto: J. Sever) 6 TSDNIK, 31. AVGUSTA 1967 Jekleta nimajo pravega občutka' Kako niso izvolili miss dekleta, ki imate ob- I* da vas fantje radi gle- 'prijavite se za izvolitev i.'2fiss sezone ...« To je del na velikih, v slabi '^Ščini pisanih vabilih, ki ''edaj krasijo nekatere iz- i slovenj graških trgovin *jjajt)olj izpostavljena de- ^eves v mestu ter izven ' _ Ta nenadna novica je dovenjem Gradcu vzbudila vznemirjenje ženskih fgv, pa tudi moški so po- "jli bolj priostreni. Ne- ,ua pričakovanja so vzra- y ljudeh že ob izložbenih rjjji, kjer se jih je ponekod ^trlo. pnda se v Slovenjem Ljcu še ni nikdar toliko jforilo o kakšni prireditvi ( pa v soboto, 19. avgusta Uinogo obetajoči senzaciji tamkajšnjem kopališču, jjotni popoldan je bil že jf malce podoben nedelji, tako »slavnostno« so ga preživljale Slovenjgradčanke, vsaj s svojo nevsakdanjo ure- jeno zunanjostoj so kazale tako. Toda videti je bilo, da večina od njih ne bo prišla niti v najširši izbor, kajti vmesno opozorilo na vabilih je še posebej poudarjalo, da morajo biti kandidatke za iz- volitev miss v starostni struk- turi vse nad šestnajstim le- tom. Na vso žalost pa so med ljudmi največjo pozor- nost vzbujale vse druge, ne- upoštevane (pod)šestnajstlet- nice. Pa kaj, te se še tako ne morejo ponašati z občut- ki, da jih fantje radi gleda- jo...! Do 16. ure so se na kopa- lišču zbrali vsi, ki so imeli ali pa niso imeli namena po- gledati nekoliko vznemirljive prizore okrog plavalnega ba- zena. Takšno, če še ne večje zanimanje se je pokazalo tu- di pri bližnjih in daljnih oko- ličanih, saj je večina od njih pri vhodu pustila kar stota- ka, čeprav je bila vstopnina 90 S din. Na parkirišču se je hladilo toliko kovinskih ko- njičkov kot še ob nobenem, najbolj vročem dnevu doslej. KojjaUšče pa je bilo z vsem kopnim vred podobno oazi, ki se je prikazala armadi iz- gubljenih in »žejnih« puščav- nikov. Toda ko je ura stekla čez 16, je med njimi zavr- šalo. Od tu in tam so se zasliša- li klici: »Kje je miss .. .? Po- kažite že enkrat najlepšo!« Pa so zaman klicali. Miss ni- so izvolili. Da bi pomirili (zdaj) mo- ške duhove, je trio Veseli pri- jatelji hitro pobrskal po svo- jem repertoarju in vedno glasnejše negodovanje gostov je preglasila živahna domača viža. Nekateri so takoj iz protesta zapustili kopališče, drugi so se začeli obračati po ženskih postavah (pred- vsem v biktniju) in ob res- nih komplimentih samovolj- no, a strokovno ocenjevati najpopolnejšo vrednoto žen- ske stvarnosti; tretji, ki pa jih vse to, razen praznih miz, ni prav nič motilo, so s po- močjo Veselih prijateljev kmalu ustvarili pravo vzduš- je za vrtno veselico. Dekleta in fantje so se potem kmalu razšli, sobotni popoldan, na- menjen izvolitvi miss pa se je iztekel le v znamenju skromne veselice, ki so jo potegnili še pozno v noč. Miss torej niso izvolili. Za- kaj? To je spraševal vsakdo, preden ni z drugimi mislimi zapustil kopališča. Na tisti — zakaj pa ni znal nihče kon- kretneje odgovoriti, niti tam- kajšnje za to odgovorno oseb- je. Po nekaterih govoricah pa bi se dalo zaključiti, da tudi vse (nad)šestnajstletnice še vedno nimajo tistega pravega občutka (!) in da se zaradi tega ni prijavila niti ena kan- didatka. Z druge strani pa se da zvedeti, da so to »neum- nost« v Slovenjem Gradcu prepovedali. Na kdo in zopet zakaj? še niso našli odgovo- ra. Pa najsi bo prvo ali dru- go, vsako zahteva svoj pre- mislek, še prej pa sama ide- ja svojega. Veliko je v tej neuspeli atrakciji vprašanj, ki jih ne moreš kar tako pojasniti. Vendar poskušajmo na neka- tera odgovarjati. Za, meste- ce, v katerem se je rodilo že več nenavadnih idej, ni nič čudnega, če se je tudi takale. Toda Slovenj Gradec jih je doslej v veliki meri uspeš- no reševal, zdaj pa se je na- šla ena, ki je niso mogli re- alizirati Kar je tudi razum- ljivo. Ob takšni reklami, pro- pagandi in ob tako estetsko privlačnih vabilih se v kraju s 5000 prebivalci ne bo obne- sla in uspela nobena podob- na prireditev. Morda pa v Slovenjem Gradcu le nekoli- ko pozabljajo na svojo skromnost. Miss sezone (!) vendar ne morejo voliti kar v vsakem kraju, sicer pa bi izvolitev Miss kopališča tu- di zadostovala slovenjgraškim dekletom. DRAGO PEČKO TRIJE ANSAMBLI v Šempetru v Savinjski dolini imajo kar tri ansam- ble domače in zabavne glas- be, ki skrbijo za razvedrilo v domačem kraju. Pravijo, da kljub temu med njimi ni ostre konkurence. . -mar Pojasnila k intervjuju Prosim, da objavite neka- tera pojasnila k intervjuju, ki je bil v 20. številki CT (8. 6.1967) v »Besedi mladih«. Pojasnjujem drugo izjavo, v kateri odgovarjam na novi- narjevo vprašanje, kakšna je vloga mladinske organizacije v podjetju. Predvsem naj omenim, da aktiv ZM ne mo- re predstavljati mlade kot po- sebno skupino ljudi, ki zago- varjajo svoja stališča in na- zore prav iz razloga, ki sem ga navedel v prvi izjavi, am- pak jih lahko rešuje in pred- laga samoupravnim organom, skupaj z družbeno-politični- mi organizacijami. V tem je bistvo besede »gonimo«. Za boljše razumevanje tudi na- vajam, da nam je sindikat vedno pomagal s finančnimi sredstvi, ko smo oi^anisirali kako ekskurzijo. Na vprašanje, kaj mladim in starejšim najbolj zamerim, je sprožilo v kolektivu naj- več govoric, češ, saj je še mlad in ima še čas. Ne mi- slim grajati stališča starejših članov kolektiva, saj so pod- jetju mnogo prispevali, ho- čem le podpreti tiste, ki ima- jo vse pogoje za boljša de- lovna mesta, pa jih ne more- jo dobiti, ker so le-ta (ne- ustrezno) zasedena. V odgovoru glede spora med mlado in staro generaci- jo sem mislil na situacijo, ki je v celi naši družbi. POTOČNIK IVO Tehnomercator Celje Ljubezen v življenju mladihj Ljubezen ima pomembno mesto v čustvenem življenju mladine. Vendar pa je odnos mladih do ljubezni često ne- pravilen, kajti mladi pogosto omalovažujejo vzvišeno po- slanstvo ljubezni. Zato pa se dogaja, da daje ljubezen že mlademu človeku veliko bri- dkih izkušenj in mu greni življenje. Ljubezen, v katero se človek poda ie z željo po avanturicah, ni prava ljube- zen. To je le igranje z duhov- nimi kvalitetami človeške družbe. Ljudje, ki jemljejo ljubezen le kot igro, jo one- čaščujejo in razkrivajo vso njeno skrivnostnost. V pravi ljubezni si človek pridobi so- človeka, ne pa samo partner- ja s katerim se izživlja. Vsekakor pa tudi v ljubez- ni ne gre pretiravati. Pretira- na čustva lahko marsikoga privedejo do tega, da izgubi kontakt z realnostjo, kar pa sekundarno vpliva nanj. Tak- šen človek ima pred sabo le svetel lik ljubljene osebe, i.gnorira pa svet, ki ga obda- ja. To pa lahko povzroči nje- govo brezidejnost in nezani- manje za družbo, kar mladim posebno zameri stara genera- cija. Mlad človek začne tudi zanemarjati svoje ekonomske funkcije. Pojavijo se neuspe- hi v šoli in nesporazumi s starši, zaradi česar se začne ljubezen krhati, sledi pa razo- čaranje in obup. Ti »ljube- zenski brodolomi« pa lahko močno vplivajo na mladega človeka, katerega značaj je še nestalen in se osebnost^ šele formira. Ljubezen vsekakor mora ži- veti tudi med mladimi. Ven- dar mora biti to prava ljube- zen in ne nekaj izumetniče- nega in nemoralnega! MILAN FUŽIR PREDSTAVLJAMO Drago Zuntar star je 22 let, po pokli- cu pa je črkoslikar. Drago je prav gotovo eden izmed najbolj zna- nih Celjanov, saj ga do- bro poznajo tudi v tujini. Njegov drugi »poklic« je atletika. In tega opravlja bolje kot odlično. Eden izmed njegovih zadnjih velikih uspehov je dva- kratno prvo mesto na med- državnem dvoboju moških atletskih reprezentanc Švi- ce in Jugoslavije, ki je bi- lo v Celju. Zmagal je v te- ku na 5000 in 10.000 me- trov. »Kdaj si se začel ukvar- jati z atletiko in kaj te je privedlo do tega?« — V svoji rani mladosti sem živel zelo slabo. Mo- je fizično stanje je bilo pod povprečjem, zato sem se začel ukvarjati s špor- tom, vendar ne z atletiko. Pri Partizanu v Žalcu sem leta 1959 začel gojiti telo- vadbo, dve leti kasneje pa sem pričel z atletiko. Mo- ja prva sezona je prešla brez zimske vadbe, pričel pa sem s tekom na 1000 metrov. »Kdo je bil tvoj prvi trener?« — Matija Hanc, ki je zame najboljši trener v Jugoslaviji. »Kdaj se je začel tvoj vzpon?« — Moj vzpon se je pri- čel takoj, ko sem stopil na atletsko stezo. Seveda pa so bili vmes padci, predvsem zaradi mojega neurejenega življenja. V zvezi s tem bi rad omenil, da v športu mnogokrat ne igrajo glavno vlogo fizič- ne sposobnosti, ampak psihološka pripravljenost, šport posebno v zadnjem času postaja umetnost. »Prav gotovo imaš svo- jega vzornika?« — Nimam ga. Vsa do- bra dela so mi všeč. Za vzgled so mi vsi športni- ki, ki dosegajo dobre re- zultate. Ideal je zame le domišljija. »Kaj bi lahko svetoval tvojim sovrstnikom in na- slednikom na atletski ste- zi?« — šport je posebno v zadnjem času nujnost. Ne mislim vrhunskega športa ampak rekreacijo, to pa mladina vedno bolj zane- marja. Dobre rezultate je lahko doseči le s trdno vo- ljo — tako v športu, kot drugod. V vsem življenju je potrebna trdna volja. »Kako ocenjuješ zmagi. ki si ju dosegel pred kratkim?« — Glede na moje zdrav- stveno stanje je bilo vse prav v redu. Sicer pa bi lahko bilo bolje. Obakrat je bilo treba teči taktično, zato so seveda izostali boljši rezultati. »Kaj meniš o delu mla- dinske organizacije v Ce- lju?« — Bil sem na Igrah bratstva in enotnosti, kjer sem spoznal nekaj funk- cionarjev. O njih imam dober vtis. Menim pa, da je med mladino premajh- na povezanost. Vodstvo bi moralo vsakega mladinca pritegniti k ativnemu delu v svojih vrstah. Prepričan sem, da je vodstvo spo- sobno za kaj takega. »S čim se poleg atletike še ukvarjaš?« — Zanima me igralska umetnost, čeprav bi se ji rad posvetil, za to nimam možnosti. Občudujem Emi- la Zolaja, ugaja pa mi sli- ka Mone Lize, vendar je ne razumem popolnoma. »Katere so tvoje želje?« — Nimam želja, ker se mi niso še nikoli izpol- nile. Vse, kar je dobrega in slabega pri meni, je premišljeno — za to se tudi obsojam. Naj povem še to, da je v Arji vasi, kjer sem doma, dovolj ne- znanih talentov, žal pa ni- so organizirani, sicer bi lahko o njih še marsikaj slišali. V. VIDMAR VPIS v RUDARSKI CENTER Rudarski šolski center Ve- lenje bo letos sprejel pri- bližno 140 učencev v prvi letnik rudarske poklicne šo- le. Kljub velikemu pomanj- kanju delovnih in učnih mest, posebej za tiste, ki so končali osemletno šolanje in ne vedo kam, se je do sedaj javilo samo 36 mladincev. Pogoji za vpis so, da je uče- nec star od 15 do 17 let, končati pa mora najmanj šest razredov osemletke ter da je fizično in duševno zdrav. Stanovanja so zago- tovljena, pa tudi s službo po končanem šolanju ne bo te- žav, letos so dobili zaposli- tev vsi dijaki-rudarji. Vrnili so se z morja in planin Taborniki iz Rogaške Slati- ni Podčetrtka, Šentvida in iatca so se že vrnili s svo- ^ največjih poletnih akcij " taborjenja na morju in <^da v planine. Zaradi vse 'čjega zanimanja za poletno *^anje ob morju so morali "os organizirati dve izmeni •^ora na morju v Novigradu Istri. Obmorski tabori so Ij'sebej privlačni, ker nudi- Mlanom mnogo zabave in rega znanja. Tako se je le- ^ preko 20 otrok naučilo Nati in tako se sedaj po- Najo s skakalnice v ■ vodo ki so se prej vode bali. ''togi so opravili veščino *valca, za kar je med dru- ^ potrebno plavati 300 m se v vodi sleči in oble- ^ prinesti kamen iz globo- * Vode, preplavati 8 m pod nesti plavajoč najmanj ^ tti daleč suh kamen itd. 1^ to so taborniki opravili Jsri, ob burnem, navijanju ^Icev. Posebna atrakcija bilo preoblačenje v globoki Razen posameznih šport- nih obračunov med Mladimi levi in Bobri so odigrali tudi nekaj turnirjev. Najzanimi- vejši je bil odbojkarski, v katerem je vod Huliganov vse nasprotnike dobesedno pre- gazil. Tudi v šahu so preiz- kusih moči. Tu so imeli več sreče starejši in bolj izkuše- ni. Ves čas pa so se vodi za- grizeno borili za končno zmago v taborništvu. Ocenje- vali so šotore in njihovo ure- ditev, disciplino, pohvale in dviganje zastave, najhitrejši vod v zboru in še marsikaj. V prvi izmeni je bil najbolj- ši fantovski I. vod, najboljša vodnika pa sta bila Marica Marš in Branko Tajnšek. V drugi izmeni pa je bil naj- boljši vod Huliganov, najbolj- ša vodnika pa Seka Jurišič in Lolo Markovinović, • Letošnje taborjenje v repu- bliškem tabornem centru so taborniki skoraj enoglas- no ocenili kot najboljše in najlepše doslej. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so ne- kateri taborili že desetič. Ne- kaj je k temu pripomogla tudi nova taborniška oprema, saj ima odred Zdravilnih vrel- cev iz Rogaške Slatine mno- go modemih ležišč. Kmalu zatem, ko so se vr- nili z morja, so se nekateri podali na Triglav. V nekaj- dnevnem pohodu so srečali mnogo tabornikov iz Sloveni- je in drugih republik, mnogo Cehov, Nemcev in drugih tuj- cev, ves čas pa so bili sku- paj s svojimi starimi znanci — angleškimi turisti, s ka- terimi so se spoznali lani na triglavskem pogorju. Mimo- grede pa so obiskali tudi svojo članico, ki je bila v gozdni šoli (v tečaju za vod- nike medvedkov in čebelic) v Bohinju. Tudi izlet v planine si bodo za dolgo zapomnili, saj so videli mnogo lepega, skoraj vsi pa prvič v življe- nju živega gamsa v naravnem okolju. Tudi doma so taborniki aktivni. Poleti so ustanovili mladinski taborniški klub Starih gadov, v katerem se je združila starejša mladina. Se- daj se taborniki pripravljajo na republiško prvenstvo v lo- kostrelstvu, ki bo čez teden dni v Muti. Upajmo, da bodo tudi tam uspeli. JOŽE LIPNIK TEDNIK, ^l. AVGUSTA imi 7 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V RFAIRJIH POD PREDVIDEVANJI REŠITEV V IZVOZU NUJNEJŠE DOSLEDNE PREUSMERITVE POTREBAM TRGA Devet industrijskih delovnih organizacij s področja trboveljske občine je doseglo do konca julija proizvodnjo v vrednosti nekaj nad 165 milijonov ND. To je manj kot v ena- kem razdobju lani in dobre tri odstotke manj, kot so pred.videvali letos. Upoštevati moramo, da so v večini delovnih organizacij v juliju nastopili v večjem Številu dopuste, da ni bilo večjih potreb po hidroenergi- ji, zaradi česar proizvodnja v Termoelektrarni ni dosegla planskih predvidevanj, in da je občutno nazadovala proiz- vodnja v Elektrolivarski in- dustriji. Sedemmesečne planske na- loge so po vrednosti proiz- vodnje dosegli v Rudniku rja- vega premoga Trbovlje-Hrast- nik, Mehaniki, Iskrini Tovar- ni polprevodnikov in v Ter- moelektrarni; višjo proizvod- njo kot lani pa so dosegU Se v Cementarni, industrijskem podjetju Meso in v Tovarni pohištva. Do konca julija so trbovelj- sko-hrastniški rudarji nako- pali 653.500 ton rjavega pre- moga, v juliju pa 84.000 ton. Planskih nalog prejšnji me- sec niso dosegli. Deloma za- radi dopustov, deloma zaradi slabega odvzema zlasti kot- lovnega premoga. Dolgovi kupcev so se povečali, težave pa so tudi v zvezi s prodajo. Kupci postajajo vse bolj zah- tevni, dobave premoga pre- stavljajo — kljub sklenjenim pogodbam — na jesenske ozi- roma zimske mesece ali pa jih odpovedujejo. V Strojni tovarni Trbovlje so zaradi prehoda iz serijske na individualno proizvodnjo zmanjšah letni plan, a julij- skih nalog vseeno niso do- segli; predvsem zaradi po- manjkanja zmogljivosti v ročni obdelavi. Prejšnji me- sec so proizvedli 560 ton raz- nih izdelkov. V Cementarni Trbovlje so s proizvodnjo 132.500 ton cementa presegli planske naloge za 14 odst. Dobre uspehe dosegajo tudi v Iskrini Tovarni polprevod- nikov, kjer so že ob koncu julija presegli izvozni načrt. V Mehaniki so do konca juli- ja presegli planske naloge skoraj za četrtino, vendar ugotavljajo, da je naročil manj, kot jih je bilo prejšnje mesece. V Strojni tovarni so ob polletju zvišali izvozni na- črt, in sicer od 1,500.000 na 1,900.000 dolarjev. Kljub te- mu so kovinarji iz Strojne tovarne presegli planske na- loge za 120.000 dolarjev. Iz podatkov o sedemmeseč- nem gibanju proizvodnje v industrijskih delovnih organi- zacijah v revirjih izhaja, da dosežki v celoti niso zado- voljivi, število tistih delovnih organizacij, ki dosegajo pred- videne planske obveznosti, je sorazmerno majhno, nekaj več je takih, ki dosegajo več- jo proizvodnjo, kot so jo v istem razdobju lani. že nekaj mesecev je mogo- če ugotavljati zaostajanje proizvodnje za planskimi na- logami. Ugodnejše je gibanje izvoza, saj so v večini tistih industrijskih delovnih orga- nizacij, ki so z izdelki prišle tudi na tuja tržišča, prodali letos več, kot so bili predvi- deli. V industrijskih delovnih or- ganizacijah ugotavljajo, da je oskrba z reprodukcijskim materialom vedno boljša in da imajo težave samo tisti, kjer ne morejo plačati repro- dukcijskega materiala vna- prej. Trg postaja vse bolj zahteven. Množe se reklama- cije, a hkrati se večajo zalo- ge gotovih izdelkov, posebej še tam, kjer proizvodnje ne znajo v večji meri prilagoditi potrebam tržišča. Kupci zah- tevajo daljše plačihie roke; tudi po 120 dni. -nk- ŠTUDIJE ZA GRADNJO PLINOVODOV IN NAFTOVODOV Premik v energetiki )d premoga na plemenita gori- va je za Investicijske biroje Trbovlje zanimiv predvsem na p>odročju projektiranja. Zato pripravljajo strokovnja- ki študije za gradnjo plino- vodov in naftovodov in štu- dije o možnostih za predela- vo nafte. - Letos so Investicijski biro- ji Trbovlje prevzeli snema- nje in projektiranje 90 km dolgega naftovoda v sosednji Avstriji, v nekaterih državah Zahodne Evrope pa posebne skupine delavcev trboveljskih Investicijskih birojev monti- rajo plinovode oz. naftovode. •ok- PRISPEVEK IX. SEJI CR ZKS Nadaljevanje s 1. strani Revirski komite ZKS je na zadnji seji obravnaval tudi izvajanje sklepov prve seje revirske konference ZKS in odmevov nanje. Prevladuje mnenje, da so sprejeti skle- pi pozitivni, vendar manjka na posameznih področjih ustre/^ne konkretne idejne akcije, predvsem še, kar za- deva aktivnost komiuiistov v zvezi z mednarodnimi pro- blemi in dogodki ter kon- kretno v zvezi z zbiranjem pomoči. Krajevne organiza- cije ZK in aktivi članov ZK naj bi bili nosilci akcije, da bi izdelali širšo oceno sta- lišč posameznih članov ZK do dogodkov na Bližnjem vzhodu ter o odnosu do zbi- ranja pomoči. Sicer so na seji ugodno ocenili nadaljnja prizadeva- nja v pripravah za združitev premogovnikov v revirjih; rudarji — komunisti bodo že v kratkem obravnavali osnovna načela in izhodišča te integracije, ki je gospo- darska nujnost in bo verjet- no pogoj Lla še druge inte- gracijske procese v revirjih. Ugotovili so tudi, da so sta- lišča, ki jih je sprejela re- virska konferenca ZKS na svoji prvi seji v zvezi z za- poslovanjem sprejemljiva. U- speli so predvsem v Hrast- niku, kjer so povečali šte- vilo učnih mest za vajence in delovnih mest za absol- vente srednjih šol. To hkrati dokazuje, da doslej še niso izkoristili vseh možnosti za zajKislovanje — zlasti tistih, ki prihajajo iz šol. .Govorili so tudi o »Infor- macijah«, ki jih je izdal re- virski komite ZKS. V njih so objavili gradivo in staU- šče s prve seje revirske kon- ference ZKS. To obliko ob- veščanja so ugodno sprejeli in mnogi so menili, da je treba s tako obliko dopol- njevanja neposrednega obve- ščanja članstva ZK nadalje- vati tudi v prihodnje. Na drugi seji so člani re- virskega komiteja ZKS med drugim podčrtali, da je jk)- trebno po obširnih razpravah o reorganizaciji Zveze komu- začeti tudi v praksi uveljav- ljati decentralizacijo politič- nega dela in zastaviti aktiv- nejše delo v okviru novih organizacij ZK ter aktivov članov ZK. Sklenili so, da ustanovijo analitsko skupino in se dogovorili o nekaterih vprašanjih v zvezi z nadalj- njim delom revirskega ko- miteja ZK. Seje komiteja bo- do v prihodnje praviloma vsakih 14 dni. Na prihodnji seji bo revirski komite ZKS obravnaval — kot je za zdaj predvideno — predlog po- slovnika za delo ter sprejel stališča za izoblikovanje enotnega sistema informira- nja članov Zveze komuni«, stov v revirjih. -nk-. POSVETOVANJE Predstavniki občinskih ko- mitejev Zveze komunistov iz revirjev so skupaj s sekre- tarjem revirskega komiteja ZKS Marjanom Orožnom ob- ravnavali nekatera aktualna vprašanja p delovanju mla- dinske organizacije. Tako so govorili o potrebi po izobli- kovaiiju enotnih načel glede izobraževanja, obravnavali so aktualne probleme mladih in delo članov Zveze komuni- stov med mladino. — nk ZAČETEK DELA KOMISIJ Revirska konferenca Zveze komunistov je na prvi seji hnenovala predsednike in člane devetih komisij. Revir- ski komite ZKS je pripravil pred kratkim posvetovanje s predsedniki komisij, na ka- terem so se dogovorili, naj bi komisije čimprej pripra- vile predloge programov de- la, v kratkem pa naj bi tudi bile prve seje komisij pri re- virski konferenci ZK. Naj- prej se bodo sešli člani ko- misije za delo komunistov mea mladino. — nk PRIPRAVE NA SLAVJE V prihodnjih dneh se bodo v Trbovljah sešli predstavni- ki občinskih komitejev Zveze mladine iz revirjev in izdela- la dokončen program proslav ob .'iO-letnici II. Pokrajinske konference SKOJ za Sloveni- jo, ki je bila v Lontožu pod Kumom. Slavje bo ob koncu septembra in bo imelo med- občinski značaj. -nk NOV »BILTEN« Sekretariat Občinske konfe- rence ZKS Trbovlje bo v pri- hodnjih dneh izdal novo šte- vilko »Biltena«, v kateri bo objavil podrobnejše gradivo v zvezi z reorganizacijo ZK v občini, o čemer bodo razprav- ljali v okviru organizacij in aktivov ZK v septembru. — nk PRIMEREN SKLEP Delavski svet Cementarne Trbovlje je na zadnji seji Bklenil. da bo prispeval za so- financiranje drugostopenjske- ga šolstva v letošnjem dru- gem polletju sredstva v vi- Sini 1 odstotka od izplačanih bruto osebnih dohodkov. Ta sklep velja tako za obrate v Trbovljah kot za obrate v Zidanem mostu, ki so v obči- ni Laško. — nk FINANČNE TEŽAVE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI TRBOVLJE Pogodbe in jamstva Tudi v Splošni bolnišnici Trbovlje močno otežuje nor- malno poslovanje neurejeno financiranje. Sicer so predpi- sali Trboveljčani ustrezno po- godbo o financiranju dejav- nosti z ljubljansko Komunal- no skupnostjo socialnega za- varovanja, vendar prejemajo precej manj denarja, kakor določa pogodba. Tako naraščajo iz meseca v mesec dolgovi Splošne bol- nišnice Trbovlje, saj je de- narja komaj zadosti za izpla- čilo osebnih dohodkov zapo- slenih in za druga, res izred- no nujna plačila; večini do- baviteljev lahko dajejo le akontacije, še t,eže bo, ko bodo pirišh v sestav Splošne bolnišnice Trbovlje tudi staci- onari j i zagorskega Zdravstve- nega doma, ki po novih za- konskih določbah nimajo več pogojev za samostojno delo- vanje in obstoj. V Splošni bolnišnici Trbov- lje naglašajo, da kljub omeje- nim sredstvom za zdaj še ni- so okrnili obsega zdravstvene- ga varstva oziroma uslug. Te- žave zaradi pomanjkanja de- narja rešujejo z drugimi ukrepi. Kljub večjemu obse- gu del so osebni dohodki za- poslenih manjši. Odločno zmanjšujejo nadure, reorgani- zirali so nekatere službe, vendar ne na škodo učinko- vitosti oziroma kakovosti zdravstvenega varstva in zdravljenja. Hkrati skrbijo za največje varčevanje pri mate- rialnih stroških. Vendar v Splošni bolnišnici Trbovlje poudarjajo, da uteg- nejo nastati težave, če v pri- hodnje ne bodo mogli bolj redno poravnavati obvezno- sti do dobaviteljev. Zato bi bilo treba zagotoviti dotok denarja zdravstvenim zavo- dom skladno z določbami v pogodbah s socialnim zavaro- vanjem. -Dk' Za rekreacijo v tovarni dokumentnega in kartnega papirja v Ra- dečah so dobro poskrbeli za rekreacijo delavcev. V Pira- nu imajo svoj počitniški dom, v katererr je 17 po- stelj. Ker pa je to premalo za tako veliko podjetje, so se povezali še z rudnikom v Trbovljah in tako delavci letujejo tudi v rudarskem počitniškem domu. Kdor le- tuje drugje, mu podjetje po- vrne stroške letovanja. V tovarni imajo tudi moč- no planinsko sekcijo, v ka- tero je včlanjenih preko sto delavcev. Ti redno prirejajo izlete ■ na bližnje turistične točke. tv DEJAVNOST SVOBOD V ZAGORJU Mnogo in malo v okviru občinskega sveta Zveze kultur no prosvetnih organizacij Zagorje ob Savi j V zadnji sezoni delovalo deset društev: Svo- bode v Zagorju, Kisovcu in na Izlakah (EM troporcelan) ter prosvetna društva Mlin« Ko?.ovrat, Šentgotard., Senožeti, Tirna, Kotri dež, Podkum in Čemšenik. Največ sekcij združuje Svo- boda Zagorje; godba redno vadi in njen nastop na repub- liški reviji v Kopru so dobro ocenili. Mladinski pevski zbor Vesna je pripravil v zadnji sezoni 19 nastopov, od tega 9 celovečernih koncertov. Ne- kajkrat je nastopila tudi reci- tacijska skupina, z dvema ce- lovečernima nastopoma se je predstavila tudi baletna sku- pina. V okviru Svobode delu- jejo trije narodno zabavni an- sambli. Dramska skupina, se- stavljena iz učencev osnovne šole Toneta Okrogarja, je na- študirala igro. Klub ni delo- val, lutkovna sekcija pa le občasno. V okviru filmske sekcije ni bilo načrtne vzgoje, delovali so v glavnem v šolah Ivana Skvarča in Toneta Okrogarja. V Svobodi Kisovec je redno deloval klub, vendar brez programa. Tudi v Kisovcu jim ni uspelo oživiti dela dramske skupine, učenci Ru- darskega šolskega centra pa so naštudirali dvoje del. Moš- ki pevski zbor Loški glas je slavil 40-letnico delovanja in je pripravil več nastopov. Knjižnica že dalj časa ne i)0- sluje redno; knjig je prema- lo, pa še te so starejših izdaj. V kinu predvajajo razmeroma dobre filme, obisk je dober. Kakšna je bila dejavnost sekcij Svobode Elektroporce- lan Izlake? Delo v klubu je bilo le občasno, čeprav so prostori adaptirani in na no- vo opremljeni. V kinu so red- no predvajali filme. Dramska skupina ni nastoi>ala, prav ta- ko tudi ne moški p>evski zbor. Knjižnica, ki je razmeroma bogata, je odprta samo po- zimi, občasno je deloval mla- dinski pevski zbor. Na Izla- kah menijo, da bodo morali čim prej popraviti dom. V zadnji sezoni Je ponovno oživelo delo v okviru Pro- svetnega društva Mlinše, Dramska družina je naštud rala troje del, knjižnica p deluje pozimi. Tudi v Kota ratu deluje knjižnica le po zimi, toda zamrla je dejai nost včasih delavne dramsi skupine V Šentgotardu je m stopala le dramska skupim ki je naštudirala troje de knjižnica je bolj slabo dw vala. V Senožetih — Tirni i skupaj z aktivom Zveze irJ dine in ob prizadevanju p'- svetnih delavcev ponovno (š veli delo tamkajšnjega p-*' svetnega društva, katere? člani so pripravili več iger: predavanj. Delovati je začei tudi knjižnica. V Kotredežu je dejavnosti glavnem zamrla. Imajo ki"') knjižnico in dramsko skupi no. Tudi v Podkumu je zaJii-' la dejavnost, deloma tudi i račun slabega stanja A<^^^ V čemšeniku imajo dramsi skupino, kino, pripfavljs." predavanja In tečaje, lani pripravili turistično-kultui" prireditev na gradu GamW^ Dobro deluje tudi knjižni* V okolici je mogoče ugot^' Ijati, da kljub širjenju š" vila televizijskih sprejet«^ kov radi nastopajo, igrajo^ pojejo, pa tudi obisk j€ ^'i raj vedno zadovoljiv. GASILCI IZ LJUBEČNE Na velikem medobčinske^^ hitrostnem gasilskem te^, vanju z zbijanjem dveh v Slovenskih konjicah so-^ delovali tudi gasilci iz bečne pri Celju. ^ Ker so se za tekmovanj dobro pripravili, tudi n^P^ ni izostal. Zmagali so F 300 in 800 litrski in novi senbauerjevi motorni ^ galni. Z uspešnim nastop''^^ .so si priborili tri pok»l^^ trajno last. Vsekakor ^ mlade gasilce iz Ljubečn^ ^ velik uspeh. PRESENEČENJE! CELOTNI UVOZNI PROGRAM V NOV| PRODAJALNI „AVTO CELJE" — osebni avtomobil znamke RENAULT in ALFA ROMEO — motorne kosilnice italijanske proizvodnje BERTOLINI — sobne peči na plinsko olje znamke GIBO — pralni stroji CASTOR, RELAX in CASTOR — RADE KONČAR — avtoradio in televizorji AVTOVOX INFORMACIJE LJUBLJANSKA 11, TELEFON 21-80 NE HITITE Z NAKUPOM: POPREJ SI OGLEJTE PONUDBO »AVTO CEUA«. 8 TEDNIK, 31, AVGUSTA 1967 ^jlBOVEIJSKI PRISPEVKI ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA Urejanje naselij y Trbovljah so že pred ča- ^ izdelali predlog perspek- ^^ega programa komunalnih Skladno s tem progra- ^jii in ob upoštevanju de- ^ega dotoka je Stanovanj- sko podjetje Trbovlje pred- lo v potrditev občinski -upščini program za upora- ^ denarja, zbranega z letoš- ^iid prispevkom za uporabo gstnega zemljišča. Računa- li, da bodo letos zbrali v ta ■j^en skupaj z lanskimi dol- j^vi 1.078.000 Ndin, uporabili L bi 1,010.000 Ndin, s čimer ^ ustvarili tudi obvezno re- jjrv'0. V programu za uporabo de- jjj-ja so up>oštevali nekatere jj.jpombe občanov, a sicer so joločili prednost za izvedbo 5^jnih del. Razen tega dolo- ma program, naj bi prejele, pojavne skupnosti v mestu j tega denarja 30.000 Ndin; ^ financiranje manjših del, \ Ji jih predvidevajo s svojimi j ijelovnimi programi. Stanovanjsko podjetje Tr-| l^lje in svet za urbanizem j in gradbeništvo sta predlaga-' la, da bi uporabili 550.000 ndin za urejanje zemljišč za blokovno gradnjo, tako na Lenmovem trgu, na Trgu re- volucije, v naselju med Ker- šičevo in Partizansko cesto ter na Kešetovem. Za Leni- nov trg pride v poštev le pla- čilo za projektiranje komu- nalne ureditve; na Trgu re- volucije bi uredili cestišče in most ter kanalizacijo, presta- vild pa bi tudi spomenik; v naselju med Keršičevo in Partizansko cesto bd uredili okolico blokov ter penetrirali cestišče, prav tako na Keše- tovem. Za urejanje zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš ob- čanov bi uporabila predvido- ma 120.000 Ndin in sicer za naselje Vreskovo ter Kerši- čev hrib. Za gradnjo oziroma rekonstrukcijo komunalnih objektov v obstoječih stano- vanjskih naseljih pa bi pora- bili 309.000 Ndin in sicer bi šlo 190.000 Ndin za urejanje cest, 92.500 Ndin za kanaliza- cijo ter 27.000 Ndin za uredi- tev razsvetljave na Vresko- vem ter na cesti Dom in vrt — Kolonije 1. maja. Občinska skupščina Trbovlje je na zadnji seji predvideni pro- gram del potrdila. — nk — Gradijo letališča Trboveljski investicijski bi- roji vse bolj širijo dejavnost. Od projektiranja so že pred časom prešli na engineering, saj investitorji ne želijo sa- mo načrt, pač pa tudi orga- nizacijo, ki bi načrt izvedla. Svojo aktivnost usmerjajo Investicijski biroji Trbovlje [udi v tujino. V dosedanjem razdobju so Investicijski biroji Trbovlje /fevzeli med drugim tudi ce- lotni engineering na področ-' ju letalstva, to je za gradnjo letališč. Delovna enota Inve- sticijskih birojev Trbovlje za jeroengineering ima sedež v Bet>gradu, z njo pa so doslej že zaključili dela za gradnjo letališča Split, letos pa so rekonstruirali letališče v Pu- l|u. Te dni prevzemajo grad- njo novega letališča v Saraje- vu, ki so ga tudi sami pro- jektirali. Projektirali so tudi letališče Zadar, katerega gradnjo bodo prevzeli v krat- kem. Raoimajo še, da bodo letos oddali tudi že glavni projekt za letališče Ohrid; pripravljajo pa še investicij- ski program za letališče Tivat, ki naj bi služilo potrebam Boke Kotorske oziroma turi- stičnim središčem na južnem Jadranu. Vse kaže, da se bo enota aeroengineeringa v prihodnje v večji meri vključila v med- narodno delitev dela, saj se v tujini precej zanimajo za njihove usluge. Ministrstvo za promet Sudana je naroči- lo pri Investicijskih birojih Trbovlje ogled letališč v tej difžavi, po ogledu pa tudi že študiji za novi letališči v Kar- tumu in Port Sudanu. Imajo pa tudi naročilo, da pripra- vi jb načrte za rekonstrukcijo letališča Bougie v Alžiriji, ki naj bi med drugim omogočil tudi večji razma-h turistične dejavnosti na tamkajšnjem območju. Razvedrilo v Trbovljah Brez godbe ni plesa Pred leti so bili v poletnih mesecih na vrtu stare Restav- racije v središču Trbovelj plesi. Tudi drugod so še kar zadovoljivo poskrbeli za raz- vedrilo in zabavo gostov. Resi res niso vse, toda Tr- boveljčanom in tistim, ki so se mudili v središču rudar- skih revirjev, ni bilo dolgčas. In kako je zdaj? V treh kinematografih vrti- jo filme (v Delavskem domu, ' Svobodi II in v Zasavju). In to Je vse. Plesov pravza- prav ni, niti ni drugih prire- tlitev, nastopov itd. Nočitenr tujcev je v samem mestu ma- lo, saj pravzaprav skorajda prenočišč, če ne upošteva- mo zmogljivosti doma Tonč- Ite čečeve na Kleku in pla- ninskih ter turističnih pvosto- iank v okolici. Vendar turi- ^v verjetno tudi zategadelj fU, ker je v Trbovljah prav- ^prav »dolgčas«! Poletje mineva. V večernih "^rah bi marsikdo rad posedel ^rico ali dve, zaplesal ali po- %šal glasbo. Vsega tega ni ~~ niti na Kleku v domu ^ončke čečeve, čeprav je '^aj kot nalašč za takšne prl- fed^tve. In če ne bi šlo dru- bi morda kazalo za> takšno priložnost uvesti po- sebno avtobusno progo ali kako drugače zagotoviti obisk Trbovelj čanov, ki sicer radi prihajajo na Klek. Tožijo tu- di tisti, ki se odločijo za od- dih na Partizanskem vrhu, Vrheh, Mrzlici in Kumu, da je dolgčas, saj v nekaj dneh spoznajo bli^o in daljno okolico planinskih in tvuTStič- nih postojank, potem p>a ne vedo, kaj bi počeli. Možnosti, da bi zagotovili zabavo ter razvedrilo dtnna- činom in turistom, je v Tr- bovljah precej. Čeprav so mnogi zadnje čase večkrat poudarili, da bi morali pred- vsem gostinski delavci v več- ji meri skrbeti za počutje go- stov, česa takega še ni. čas bi že bil, da v Trbovljah pre- idejo, kar zadeva skrbi za pHDčutje in razvedrilo, od be- sed k dejanjem. Vrsto prire- ditev bi bilo mogoče pripra- viti na kopališču, tu je še stadion Rudarja in telovadi- šče Partizana, pa že omenjeni Klek itd. Trud gostinskih in turističnih delavcev verjetno ne bi bil zaman. Začeti bo treba čim prej, saj v Trbov- ljah želijo, da bi se turizem v prihodnje hitreje razvijal! TEDNIK, 31. AVGUSTA 1967 9 Ustavitev uvoza? Predvsem manjša podjetja so se po gospodarski refor- mi znašla v težkem položaju, ki je bil za marsikatero pod- jetje usoden. V Kori so že od ustanovitve naprej morali delati skrajno previdno, da so se lahko obdržali med ju- goslovanskimi proizvajalci konfekcije. Sama reforma jih prav zaradi takšnega poslova- nja ni prizadela v taki meri, kot podjetja, ki na ta ukrep niso bila pripravljena. Poslo- vanje pa otežkoča tudi nepre- stano »rezanje« kreditov in pomanjkanje obratnih sred- stev. Direktor podjetja Benjamin Ravnikar vidi rešitev težke si- tuacije, ki vlada med tekstil- nimi proizvajalci, v ukinitvi uvoza tujih tekstilnih izdel- kov, ker imamo doma dovolj kvalitetnih stvari, ki lahko nadomeščajo uvožene. Tista devizma sredstva, ki so na- menjena za uvoz tekstila, pa se naj raje porabijo za dru- ge bolj važne in potrebne stvari. »Uvoz je namreč pri- zadel celotno jugoslovansko tekstilno industrijo in ga je potrebno ukiniti, ker domača podjetja lahko zalagajo do- mači trg.« Kje je vaše glavno tržišče? »Slovenija. Svojo prodajno mrežo pa smo razpletli tudi po vseh ostalih republikah, tako da praktično prodajamo po vsej Jugoslaviji.« Vaši načrti? »Za jesen ne pripravlja- mo bistveno novega. Pripravi- li pa bomo novo kolekcijo otroške konfekcije za sejem mode v Ljubljani, ki se ga udeleži vsako leto.« Trenutno so največji pro- blemi tovarn polna skladi- šča... »V glavnem bomo letno za- logo prodali. Nekaj bo šlo še na raznih razprodajah, nekaj pa bo ostalo v skladišču. To nas bo pa bremenilo ...« Vendar kljub težavam, ki niso majhne, ne odnehajo. Pogumno so se spustili v ne- enakomeren boj z ostalimi večjimi jugoslovanskimi tek- stilnimi podjetji in še uvože- nim tekstilom ter iščejo svoj prostor na jugoslovanskem tržišču. Za otroško konfekci- jo, ki jo izdelujejo, so prejeli že enajst nagrad. Torej so njihovi izdelki kvalitetni in lepi. To pa je že porok, da to- varna, pa četudi je majhna, le nekaj pomeni. Pot do specializacije Kolektiva Bor polletni uspeh ni uspaval Mizarsko in galanterijsko podjetje Bor v Laškem ni- ma skupnih proizvodnih pro- storov, temveč so njihovi obrati na različnih krajih v ttnestu. Takšna razdroblje- nost vsekakor onemogoča večjo proizvodnjo, saj mora- jo nekatere izdelke tudi več- krat prevažati iz enega od- delka v drugega in potem ponovno nazaj. Vendar kljub vsem objektivnim in subjek- tivnim težavam, ki danes o- nemogoeajo podjetje pri nji- hovem nadaljnjem razvoju, v podjetju Bor dobro gospo- darijo. Tovarno so opremili z modernimi stroji in ob njih do popolnosti zaposliU delavce, ki dosegajo visohe delovne norme. Polletni p!an so presegli za nekaj odstot- kov in tudi ob koncu leta pričakujejo ugodne rezultate. Medtem ko njihovi izdelki v prvih mesecih letos niso šli v promet, se je stanje prav v poletnih mesecih te- meljito spremenilo. Tako so trenutno brez sedmih arti- klov, ki so jih razprodali. Izdelujejo finalne izdelke lesne galanterije, stavbno pohištvo, opremo za goctin- stvo in otroško pohištvo. Septembra bodo začeU izde- lovati nove in dopolnjene televizjiske in klubske mi- zice, stalno pa dopolnjujejo tudi standardne proizvode. V podjetju se zavedajo, da bo konkurenca na tržišču vedno hujša in da bodo osta- la le tista podjetja, ki bodo s svojimi izdelki zadovolji- la potrošnike in hkrati kon- kurirala sodobnim podjet- jem. Ker pa je podobnih to- vam v Jugoslaviji ogromno, se v Boru ukvarjajo z idejo, da bi zgradili nove prostore, kjer bi ob modemih strojih, ki jih imajo, specializirali svojo proizvodnjo na otro- ško pohištvo in opremo. Te- ga namreč — kot posebno vrsto — v Jugoslaviji ne izdeluje nobena tovarna, povpraševanje po njem pa je veliko. In v podjetju so prepričani, da bi tudi manjša specializirana tovar- na imela vse pogoje za ob- stanek. V bodoče bodo vso pozor- nost posvetili prav novi grad- nji tovarniških prostorov, za katere potrebujejo primerno lokacijo, kajti v starih in razdrobljenih prostorih pro- izvodnje ne more razvijati in dvigati. Taka se v podjet- ju ne zadovoljujejo z daiaaš- njim ugodnim položajem, temveč že razmišljajo, kako se bodo uprli problemom, ki se bodo pojavili morda jutri ali šele drugo leto na našem gospodarskem pod- ročju, vr Umetnost slikarjev amaterjev Ob občinskem prazniku so v Šentjurju pri Celju odprli razstavo slikarjev amaterjev. V precej majhnem in temnem prostoru zadružnega doma je razstavilo svoja dela pet avtorjev: Ipavec, šarlah, Vo- deb, Vrečko in Gorenšek. Oko- li dvajset del, ki ne pridejo do popolnega izraza zaradi neprimernega prostora, je stilno neenotnih, saj segajo od naivnega primitivizma preko zdravega in čistega re- alizma do poskusov kubizma in modernizma. Vsekakor najkvalitetnejša dela je razstavil Ipavec, znan slikar in član Društva likov- nih umetnikov Hrvaške. Z motiviko posega v domače okolje in Obsotelje. Odkritje razstave je kmet Vodeb iz Gorice pri Slivnici. Za motiv mu služijo vsakdanji motivi. Z močnimi barvami in veli- kim poudarkom na senci in svetlobi doseže prijetno pla- stičnost slike. Predvsem nje- gove žanjice so lep dosežek, šarlah je znan slikar, saj je že večkrat razstavljal. Z ostri- mi potezami, ki jih podkrepi s slepečimi barvami, doseže pri svojih slikah to, da v prvem trenuku vplivajo na gledalca mučno in rezko, medtem ko se ob dalj- šem gledanju človek nanje navadi in jih sprejme. Vreč- ko in Gorenšek razstavljata prvič. Pri obeh je pozdraviti predvsem voljo do dela, po- trebno pa bo več discipline in manj zgledovanja pri osta- lih slilcarjih. Razstava je vsekakor zani- miv poizkus, kako združiti slikarje amaterje, ki jih je na šentjurskem področju ve- liko. Z delom je potrebno nadaljevati, saj večina raz- stavljalcev kaže veliko smisla za risanje. T. VRABL Višinsko letovanje najmlajših Krajevna organizacija Rde- čega križa štore je v letoš- njem avgustu organizirala na Svetini 10-dnevno višinsko le- tovanje socialno ogroženih otrok s svojega območja. Za- jeli so predvsem otroke iz obrobne okolice Štor, kjer je največ socialno ogrožene mladine. Najprej so po svo- jih poverjenikih zbrali 30 pri- jav najbolj kritičnih in po- trebnih primerov. Otroke so nato poslali na pregled k zdravniku, ki je odločil, da so povabili na letovanje dvaj- setorico otrok v starosti od treh do trinajst let. Stroške letovanja je krila krajevna organizacija Rdečega križa v štorah. Vodstvo osnovne šole v što- rah je za letovanje dovolilo uporabo prostorov podružnič- ne šole na Svetini. Tu so ime- U na razpolago televizor, učil- nico, v katero so namestili ležalnike za spalnico, dalje šolsko kuhinjo, drva in po- dobno. Skrb za pripravo leto- vanja sta prevzeli požrtvoval- ni odbornici KO RK štore Panika Pešak in Ivanka Rezafr. Letovanje samo na Svetini je vodila tov. Rezarjeva. Njena hčerka Dušanka, dijakinja šo- le za zdravstvene delavce, je bila vodnik. Silvo Pešak, ki je bila vodnik. Silvo Pešak, ki je bil doma na dopustu, je dnevno dovažal z motornim kolesom vse potrebno iz štor na Svetino. Tov. Doberškova je uspešno vodila ktihinjo, saj je bilo iz jedilnikov raz- vidno, da so pripravili izdat- no kalorično hrano. Precejš- njo količino živil (krompir, zelenjava, med, mast), so zbrale matere otrok iz svojih zalog, prispevali pa so tudi odborniki RK in ostali sosed- je s Svetine, ki so darovali tudi sadje. Za ostalo potreb- no so priskočili na pomoč sa- moupravni organi železarne štore, ki so dodehli prispe- vek 100.000 S din. Del teh sredstev so namenili še za letošnjo jesen izletu, ki ga bodo priredili za podmlad- karje RK in ostarele občane, ki so v preteklem šolskem letu uživali dnevno skrb mladih (prinašanje hrane, kruha, mleka, vode, pošte, sekanje drv ipd.). Tako bodo še bolj zbližali F>o nega avtomobila in jo zbil po i cesti, da je dobila težje po. ' škodbe. Po nesreči je voznit pobegnil, vendar je postaja milice pozneje ugotovila, da je bil pobegli voznik ANTON JAZBINŠEK iz Celja. TRIJE TRČILI Voznik osebnega avtomobi la IVAN PLANINŠEK je pe- Ijal iz mesta Celja po cesti na Grad. Na ravni cesti je 8« metrov pred ovinkom prehi teval osebni avtomobil STAN. KA STEGUJA, tako da sls na ovinek oba voznika prij^ Ijala vzporedno. Iz leveg«. ovinka pri hiši štev. 17 je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtomobilom EDI JERIČ. Zaradi nepravilnega prehitevanja pred i, ovinkom so vsi trije avtomobili trčili. Škodo so ocenili na 8.000 N- dinarjev. NEOSVETLJEN AVTOMOBIL Proti Zidanemu mostu se je peljal z osebnim avtomo- bilom IVAN KINK in pn cementarni zadel v neosvet- ljen tovorni avtomobil, ki je stal na cesti. Tovornjak je last FRANCA MEDVEŠČKA. Pri trčenju sta dobila pretres mo^anov voznik in njegova sopotnica SMTLJANA KINK DVA POŠKODOVANA Motorist FRANC MAJCEN iz Skomarja se je peljal z bratom ALOJZEM iz šentjun- gerta domov in iz neznanii vzrokov zapeljal s cestišči čez nižjo škarpo pod cesto, kjer sta voznik in sopotnik padla. Motorist si je zlomS desno nogo, brat pa se je po- škodoval po glavi. STOPIL NA SREDINO CESTE Iz Šempetra je proti še- ščam vozil motorist STANI- SLAV IGRIŠNIK, nasproti pa mu je prišel peš ob kole- su RUDI GREBELNIK, ki nenadoma stopil na sredin" ceste pred motorista. Pri f' čenju je kolesarja zbilo P*' cesti, da je dobil pretres možganov in rane na gla^' POD CESTO Iz Planine je vozil pro* Šentjurju z osebnim avtom^ bilom FRANC LESJAK. ^, Jezercah mu je, po njego^' izjavi, pripeljal nasproti znan voznik avtomobila, ^/ ni zasenčil luči, da je Lesja* zavozil s ceste na desno ^ se prevrnil 12 metrov P'^ njo. Na srečo telesnih P''' škodb ni bilo, škode je 3000 N-dinarjev. „Mimo prevega turizma^^ Vse tako kaže, da smo le- tošnje pravo poletje že preži- veli in morda do neke mere tudi najživahnejšo turistično sezono. Našim državljanom so se dopustniški dnevi v ve- čini že iztekli, pa tudi tuji gostje so se začeli odpravljati preko naših mejnih preho- dov. Po raznih podatkih se da ugotoviti, da je bil letoš- nji obisk inozemcev glede na lansko leto v naši državi za okrog 8 odstotkov večji, še pred sezono so naše turistič- ne organizacije in gostinska podjetja napovedovala dobro pripravljenost za to turistič- no leto. Vendar se njihov na- men ni povsem uresničil, kaj- ti inozemci so si letos omi- slili predvsem »odprti turi- zem«. Se pravi, da so se pre- cej izogibali naše propagan- de in še posebej turističnih vodičev. Svoje počitniške na- črte so uresničevali brez na- še pomoči, vendar na naših tleh. Rekreacijske kraje so si po- iskali v veliki meri izven več- jih turističnih centrov, kar še posebej velja za Slovenijo. Kaj jih je odvrnilo od nekdaj močno obiskanih krajev, je težko ugotoviti. Sicer F>a ne- kateri izmed njih to radi z veseljem povedo. Prof. Mi- chell Gourdon iz Pariza je s svojo družino štirinajst dni preživel v naši deželi, o tem pa pravi, da želi Jugoslavijo doživljati in spoznavati tali- no kot v resnici je, brez »za- hodnjaško organiziranega tu- rizma«, brez komercialnosti. »Pristno in izvirno lahko ustvariš samo iz tistega, kar poznaš in kar je samo tvoje,« je njegova misel. »Všeč so mi vsi pravi slovenski kraji in pokrajina, v katero so postavljeni. Nad vse pa me preseneča preprosta in nepri- siljena vljudnost vaših ljudi«, zaključuje Gourdon. Angleži pravijo, da je letos večina njihovih državljanov odšla v Italijo in v Španijo, da pa tisti, ki so se odločili za Jugoslavijo tudi niso razo- čarani. »Jugoslovani se lah- ko ponašate s tem, kar vam nudi priroda in kar lahko iz nje naredite, ne znate pa v njej prav izraziti svoje men- talitete. V marsikaterem turi- stičnem centm pogrešam resničnega ji^slovanstva'. V splošnem pa znate biti zelo gostoljubni,« pravi študentka Lilly Colweas. So pa tudi turi- sti, ki gledajo na Jugoslavijo precej materialistično. Nek nemški državljan, ki se ni predstavil, omenja med dru- gim, da pride večkrat v Jugo- slavijo, pa to samo zato,« ker tu nima nobenih težav z že- lodcem«. Morda to zveni ne- koliko hudomušno, pa je lah- ko tudi resnično. Vendar je treba včasih misliti na to, da vsi turisti najbrž niso takšni in da si poleg tega, bar jim prenesejo na mizo in s čemer jim lahko postrežejo v baru, zažele tudi kaj dru- gega. Bi se dak) o tem za prihodnjo turistično sezono še kaj razmisliti .. DRAGO PEČKO 10 TEDNIK, 31. AVGUSTA 1967 (O M PAS ^I,ETI V SEPTEMBRU: jlSENSKI VELESEJEM NA jiM-NEAPELJ—CAPRI nNDON—AMSTERDAM— IPUKELLES—MiJNCHEN lOpUST NA AŽURNI )BALI ^2UENA OBALA— jlAMONIX ;^IZ—AŽURNA OBALA rEEONA—VICENZA— PADOVA—BENETKE IMINI—FIRENCE—SAN lAEINO IlAGA—BERLIN— [tJRNBERG lODIMPEŠTA—KRAKOW— 'AEŠAVA lODIMPEŠTA—PRAGA— [tJNCHEN-OKTOBERFEST ^ IGAFA 67—PARIŠ KLETI V OKTOBRU: AEIZ—AŽURNA OBALA ICILIJA RI2ARJENJE PO BEDOZEMLJU EERARA—KGLN—PARIZ LONDON—KGLN idelane programe za posa- lezna potovanja prejmete v jslovalnici KOMPAS Celje siroma vam jih po pošti Bšljemo na vaš naslov, si KOMPASOVI prevozi bo- ) izvršeni z naj sodobne je jremljenimi avtobusi znam- ; »MERCEDES«. RED VSAKIM POTOVA- JEM ALI IZLETOM OBI- 5ITE TURISTIČNO AVTO- (JSNO PODJETJE KOMPAS ELJE, TOMŠIČEV TRG 1, ELEFON 23-50. £, NA bUNO NE MURETEI ) pa ne pomeiu, da D) oe mogli t! v poltretjl urt v Beogradu ali z dvanajst minut na Bmikul Cas staja vse bolj dragocen Id od ega iavisijo pogosto velUd po- 1 , Si liočet« ogledati izpod ne- 1 Celje tn okolico? SROKLUB CEIJE jvaja novost! SRO TAX1, ki Je mimo turlstlfi- ! atraktivnosti čista poslovna ija OGLAS V CELJSKEM TEDNIKU >IGUREN USPEH VREMENSKA NAPOVED ZA CAS od 31. AVGUSTA DO 10. SEPTEMBRA .Prevladovalo bo deževno in 2»dnejše vreme. Okrog 4 ozi- •Onia 5. septembra prehodno •»boljšanje. Dr. V. M. TURISTIČNE OBJAVE PROSTE KAPACETETE Na celjskem turističnem področju je dovolj prostih ležišč v zdraviliščih Dobr- na, Rogaška Slatina, Rim- ske Toplice, v hotelih Ev- ropa in Celeia v Celju, Sa- vinja v Laškem, Paka v Velenju, v Gornjem gradu, v Preboldu in Logarski do- lini. Prostor je tudi v po- čitniških hišicah Prebold, Mozirje in Gornji grad. Cena pensiona v Gornji Savinjski dolini od 22—23 Ndin, v zdraviliščih od 30 —42 Ndin. KOPALIŠČA Odprti so kopalni bazeni Rimske Toplice (vsak dan razen ponedeljka), Celje,^ Šentjur, Šoštanj, Roga.ška Slatina, Vransko, Prebold, Mozirje, Slov. Konjice, Harine Zlake pri Podčetrt- ku (zdravilna voda). Po- krita bazena v zdraviliščih Dobrna in Laško sta odpr- ta vsak dan od 7.—17. ure in ob nedeljah od 8.—18. PRIREDITVE 3.-5. 9. Celje: Vrtnarsko sadjarska razstava 2.-3. 9. Dobrna: Prvi obrt- niški zbor Barski program in ples mata vsak dan hotel Ce- leia v Celju,(razen petka) in hotel Paka v Velenju (razen ponedeljka). Na Dobrni in Rogaški Slatini imajo vsak dan dopoldne in popoldne promenadne koncerte, zvečer ples. V Celju vsak dan godba v vrtu restavracije Koper, ob sobotah in nedeljah pa tu- di v Hotelu Evropa. JESENSKI IZLETI Olepševalno in turistično društvo Celje že sprejema prijave za jesenske izlete v goriška Brda, Bled in Vrbo, Obsotelje in Opati- jo. Prijave v Turističnem uradu poleg kina Metro- pol. V soboto, 2. septembra 1967 ob 19.30 uri: Bratko Kreft: CELJSKI GROFJE. Gostovanje v Grižah — Letno gledalšče. V primeru slabega vremena pa v ne- deljo 3. septembra ob isti urL ZAPOSLITEV ŠOFER B-C-E kategorije — nealkoholik išče zaposlitev kjerkoli. Avgust Rajbar, Hrastnik, Ulica prvoborcev št. 44. DVOČLANSKA družina sprej- me gospodinjsko pomočni- co s 1. septembrom. Plača dobra. Možnost priučitve v fotografskem poklicu. Na- slov v upravi Lista. BRIVSKO frizerska pomoč- nica dobi službo takoj. Na- slov v upravi lista. ŽENSKA dobi zaposlitev v obrtni delavnici. Pismene ponudbe pod šifro »4 URE DOPOLDNE«. SAMOSTOJNO gospodinjsko f>omočnico sprejme v služ- bo takoj 4-članska družina. Dobra plača — ugodni po- goji. V. S. Celje, Adamiče- va 9. RAZNO ZA 8 UR vzamem otroka v varstvo na dom. Naslov v upravi Usta. GARA20 oddam. Naslov v upravi lista. DRUŽABNIKA z gotovino za ureditev bifeja na lepem kraju blizu Celja iščem. Za večje posojilo nudim tudi družinsko stanovanje. Po- nudbe pošljite na upravo lista pod »GOSTIŠČE«. GARAŽO " oddam. Naslov v upravi lista. PRODAM POLOVICO hiše v Hrastniku prodam. Naslov v upravi lista. FIAT 1100 63 E prodam zelo ugodno. Ogled od 14. ure dalje. Ivo Kuhar, Šempe- ter 26. KUHINJSKO kredenco pro- dam. Trubarjeva 20 pritlič- je desno. Ogled v popol- danskem času. IX)BRO ohranjen otroški športni voziček prodam ugodno. Naslov v upravi lista. OBRTNO PODJETJE »MIZAR«, CELJE. AŠKERČEVA UL. 19 razglaša za nedoločen čaS prosto delovno mesto ŠEFA RAČUNOVODSKE SLUŽBE Pogoji: srednja ekonomska ali njej enaka šola in 5 let rač. prakse. Nastop službe s 1. X. 1967. Poseben pogoj je poskusna doba, in da z dokumenti dokaže, da je sposoben opravljati računovodske posle. Razpis velja do 20. IX. 1967. PLESKANO spalnico pro- dam. Kersnikova 36-1. SOBNO lončeno peč zelene barve prodam. Novak, Jen- kova 16 a, Celje. AVSTRIJSKI moped prodam. Anton Hrastnik, Slandrov trg 7, tel. 26-39. DOBRO ohranjen polavtomat- ski prahii stroj z vgrajeno centrifugo prodam. Uporab- lja se lahko tudi tam, kjer ni vodovoda. Veber, Celje, Kočevarjeva 9. KONJA rjavca, starega 6 let, prodam. Franc Kronovšek, Topovi je 21, Braslovče. PAR 7 let starih težkih konj (za prevozništvo) prodam. Franc Divjak, Leveč 21, Pe- trovce. SADIKE mesečnih jagod — 50, dobite v Kajuhovi 12. NOVA dvodelna balkonska vrata prodam ugodno. Po- kopališka 8. ZASTAVO 750, prevoženih 24.500 km proda takoj Rih- tar, šmiklavž 26, škofja vas. SADNO stiskalnico na vzmet prodam. Srebočan, Celje, Bezenškova l/A. DOBRO ohranjen enosedežni Colibri prodam. Ogled v UUci 29. novembra 12 od 5. septembra (doi)oldne). DOBRO ohranjeno moško kolo, znamke rog, prodam. Lava 15 (pri Kenda). MOTORNO kolo MZ 175 pro- dam poceni. Celje, Lava 41. MOPED oolibri brezhiben prodam. Cena 900 N din. Strupeh, Celje, Kersniko- va 1. Živinorejsko veterinarski zavod Celje proda motor- no ksiD »Jawa« ter še več raznih osnovnih sredstev. Licitacija bo 2. 9. 1967 ob 8. uri zjutraj v prostorih Živinorejsko veterinarske, ga zavoda Celje, Vojkova 1 STANOVANJA DVE dijakinji I. letnika sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi lista, DVEMA dijakinjama oddam sobo. Vodenik, Celje, Cu- prijska 7. DVE dijakinji spremem na stanovanje. Naslov v upra- vi lista. OPREMLJENO sobo s poseb- nim vhodom oddam zakon- cema brez otrok ali dvema dijakinjama. Mira Mole, Tr- novlje 14, Celje. DVOSOBNO komfortno sta- novanje na Dečkovi ulid zamenjam za enako v Ce- lju. Naslov v upravi lista. DVE dijakinji sprejmem na stanovanje. Naslov v upra- vi lista. KUPIM ENO ah dve sobi, najraje v vili z garažo išče starejši izobraženec. Ponudbe pod »SAM 250«. SOBO (garažo) išče mlajši obrtnik, mnogo odsot«i — neporočen. Ponudbe pod »TELEFON«. SPREJMEM na stanovanje dekle, delavko aU študent- ko. Naslov v upravi lista. ZAKONCA nujno iščeta večjo sobo v centru ali bližnji okolici. Nagrada 200.000 di- narjev. Naslov v upravi lista. SKROMNO sobo oddam brez- plačno. Pogoj je čiščenje stanovanja. Naslov v upra- vi Usta. MANJŠE posestvo ali hišico z nekaj zemlje kupim. V poštev pride tudi vinograd v okolici Celja. Stanje m važno. Cenjene ponudbe pošljite po možnosti s fo- tografijo na upravo lista pod šifro »VEKEND«. 1 ha obdelovalne zemlje v bli- žini Celja ob Mariborski ali Ljubljanski cesti kupim. Pismene ponudbe na upra- vo lista pod šifro »TAKOJ«. ŠOLSTVO GLASBENA ŠOLA V CELJU Sprejemni izpiti za novin- ce bodo v ponedeljek, 4. Na razpolago so prosta septembra ob 9. uri. mesta za sledeče instru- mente: violina, violončelo, kontra- bas, trobenta, rog, pozavna in kitara. članom zborov v starosti 17. do 24. let, ki imajo do- ber glas, priporočamo vpis na oddelek za solo petje. V PRIPRAVNICO ssprej. memo otroke po dovrše« nem I. razredu osnovne šo- le brez sprejemnega izpita. Prijavo je treba oddati v šolski pisarni do 1. sep- tembra. Začetek šolskega leta bo 5. septembra. RAVNATELJ ZAHVALA Namesto venca na grob umrle Ivane Bračko po- klanja Zvezi slepih Celje 10.000 Sdin družina štefa- nin iz Stare Gorice. Iskreno se zahvaljujemo. Zveza slepih Celje CELJE, VELENJE MOZIRJE KKS^KO KRAPINA. HRASTNIK IN SOSTAN.I 2. IZLETI PO UUMUViNl Organiziramo iziete ek- skurzije in prevoze po ožji in širši domovun ter na ogled cunstičnah in športnih prireditev 3. PREVOZI NA NOGO- METNA SREČANJA Olimpije ter Maribora. Prijave do vsakega pet- ka. 4. IZLETI V TUJINO Enodnevni: - CELOVEC — GOSPA SVETA - ŠT. VID 60 Ndin; - TRST preko Sežane S5 Ndin; - TRST preko Gorice 60 Ndm; - GRADEC 50 Ndon; - 2ABNICA 75 Ndin; Dvodnevni: - BENETKE 150 Nddn - CELOVEC - 2AB- NICA - TRST 170 no- vih din; - BUDIMPEŠTA 205 Ndin Večdnevni: - DUNAJ, velesejem, 10. do 17 septembra, 3 dni - 257 Ndin; - MUNCHEN. velese- jem, 15. do 24. septem- bra, 4 difl - 412 Ndin; IZLETI SO IZ CELJA 12 OSTALIH KRAJEV DO- PLAČILO RAZEN V SMERI V02NJE VSI PROGRAMI V PO- SLOVALNICAH IZLET- NIKA 5. NABAVA POTNIH Ll- STOV, LETNI ODDIH, MENJALNA SLUŽBA. TEDNIK, 31. AVGUSTA 1967 11 Odbojkarji v jesenskem delu v teh dneh bodo pričeli s tekmovanjem tudi od- bojkarji. Člani Braslovč in TVD Partizan-Gaberje so startali v nedeljo v dru- gi republiški hgi za moš- ke, dekleta TVD Partizan Celje-mesto, pa bodo za- čele tekmovanje v nedeljo. ^o spomladanskem kolu sc) bile Braslovče na pr- vem -nestu, Celjani pa so ostali na t-etjem mestu, že nedeljsko kolo je ver- jetno odločilo, kdo bo je- senski prvak. Pomerili sta se namreč vodilna ekipa Braslovč in dnigi največji kandidat črešnjevci. Celja- ni so gostovali v Maribo- ru, kjer so se pomerili z ekipo Elke. V nedeljo začnejo svoj jesenski del tekmovalke v ženski republiški' ligi. Ob koncu spomladanskega de- la tekmovanja je bila eki- pa TVD Partizan Celje- mesto krepko na prvem mestu, saj je od osmih od- igranih tekem osvojila vse točke in si zagotovila šest točk naskoka. To jim bo verjetno zadostovalo, da osvojijo prvenstvo, že na prvem turnirju se bodo Celjanke pomerile z naj- resnejšim kandidatom, e- klpo Ljubljane, ki je ob začetku tekmovanja velja- la za glavnega kandidata za prvo mesto. Prosti čas med spomla- danskim in jesenskim de- lom prvenstva so igralke krepko izkoristile za in- tenzivni trening, igrale pa so tudi na nekaterih tur- nirjih. Tako so 21. in 22. av- gusta nastopile v Nabre- žini pri Trstu ter na tur- nirju štirih ekip osvojile prvo mesto in bile pora- žene le od ekipe AGI iz Gorice. S tem so si Celjan- ke priborile prvo trofejo »Sokola«. Bo Celjankam uspelo osvojiti prvo mesto in si s tem priboriti pravico nastopa v kvalifikacijah za ponoven nastop v zvez- ni ligi? O tem smo se po- govarjali z njihovim tre- nerjem Radom Planteuom, ki nam je povedal: — Z rednimi treningi smo začeli 1. avgusta. Tre- niramo trikrat tedensko po dve uri. Prvo resnejšo preizkušnjo smo imeli v Na brezini, kjer se je po- kazala neuigranost in ne- kompletnost ekipe, pa še več drugih pomanjkljivo- sti. Vse to je treba do prvenstva odpraviti. Za naslov prvaka bodo odlo- čale tekme z Ljubljano in Mariborom, upam pa, da bo zaloga točk iz spomla: danskega dela prvenstva zadostovala. Jasno je, da bomo imeli pri treningih zopet težave, saj bo od igralk ostala v Celju med časom študija le ena. Ta- ko bomo imeli skupni trening le enkrat teden- sko, kar vsekakor ni veli- ko. Od igralk pričakujem največ od Rometove, ki je trenutno res najboljša, k Gojenci vojaške letalske gimnazije »Maršal Tito« Mostarja so del svojih letošnjili počitnic preživeu na letališču v LevQu. Pod vodstvom inštruktorjev so leteli na jadralnih letalih in se tako pripravljali svoj pilotski poklic v vojnem letalstvu. Gojenci n letnika opravljajo polete zgolj informativno, v Hj' letniku samostojno, zadnji letnik pa se že seznanja z motornimi letali. (Foto: P. Božič) Poraz V zadnjih minutah v nedeljo se je pričelo tudi tekmovanje v slovenski nogo- metni ligi. Združitev nogomet- nih moštev Celja in Kladivar- ja je obetala mnogo več, kot je pokaizalo prvo kolo tega tekmovanja. Kljub temu, da je Celje — Kladivar nudil mo- čan odpor nogometašem Mu- re iz Murske Sobote, so gost- je izgubili z visokim rezulta- tom 4:0. Domačini so doseg- li tri gole v zadnjih minutah tekme, enega pa iz enajst- metrovke. Treba pa je prip>omniti, da je moštvo Celje — Kladivar odšlo na pot oslabljeno. Ba- bic je bil zaradi incidentov v zadnjem kolu lanskoletnega tekmovanja kaznovan s pre- povedjo nastopanja na dveh prvenstvenih tekmah, zaradi gostovanja Celja na švedskem pa je bila skupna vadba zelo kratka. Kljub temu so se Ce- ljani močno upirali, poraz pa je nekoliko previsok. V. V. Največ prvih mest — Kladivar Atletsko prvenstvo Slo- venije za posameznike in posameznice, ki je bilo v soboto in nedeljo na sta- dionu Borisa Kidriča, je vnovič potrdilo dejstvo, da je domače društvo še vedno med slovenskimi atletskimi kolektivi daleč najboljše. Skupno osvoje- nih 18 prvih mest (drugih devet in tretjih osem) po- ve, da so Celjani na pri- reditvi močno prevladova- li pred ostalimi ekipami. Vsekakor najuspešnejša tekmovalka prvenstva je bila domačinka Marijana Lubej, ki je osvojila štiri mesta (v tekih nad 80 m ovire: 11,4; 100 m: 12,0; 200 m: 24,2 in v skoku v daljino: 610 cm; to je njen osebni rekord m le- tošnji najboljši rezultat v Jugoslaviji) in nastopila tudi v obeh zmagovalnih štafetah. V skoku v vi- šino pa je bila druga s 156 cm. Po dve prvi mesti sta osvojila od članon Kladivarja še Franc Ko. vač (v tekih na 10.000 ^ in 3000 m z ovirami (^ Zlatko Homoki (v tekih na 200 in 400 m), slovenski prvaki pa so še postali- Važič (1500 m: 3:47,0 -1 najboljši letošnji rezultat v Jugoslaviji), žuntar (5000 m), Pikula (krogla), špilar (kopje), Polutnii (400 m ovire), Male (hoja na 10.000 m), Urankarjeva (800 m) in Felicijan ''skok v daljino). Letošnje slovensko pr- venstvo je kljub poman), kan ju večjega števila bolj. ših rezultatov uspelo. Na- stopilo je mnogo mladih atletov, ki so šele začeli z nastopanjem. Menjava generacij je prav zato tu- di v slovenski atletiki ob- čutna. Kriza, ki je z me- njavo nastopila, pa lo i prihodnjih letih verjetm postala manjša in sloven- ska atletika bo ponovno zavzela tisto kvalitetno mesto, ki ga je imela ne- koč, tv Dvojno slavfc NK Žalec Pred štiridesetimi leti so začeli v Žalcu aktivno gojiti nogomet. Mnogo ge- neracij odbornikov in no- gometašev se je medtem menjalo, preden se je eki- pa NK Žalec uvrstila v slovensko consko ligo- vzhod. To ji je končno v letošnjem letu uspelo. Naj- več zaslug za takšen po- dvig imajo vsekakor igral- ci, ki so prikazali solidno nogometno zaianje in ne- umorni predsednik društ- va Rudi Bizijak ter trener- ja Tone Zidar in Rudi Grum. A. V. Zmaga v gosteh Rokometaši Celja, ki letos tekmujejo v Slovenski roko- metni ligi, so v prvem kolu nastopili v Ajdovščini in zabe- l^ili visoko zmago 5 : 17. Ce- ljani so igrali s pomlajeno ekipo, vendar so z rutinirano i igro dosegli lepo zmago. Najstarejši, vendar najbolj delavni Prostovoljno gasilsko društ- vo v Šempetru je med peti- mi najstarejšimi gasilskimi društvi v Sloveniji. Za svoje delo in požrtvoval- nost so dobili nagrado občine Žalec. Prvi zametki gasilstva v Sa- vinjski dolini datirajo še v prejšnje stoletje, ko je Jenko leta 1878 v Šempetru osnoval .gasilsko društvo. Ce bi danes '.ideli takratni gasilski dom, bi se prav gotovo smejali, kajti lesena uta, v kateri je bila spravljena ročna brizgal- na, je bila kaj malo podobna sodobnim gasilskim domo- vom. Pred triintridesetimi leti so šempetrski gasilci dobili pr- vo motorno črpalko in to so uporabljali vse do danes. Z leti pa so se razmere v PGD Šempeter temeljito spre- menile. Pred štirimi leti je v Šempetru zrasel nov gasilski dom, pred dvema letoma pa so dobili sodoben gasilski av- tomobil. Le brizgalna je bila stara, kajti za novo ni bilo de- narja. Pa ne dolgo, saj so čla- ni zbrali denar in kupili mo- derno »rozenbauerco«. Botro- val ji je prizadevni predsed- nik Franc Golavšek. Z vsem tem pa šempetrski gasilci še niso bili zadovoljni. Radi bi imeli iK)ve cevi, ki bi jih raz- delili okoliškim kmetom, da bi ti lahko sami najhitreje po- sredovali pri i>ožarih v bliži- Prostovoljno gasilsko društvo Šempeter je eno najstarejših v Sloveniji, saj je: pred kratkim slavilo 90. obletnico delovanja. • ni svojih domačij. V PGD Šempeter je včlanje- nih 43 aktivnih gasilcev, 6 re- zervnih, dva pa sta častna čla- na. Njihov najstarejši član je Peter Svet, ki se že 53 let ak- tivno ukvarja z gasilstvom. Tudi kadrovska struktura je ustrezna, saj imajo enega ča- stnika, 9 podčastnikov, 3 stroj- nike in 2 šoferja. šempetrski gasilci so v udeležbi požarov v občinskem merilu na drugem mestu. Us- pešno so gasili ob požaru v šoštanjski tovarni usnja, saj so prišli prvi na kraj nesreče. Kljub oddaljenosti so sodelo- vali tudi pri gašenju požarov v Tmovljah pri Celju in pri reševanju ob poplavah. Pred kratkim so pregledali vse hmeljske sušilnice in v neka- terih našli napake, ki bi lah- ko bile usodne. Ugotavljajo tudi, da je v primerjavi s prejšnjimi leti požarov vedno manj. V okviru PGD Šempeter de- luje tudi pionirska desetina, ki je na letošnjem občinskem tekmovanju dosegla drugo me- sto, pred leti pa so bili pio- nirji v zveznem merilu odlič- ni — tretji. V. VIDMA! Kljub bučnim razpravam o vrednosti vode v atom- skih toplicah so Harine Zlake polne tudi takrat, ko ni sonca. Ljudje se pridno namakajo v vodi, čeprav je čista edinole pri »prhi«, ko priteče iz cevi. (Foto: J. Sever). Otvoritev »mini kavarne« v Šentjurju pomeni velik korak naprej za reševanje problemov gostinstva v občini. Že prvi dan po otvoritvi je opravičila svoj obstoj. Pred dnevi so v Založah dogradili most preko LoŽ- niče. Vrednost del znaša več kot šest milijonov sta- rih dinarjev, sredstva pa so poleg občanov prispeval«* še delovne organizacije s tega področja. Gostje o\> otvoritvi — foto: T. Tavčar FEDNIK OrednlStvo m uprava; Ueije, Gregortićeva &, poStni pre izpilaknemo In je bolj mehko in voljno. Previdni moramo biti pri uporabi pralnih praškov. Za pranje v stroju vzamemo le prašek, ki je posebno pri- pravljen za strojno pranje In se ne peni preveč. Do preve- like pene lahko pride tudi če se ne držimo navodila o koli- čini in ga vsujemo preveč. Pena uhaja iz stroja, zmočijo se tla, pena lahko zamaši cevi. če opazimo, da se peri- lo Tpo predvidenem programu ni dovolj izpralo, lahko pro- gram izpiranja ponovimo, če pa se tvori preveč pene med pranjem, pa si le težko po- magamo. Ne jezimo se torej na stroj, češ da slabo dela, ne izpira dovolj in podobno, če bomo vse pravilno pripra- vile in se držale navodil, bo- mo s perilom prav gotovo zelo zadovoljne. Posebno, če pomislimo, da pri vsakem pranju učinkuje na perilo: mehanska in kemična energi- ja, čas in temperatura. Pra- nje v stroju učinkuje na pe- rilo z mehansiko obdelavo in kemičnim učinkom pralnih sredstev. Manjši i>a je vpliv temperature in časa, ki pe- rilo i>oškodujeta. Koristilo vam bo Vaše lakirano pohištvo bo dobilo izreden sijaj, če ga očistite s krpo, namočeno v mešanico (četrt 1.), alkohola (četrt 1.1, lanenega olja in terpentina (1 žlička). Rjavo usedlino v stekleni- cah boste odstranili s salmi- jakom ali boraksom. Bele srajce in bluze iz naj- lona ne smete sušiti na son- cu. Prevelika toplota namreč poškoduje vlakno, tkaniha pa hitreje porumeni. Letne torbice iz plastične mase očistimo z mlačno mil- nico, nato izperemo z mehko vodo m obrišemo z mehko krpo. Rumenkasti madeži ki se sčasoma pojavijo na pregi- bnih mestih, se ne dajo od- straniti. Rjaste madeže navlažite z limoninim sokom, pokrijte s čisto brisačo vin polikajte s toplim likalnikom. Če ste si umazali obleko s pivom, očistite madež s sla- no vodo, nato pa ga izperete še s čisto. Kavlji za slike, žeblji itd. se često razmajejo, ker se je luknja v zidu razširila. Tak- šen žebelj ali kavelj izvlecite iz zidu, ga omotajte v vato, pomočite v mavec in spet vstavite v luknjo. Počakajte, da se mavec posuši in šele nato obesite sliko. Načeta klobasa se ne bo iz- sušila, če jo boste namazali z maslom in jo ovili v staniol. Svilene tkanine po pranju zavijemo v čisto brisačo in jih tako sušimo v senci ali proč od peči. Če je zelenjava v hladilniku 2mrznila, jo pred uporabo nar močite v posodi s hladno vo- do, v kateri jo pustite, dok- ler se na površini ne pKJjavijo ledeni kristalčki. Tedaj vodo odlijete in napolnite posodo s svežo. Ta postopek ponavljaj- te tako dolgo, dokler bodo nastajali kristali. Ko bo vod- na površina čista, vrzemite zelenjavo iz pc«ode in jo ta- koj uporabite. Poškrobljeno perilo se ne bo lepilo, če boste vodi s škrobom dodali malo soli. Kuhinjsko pohištvo, vrata in okvire oken očistite tudi z okisano vodo, ker milo ško- duje oljni barvi. če se vam je limona posu- šila, jo čez noč namakajte v postani vodi. Ce ste sadni sok preveč sladkali, mu dodajte limonin sok. Vodi, v kateri boste namo- čili občutljivo tkanino, dodaj- te malo sode bikarbone. Na tri litre vode po eno žlico. Zelenkaste madeže od trave lahko odstranite s pletenih čevljev z 90-odstotnim alkoho- lom. žebelj laže zabijete v zid, če ga prej namilite. Ce ste v stiski s prostorom PoKebno v novih majhnih stanovanjih smo dostikrat v adrep;! kam z ozimnico, kam irsalke, loparje, ležalnike ali jabolka. Vedno nam manjka •istega »mrtvega« prostora, ki fa rabimo le od časa do ča- sa. Pomagamo si lahko tako, ^ naredimo priročno shram- ^, ki jo namestimo v pred- sobi. Tam bo najmanj motila fstetski videz in to 'c edini "ezakurjeni prostor. Tako shrambo naredimo 'ako. da obesimo pod strop lahek viseč strop. Z ene stra- ^ zapremo s smučnimi *^ati ali zaveso. Lahko pa tu- *• izkoristimo vdolbino v zi- '^u. ki je v novejših stanova- njih predvidena za predsobno ^iiaro. Ker pa je takšna oma- ^ za novo stanovanje včasih ^^hud izdatek, si jo napra- !^te sami. Prostor je izdelan štirih pokončnih letev, na l^tere prečno pritrdite ne- polic višje pa jih malo zaprete. Ves les prebar- vajte z barvastim lakom in Isprele z doma' izdelano ro- ^ zaveso. (Ne bojte se barv. I^eča je prav lepa in čudili ^ boste nad učinkom.) Pripravimo ozimnico KISLE KUMARE Drobne, s krtačo oprane in na rešetu osušene kumare nasoli za 24. ur. Večkrat jih prepolji. Odcejene polij v skledi z vrelim kisom, tako da stoji čez kumare, ki naj se v njem ohlade. Medtem za- vri vinskega kisa, pomešane- ga s kisovo esenco, dodaj ne- kaj celega popra, lovorjev li- stič in malo soli. Vloži ku- mare kolikor mogoče tesno v steklenico s širokim vratom, da so obrnjene počez. Na dno deni malo kopra, vršiček peh- trana in list vinske trte. Vlo- ži vrsto kumar, nato zopet malo pehtrana in kopre, olup- Ijenih šalotk ali drobnih če- bulic in nekaj zelenih paprik. Tako naloži drugo in vsako naslednjo vrsto, dokler ni steklenica polna. Na vrh po- loži še nekaj listov vinske trte in zalij s hladnim vin- skim kisom; navzkriž deni nekaj snažnih kltnčkov, da so vse kumare pod kisom. Ako se čez nekaj tednov kis po- suši, ga dolij, toda zavrelega in ohlajenega. PARADIŽNIK V SLANI VODI Naloži dobro dozorele, pa se trde, drobne i>aradižnike (najboljši so oni podolgovati, podobni drobnim Jajčkom), kolikor mogoče tesno v ste- klenice s širokim vratom. Na- lij jih s prekuhano, ohlajeno slano vodo (na liter vode 25 dkg soli), da jih j>okriva, in položi navzkriž dve paličici. Zavezi steklenice s pergamen- tom in shrani. PAPRIKA V OSOUENEM KISU V dobro pološče.io kozico deni liter ne premočnega ki- sa, 15 dkg namiznega olja, 15 dkg sladkorja in 12 dkg soli. Postavi na ogenj tn ko zavire, zloži oprano in obrisano pa- priko drugo poleg druge, ta- ko da je dno pokrito; dobro pokrij in kuhaj samo toliko časa, da paprika spremeni barvo. Papriko poberl v dru- go posodo in jo pckrij. Tudi ostali kis pokrij tn postavi na hladno. Ko je oboje hladno, zloži papriko v koziirce, ža- lil s kisom in zavezi TEDNIK — VESTNIK 13 komentar Izenačenje v treh letih Po sklepu skupščine skupnosti socialnega zava- rovanja za Slovenijo z dne 30. marca 1967 bi mo- rali valorizirati pokojnine od 5,5 do 16 odstotkov s tem, da bi jih bolj pove- čali starejšim upokojen- cem, to je tistim, ki so bi- bi upokojeni pred letom 1965. Zvezna skupščina se je odločila za enoten valori- zacijski količnik. Skupšči- na slovenske skupnosti so- cialnega zavarovanja je za- to morala razveljaviti prej- šnji sklep. Pokojnine se bodo potemtakem povečale te za 7 odstotkov. Napredek je v tem, da bodo poslej republiški sa- moupravni organi sami od- ločali o usklajevanju po- kojnin starejših in novejših upokojencev. Glede novih prevedb ne bo treba čaka- ti na zvezne predpise, ker fe to zdaj v republiški pri- stojnosti. Obstaja predlog, po ka- terem naj bi uskladili sta- re in nove pokojnine v treh etapah. To se pravi, da ne bi naenkrat povečali pokojnin starejših upoko- jencev za 27 ali 28 odstot- kov, kolikor je potrebno, da bi prišle na raven po- kojnin novejših upokojen- cev, temveč v treh etapah. Razlog je ta, da ne bi mo- gli naenkrat zbrati potre- bnega denarja — 12 mili- jard starih dinarjev. Do tega denarja je mogoče priti le s povečano prispe, vno stopnjo socialnega za- varovanja. Ako bi povečali pokojnine naenkrat, bi mo- rali povečati prispevno stopnjo za poldrugi odsto- tek. Usklajevanje pokoj- nin v treh etapah bi ter- jalo povečanje prispevne stopnje samo za 0,50 od- stotka, kar bi gospodarst- vo v tem trenutku laglje preneslo. Rezerve, ki jih imajo skladi socialnega zavarovan nja, zadoščajo komaj za redno izplačevanje pokoj- nin, vključno letošnje se- demodstotno povečanje. Ko bodo sproščene vse re- zerve, bo morda ostalo ne- kaj več ali manj kot dve milijardi, ki bi jih bilo mogoče porabiti za uskla- jevanje pokojnin. F. ŠETINC Pred razpravo o retormi v Zvezni sicupščini z ukrepi z vrha ni mogoče urediti tisto, kar je naloga samih delovnih organizacij Gospodarski zbor zvezaie skupščine je na svojem ju- lijskem zasedanju obravnaval gibanje gospodarstva in sprejel vrsto ukrepov, ki naj bd pospešili izvajanje reiforme. Kot je znano, sodi med te ukrepe nadaljnje sproščanje cen industrijsikah izdelkov, nadaljnja spro- stitev zunanjetrgovinske izmenjave in uvajanje take kreditne politike, ki omogoča večjo poslovnost bank in usposabljanje bančnega sistema, da bi cim uspeš- neje služil gospodarstvu. Spričo cen, da je prvo in to prehodno obdobje reforme za nami, naj bi ome- njeni ukrepi na podlagi dosežene stabilizacije opravili tiste elemente, ki so bili vgrajeni v gospodarski si- stem prehodnega obdobja. Skratka, z njimi smo začeli oblikovati svobodnejše odnose v proizvodnji, trgovini, v kreditno-monetami politiki in zimanjetrgovinskem in deviznem režimu. Na julijskem zasedanju sku- pščine pa so predstavniki zve- znega izvršnega sveta napove- dali nove obsežnejše analize o gibanju gospodarstva in tu- di predloge za nove ukrepe. Dejansko sedaj zvezni organi intenzivno obdelujejo omenje- na vprašanja in bodo ustrez- ne analize hkrati s sklepi sep- tembrske razprave v skupšči- ni slvižile tudi kot podlaga go- spodarskih instrumentov za leto 1968. Hkrati pa bo za omenjeno priložnost tudi zve- zna gospodarska zbornica na podlagi sedemmesečnih reztil- tatov gospodarstva predložila skupščini svojo oceno letoš- njih gospodarskih gibanj in tudi nekatere predloge za iz- popolnitev instrumentov za le- to 1968. Verjetno bo morala podrob- nejša analiza gospodarskih gi- banj, ki bo podana na sep- tembrskem zasedanju, pripo- moči k točnejši in čimbolj kvalitetni oceni dosedanjih dosežkov stabili2sacije, na pod- lagi katere naj bi v razpravi izoblikovali tudi predloge, ka- ko spodbuditi hitrejše in us- pešnejše naraščanje gospodar- ske rasti na vseh področjih. Kot je bilo že večkrat pouda- rjeno, stabilizacija ne pome- ni stagnacije in je treba sto- riti vse, da bomo čimprej pre- magali delni zastoj, ki ga na nekaterih gospodarskih pod- ročjih že čutimo spričo prob- lemov, ki jih je 23aostrila re- forma. Predvsem je sedaj pe- reče vprašanje, kako spet spodbuditi hitrejše naraščanje proizvodnje. Nadalje si mo- ramo prizadevati za, hitrejše spreminjanje sedanje struktu- re gospodarstva, njegovo čim popolnejšo tehnološko preob- razbo, kajti nemogoče je, da bi cilje reforme lahko dosegli, ne da bi v gospodarstvu izvr- šili ustrezno selekcijo. Nasled- nja naloga je hitrejše pospe- ševanje izvoza in to ne samo na podlagi navadne blagovne izmenjave, temveč predvsem z zahtevnejšim in dolgoroč- nejšim povezovanjem med na- šim gospodarstvom in tujino. Osnova za to so nedavno spre- jeti predpisi o vlaganju tuje- ga kapitala v našem gospo- darstvu. Pri uspešnem izpolnjevanju omenjenih nalog bi moralo odigrati odločilno vlogo tes- nejše povezovanje znanosti z gosjKKiarstvom in pa hitrejše razvijanje integracije in koo- peracije tako doma kot ttidi s tujimi podjetji, če bomo uspešneje reševali omengem vprašanja, bomo imeli tudi večje možnosti za odpiranje novih delovnih mest, pred- vsem pa še za zaposlovanje kvalificiranih delavcev in stro- kovnjakov. Spričo številnih pobud, ki utegnejo priti za ureditev pe- rečih problemov iz vrst sa- m^a gospodarstva, se mora- mo seveda zavedati, da bo te- žišče naporov za izvojevanje ciljev reforme v prihodnje predvsem na samem gospo- darstvu. Zato bi bilo seveda naivno misliti, da je možno s kakšnimi ukrepi z vrha uredi- ti tisito, kar je naloga in dolž- nost samih delovnih organiza- cij in njihovih združenj. Prav zaradi tega bo treba do- bro prisluhniti posameznim predlogom in stališčem in ugotoviti, ali izhajajo s pozi- cij reforme ali pa gre v njih za prizadevanja, ki naj bi z njima reformo ohromili in zvodenili ali vsaj preložili nje- no breme spet nazaj na skup- nost. A. J. NOTRANJA POLITIKA PROF. DEBACKEY OPERI- RAL TUDI V BEOGRADU - Ameriški kirurg prof. DeBa- key, ki je na ljubljanski ki- rurški kliniki opravil osem operacij na srcu, je operiral tudi v Beogradu. Dvema bol- nikoma je bolni srčni zakloj)- ki zamenjal z umetnimi. Ope- racijo je prenašala beograjska televizija. Ljubljanska TV se ni vključila v prenos, ker me- ni, da so takšni neposredni prenosi v nasprotju z etični- mi normami. Ljubljanska te- levizija bo kmalu predvajala magnetosikopske posnetke s potrebnimi strokovnimi loo- mentarji. DEŽ KORUZI NI NAKI/)- NJEN — Padavine so bile sko- raj po vsej državi, le tam ni bilo dežja, kjer bi bil najbolj potreben — na območjih z ožgano koruzo, to je v okoUci Novega Sada, Sremske Mitro- vice, Zrenjanina in Vršca. Muhasto vreme je hotelo so oblaki z dežjem ta obrn«^' ja obšU. ^• ŠEST JUGOSLOVANSKiu ALPINISTOV NA VRHU p? KA LENINA — Med njimi , KRONIKJ tudi znani slovenski alpi^ij.^ in novinar Ante Mahkota Skupina je dosegla vrh -- demtisočak Pamirja — 14. av. gusta. O tem je obširno ročalo »Delo«. DRAGOCEN ARHEOLOSfo SPOMENIK NA OBALI Do. NAVE — Na gradbišču hidi^ centrale Djerdap so odkriji eno najstarejših naselij ^ svetu iz mlajše kamene dob« z mnogimi sledovi človeške cj. vilizacije. Strokovnjaki meni. jo, da segajo ostanki naselja osem ti^ let nazaj. NEMIRNA ČRNA AFRIKA. Iz Nigerije prihajajo protislovna poročila o bojih med četami zvezne vlade v Lagosu in četami republike Biafre, to je bivše nigerijske Vzhodne pokrajine, ki se je odcepila in proglasila neodvisnost. Vlada v Lagosu se je pritoževala, da ji zahodne države ne prodajo orožja: pred nekaj dnevi pa je njen predstavnik povedal, da so ji Rusi ponudili orožje, katerega so ji njeni zahodni prijatelji odrekli. Tudi v Kongu (Kinshasa), to je v bivši belgijski koloniji, pustolovščina s tujimi najemaiki še ni končana. V mestu Bukavu na vzhodnem robu države se še vedno držijo beli plačanci pod vodstvom Belgijca Jeana F/ hramma in postavljajo vladi v Kinshasi ultimat: zagotovite svobodo čombeju (ta je sedaj v zap>oru v Alžiriji) in spremenite politiko, ali pa bomo odcepili Katango oziroma skušali zmšiti vlado v Kinshasi. Stvar je toliko bolj neprijetna, ker bo 14. septembra konfe- renca Organizacije afriške enotnosti v Kinshasi. Na sliki: major Jean Schramm, ki ga ime- nujejo tudi »črni Jaok«. Tedenski pregled Morda bi ta teden začeli z na videz »nerazburljivo« temo, ki pa ni tako nerazburljiva, če upoštevamo, da zadeva neposredno nas. % V severni Italiji in v severni Grčiji so istočasno manevri oboroženih sil NATO. Manevri sami na sebi niso nič nenavadnega, toda ker se v obeh državah, ki sta naši sosedi, odvijajo istočasno, imamo vso pravico podvomiti v to, da gre zgolj za »naključje«; posebno še, ker je bilo v Trstvu, torej v neposredni bližini naše meje zborovanje predstavnikov vseh rezervnih oficirjev članic NATO. Ce upoštevamo še čas — kriza v vzhodnem Sredozemlju, ki je nastopila s spopadom na Srednjem vzhodu se še ni polegla — ne bomo daleč od resnice, če domnevamo, da gre za demonstracije sile v tem delu sveta. Ni treba pose- bej poudarjati, da taka akcija ne bo in ne more prispe- vati k nadaljni krepitvi sodelovanja s sosednjima drža- vama, sodelovanja, ki se je zlasti z Italijo odvijalo v obo- jestransko korist in zadovoljstvo. 9 Kartum, glavno mesto Sudana je bil ta mesec že drugič gostitelj konference arabskih zunanjih ministrov, 29. avgusta pa so se prav tam sešli tudi šefi arabskih držav. O čem bodo razpravljali, ni težko uganiti: položaj na Srednjem vzhodu. Toda pod tem izrazom se ne razume samo kriza, ki je nastala z vojno med tremi arabskimi državami in Izraelom, marveč vse kaj ^-eč: Egipt je na strani republikanskih Jemencev zapleten v krvavo držav- ljansko vojno v Jemenu, to pa je eden od vzrokov za huda nesoglasja s Saudsko Arabijo. In to prav v času, ko je Arabcem enotnost bolj potrebna kot karkoli. Od vojne, ki se je začela 5. junija, se še do danes niso mogli spora- zumeti, kakšno pot ubrati: tiste države, ki nimajo nafte, zahtevajo, da je treba ustaviti izvoz nafte vsem državam, ki so pomagale Izraelu; države, ki nafto imajo, pa seveda za ta načrt niso nič navdušene, saj bi jim prinesel ogrom- no gospodarsko škodo, in ga skušajo na razne načine obiti. Libija, Saudska Arabija in Kuvajt, vsaka zase išče poti, kako zadostiti arabski enotnosti in vendarle ne plačati previsoke cene za to. 9 Drugo boleče vprašanje pa se glasi: vojaško ali politično rešitev za spor z Izraelom. Stališča se v raznih odtenkih gibljejo med dvema skrajnostima. Vodja pale- stinske osvobodilne organizacije Sukeiri pravi: samo uni- čenje države Izrael lahko napravi konec krizi na Srednjem vzhodu. Tunizijski predsednik Burgiba pa meni: Izrael je treba priznati, ker je zgodovinska stvarnost; Izrael je članica OZN, priznavajo ga skoraj vse države na svetu, kot poroka za njegov obstoj pa sta se izrekli tudi ZSSR in ZDA. Sestanek v Kartumu najbrž ne bo prinesel kakih daljnosežnih sklepov, vsaj kar zadeva politiko do Izraela; utegne pa se zgoditi, da se bosta predsednik Naser in kralj Fejsal sporazumela glede Jemena; značilno pa je, da ZAR, ki upravičeno zahteva, da se noben svetovni problem, ki jo neposredno zadeva, ne rešuje mimo nje, skuša rešiti jemensko vprašanje brez prisotnosti tistega, ki je nepo- sredno najbolj prizadet, to je brez prisotnosti Jemena. % Vihar, ki je nastal okrog Hongkonga, se je po vsem videzu precej stišal. Ko so Angleži v tej svoji koloniji po mnogih demonstracijah Kitajcev prepovedali izhajati trem Pekingu naklonjenim listom, je že kazalo, da bo kriza do- segla vrhunec. Založnik komimističnega lista, ki je bil tudi prepovedan, je namreč izjavil, »da bodo čete LR Ki- tajske zasedle Hongkong, ki da je kitajsko ozemlje, če britanske oblasti takoj ne dovolijo ponovno izhajanje pre- povedanih časopisov in se ne opravičijo«. V Pekingu so do tal opustošili britansko veleposlaništvo, tako da so se morali uradi preseliti v privatno stanovanje britanskega predstavnika, toda ko so množice rdečih gardistov skušale vdreti na ozemlje Hongkonga, je kitajska vojska — stre- ljala najne! Očitno je, da želi Peking kolikor le mogoče ponižati London, noče pa tvegati krize, ki bi nastala, če bi rdečegardisti ali pa kitajska vojska res vdrli v Hong- kong. 9 Iz ženeve je končno vendarle prišla vsaj kolikor toliko vzpodbudna novica: ZDA in ZSSR sta predložili skupni načrt za sporazum, po katerem bo prepovedano širjenje atomskega orožja. Načrt ni tak, kot bi ga bi bilo želeti; z njim smo lahko zadovoljni le, če naj pomeni prvi uspešni korak k splošni atomski razorožitvi. Pokazal pa je nekaj. Tako Amerika kot Rusija sta tako zaskrbljeni^ ob misli, da bi tudi druge države utegnile dobiti atomsko orožje, da sta se sporazumeli za skupni načrt o prepovedi širjenja tega orožja, čeravno sta sicer v hudem in ostrem 1 sporu skoraj glede vseh mednarodnih problemov: Vietnam,] Srednji vzhod, Nemčija .. 9 V Vietnamu so šli Američani še za korak dalje v stopnjevanju vojne, nad katero se zgraža ves svet: bom- bardirali so jezove namakalnega sistema, če bi jih popol- noma porušili, bi lakota ogrozila najmanj štiri do pet milijonov ljudi, da ne štejemo žrtev, ki bi utonile, ko bi se voda razlila. Po drugi strani pa je v Washingtonu opa- ziti znamenja zaskrbljenosti nad brezizhodnim položajem, v katerega je zašla ameriška politika v jugovzhodni Aziji- Obrambni minister McNamara je v senatu dejal, »da Ha-| noia z nadaljnim bombardiranjem DR Vietnama ne Wi bo mogoče prisiliti za konferenčno mizo ...«. »če je tako, potem je najbolje, da čim prej pospravimo šila in kopit« in se umaknemo iz Vietnama,« je vzkliknil ameriški sena- tor Symington. Štirje ameriški škofi so podpisali poziv, »da je treba v Vietnamu takoj začeti mirovna pogajanja, na katere je treba pritegniti tudi predstavnike osvobodilni fronte kot enakopravne sobesednike«; bivši Kennedjrje' svetovalec Goodwin pa je rekel, »da bo Johnson drugo leto pogorel na volitvah, če mu dotlej ne bo uspelo kon- čati vojne v Vietnamu«. No, in še vest iz Saigona: nek* ameriška osebnost je izjavila, da bo prišlo po 3. septembru do nove ameriške »mirovne ofenzive«, južnovietnamsKi premier Ky in predsednik Thieu pa nič več ne goi-orita o »zmagi«, marveč o tem, »da sta se pripravljena pogajali tudi s predstavniki osvobodilne- fronte«, kar je saigonsio režim doslej najbolj odločno zavračal. ZUNANJA POLH IKA 14 TEDNIK — VESTNIK ^gUA 3 SEPTEMBRA ^ POROČILA (Ljubljana) •5 DOPOLDANSKI FILM (Ljub- ••^ Ijana) jO BUKAREŠTA — svetovno pj- ' venstvo v rokotoortoi (Beo- grad) , SO KMETIJSKA ODDAJA (Beo- ' grad) ,5 »TREZNI VRABCEK« — SO- ' vjetska risanka (Ljubljana) ,« POTUJTE Z NAMA OB SAVI »'^ BOHINJKI (Ljubljana) (JO BUKAREŠTA — svetovno pr- venstvo v rokoborbi (Beo- grad) ■50 POROČILA (Ljubljana) [55 »DOLGO, VROČE POLETJE« — serijdd film (Ljubljana) ,45 TV PROSPEKT - zagrebška oddaja (Ljubljana) ,50 TV DNEVNIK JTV [45 CIK CAK (Ljubljana) ,jO GRAND GALA DU DISQUE — zabavno glasbena oddaja (Zagreb) .50 LIRIKA (Skopje) los TV DNEVNIK II. (JTV) TELEVIZIJA PONEDELJEK, 4. SEPTEMBRA 18.45 ZDRAVSTVENI FILM (Ljub- Ijana) 19.05 ZAMEJCI PRI NAS — turi- stična oddaja (Ljubljana) 18.15 TEDENSKI ŠPORTNI PRE- GLED (JTV) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (JTV) 20.30 CEK CAK (Ljubljana) 20.38 A. CEHOV: »IVANOV« — predstava jugoslov. dramske- ga gledališča v Beogradu — (Beograd) 21.40 PREDSTAVLJAJTE SI — glasbena oddaja (Beograd) 22.10 TV DNEVNIK II. (JTV) TOREK, 5. SEPTEMBRA 18.05 SPET DOMA — lutkovna igra o Drejčku in treh Marsovč- kih (Ljubljana) 18.20 SAMOSIL ALI IZ DEŽJA POD KAP — potovanje po Aziji (Ljubljana) 18.50 MONOGRAFIJA (Ljubljana) 19.30 CIK CAK (Ljubljana) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 »ŽENA NA OBALI« — ameri- ški celovečerni film (Izub- ijana) 21.30 JURĆIC-KEESNIK: »BERITE NOVICE« (Ljubljana) 22.00 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) SREDA, 6. SEPTEMBRA 18.15 ODDAJA ZA OTROKE (Beo- grad) 19.00 PO JUGOSLAVIJI (Beograd) 19.30 CIK CAK (Ljubljana) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (JTV) 20.30 CnC CAK (Ljubljana) 20.40 BISERI V GLASBENI LITE- RATURI (Skopje) 20.55 SPOMINI IN REPORTAŽE (Beograd) 21.25 AVSTRIJA : MADŽARSKA — nogoraetoo srečanje na Du- naju (Zagreb) 22.55 TV DNEVNIK H. (JTV) ČETRTEK 7. SEPTEMBRA 9.00 OTVORITETV ZAGREBŠKEGA VELESEJMA (Zagreb) 17.05 POROČILA (Ljubljana) 17.10 TIKTAK: USASTI ZAJČEK — drugo nadaljevanje (Ljub- ljana) 17.25 SLIKE SVETA (Beograd) 17.55 VEČNI LEDENIKI — fran- coski film (Ljubljana) 18.15 KAM, KJE IN KAKO V SO- BOTO IN NEDELJO? (Ljub- ljana) 18.35 SAM Z GLASBO (Sarajevo) 19.00 POTEPUH — humoristična oddaja (Beograd) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (JTV) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.40 KO JE MEC KROJIL PRAVI- CA — II. del serijske igre— (Zagreb) 21.15 VELESEJEMSKl BIRO (Za- greb) 21.30 DOSEŽKI V MEDICINI: ŽI- LE PO MERI (Ljubljana) 22.00 ZADNJA POROČILA (Ljub- Dana) PETEK. 8. SEPTEMBRA 16.45 MEDITERANSKE ŠPORTNE IGRE V TUNISU - prenos začetka tekmovanj (Evrovi- zlja) 18.10 TV TRIBUNA (Ljubljana) 18.45 VIZITKA (Ljubljana) 19.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA »SPOROČILO« — film S. Za- ninoviča (Ljubljana) 19.30 CnC CAK (Ljubljana) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (JTV) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.40 TOLPA HULIGANOV - polj- ski celovečerni film (Ljub- ljana) 22.15 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) 22.30 MEDTIERANSKE IGRE — na 10.000 m (EvTovizija) SOBOTA, 9. SEPTEMBRA 11.00 PRENOS PARTIZANSKE PROSLAVE (do 13.00) (Zap greb) 14.25 VICHY: EVROPSKO VESLA- ŠKO PRVENSTVO ičo 17.15) (Evrovi2aja) 18.00 VSAKO SOBOTO (Ljubljana) 16.15 ZAČARANI BRATJE — mla- dinska igra (Zagreb) 19.06 ZAPLEŠITE Z NAMI — 7. oddaja (Ljubljana) 19.40 TV OBZORNIK (Ljulfljana) 20.00 TV DNEVNIK (JTV) 30.30 REZERVIRAN CAS (Zagreb) 21.30 CIK CAK (Ljubljana) 21.40 ŠTIRI PLAVOLASKE IN ŠTI- RI RJAVCH[,ASKE — zabavno glasbena oddaja sovjetske TV (IZagreb) 22.35 ZABAVNO GLASBENA OD- DAJA (Sarajevo) 22.56 GOLO MESTO - serijski film (Ljubljana) 23.« ZADNJA POROČILA (Ljub- Ijana) Izšla je peta številka z naslednjo vsebino: Ideja za vašo hišico, funk- cionalna ureditev stano- vanja v bl<^, danska stanovanjska kultura, po- magamo vam urediti otro- ško sobo, igjalni kotiček v stanovanju, če barvamo sami, ureditev balkona, oprema kopalnice, etažna centralna kurjava, Naš dom v gosteh pri Sonji Hlebš, mini krilo terja negovane noge, gojitev čebulnic, vrt v septembru, Švicarji v vaši kuhinji, svetloba v akvariju, vhodi itd. josip jurčič in Videti je bilo, da je Marijan nalašč tako oprezoval, da sta šla Lovre in njegova tovarišica precej naprej. To je menda Lovre tudi opazil, zakaj postal je naerikrat nekako tih in ni odgovoril na vprašanje, ki mu ga je Marička ravno zastavila. Ne more se naravnost reči, da bi bil ravno ljubosumen, kajti poznal je Manico in ji zaupal, ali obšla ga je vendar neka čudna čut. »Kaj ste tako naglo obmolknili, gospod Kvas?« ga vpraša Marička. ».Saj veste, da se človek včasi kaj spomni in se tako nehote zamisli. Upam, da mi boste to razmlšljenost oprostili, dasiravno vem, da ni lepo, če se v vaši drušči- ni kaj takega primeri. Kaj ste me že vprašali?« »Sama sem že pozabila. Pa menda vam vendar niso moje prejšnje besede zbudile tega spomina, ki mora kaj posebnega biti? Ali se ne sme vedeti, česa ste se ravno domislili? Kvas je bil zopet malo v zadregi. Hotel se je že ne- kaj malega 2dagati. Deklica, ki je vanj uprla svoje bistro oko, je menda to opazila in naglo dejala: »O, že vidim, da je kaj takega, česar ne poveste prav radi. Nečem vas nadlegovati. Zvedela bom pa že še, da le enkrat vas tn vaše dvomljive okoliščine tanje spoznam. Cakite, koj potem, ko pridemo doli v grad, bom prijela Mani- oo; ona ima oster pogled, gotovo vas je že spregledala in vem, da sva toliko prijateljici, da vas bo izdala.« »Tako vi verujete, da imam jaz kake dvomljive razmere.« »Verujem ravno še ne, ali zdi se mi. Pa vse pride na beli dan, kar se zgodi. Ce pa pravim dvomljive. ne smete te besede v slabem pomenu misliti. Jaz nisem tako učena ko vd, ne znam besedi premišljati, ampak govorim, kakor mi na jezik pride.« Zdaj sta se bila že za grmovjem v ovinku skrila. Marijan in Manica sta bila toliko zad ostala, da se nista več videla. »Kje sta pač onadva ostala?« govori vesela deklica dalje. — »A naj bosta, kjer hočeta, menda imata po- menke, katerih midva ne smeva slišati. Zato ju nečeva motiti. — Zdaj sva na vrhu. Glejte, kako lepK) se vidi po deželi. Vidite tam le-ono belo cerkvico na hribu? Tukaj čez Polesek?« »Vidim.« »In potem majhno na levo pogledi te.« »Tam ste vi doma, gospKKiična, ne?« »Doma pač, ali rojena sem v mestu, tedaj sem meščanka, če je ravno malo mestnega na meni. Oh, tam pri oni cerkvici so tudi moja mati pokopani. Kaj bi dala, ko bi bili zdaj tukajle med nama ljuba ma- mica! Kadar k nam pridete, pokazala vam bom grob.« »Ali je že dolgo tega, kar vas je ta bridka izguba zadela?« )»0, komaj osem let sem bila stara. Pa, gospod Kvas, nič veliko me ne smete izpraševati o tej reči, sicer bi vam tako zabavo naredila, da bi se začela jokati.« In res se deklici prikaže pol solzice pod bistrim očescem. »Prav trd človek bi moral biti, ki bi vam kaj takega zameril, kar blago srce kaže. V tej reči se solz ne sm^, mo sramovati. Kdaj pa vam smem obiskati?« »Veselilo bo očeta tn mene, kadar pridete. Jaz se^ vedno doma m oče tudi malokdaj kam gredo, P''sebuo zdaj poleti, ko so ljudje zdravi. Le kmalu enkrat pfj. dite. Vsaj danes teden, če vam prej ni ljubo.« »Porabil bom to vaše prijazno vabilo, to se ve, ako vašega gospoda očeta ne nadlegujem,« »Lepo vas prosim! Ce menite, da na mojo besedo še ne morete k nam, vas bodo še oče povabili. Samo potlej pa morate ostati mož beseda. Pozabiti ne smete^ moški radi pozabijo svoje obljube.« »Tega pa še vendar iz izkušnje ne veste?« »čeravno ne,« odgovori deklica malo zardela, »pj se vendar sliši in bere. Vi morate dokazati, da ste i tem boljši ko drugi. In kadar pridete, razkazala vam bom svoj vrt in rože in svoji dve ovčici, moje naj. večje veselje.« »Ali bom dobil jaz kaj iz vašega vrta?« »No, to se samo ob sebi raziune, da doboste najl^> šo rožo za spomin, če jo boste hoteli vzeti. In tukaj vam brž aro dam.« Rekši utrga divjo rožo z grma in mu jo da. Lovr« bi bil lehko opazil, da se nežna ročica za majhno spo smanje trese, ko bi ne bile njegove misli drugje. Prišla sta bila zdaj na majhno porobje, tako da sta lehko ves hribec razgledala. Precej daleč zdolaj sta na potu stala Marijan tn Manica. Kvas je videl iz Maničinega obnašanja, da Marijana nekaj prosi, če- sar mladenič neče obljubiti. Dasi je Lovre slišal le ne. katere besede Marijanovega govora, je razvidel naglo, kaj govorita in obraz se mu je nekako čudno spremenil. Strmel je tjakaj doli in videč, da se je Marijan hitro obrnil od Manice in sam koračU proti gradu, je poza- bil, da ni sam, in dejal pol na glas: »O nespamet! Po- vedala mu je. Vse je izbijeno.« Marička, ki je nekoliko poznala razmere med Ma- rijanom in svojo prijateljico, je zdaj razvidela s tisto žensko ostroumnostjo, katera je celo mladim, tudi malo izkušenim dekUcam v enakih rečeh lastna, kaj pomenja Kvasov malo preglasen izrek. Tih vzdihljaj se ji ukrade globoko od srca. Precej pa se umiri in reče: »Gospod Kvas, ali ne greva zopet nazaj?« Glas tega vprašanja pak je bil ves drugačen, kakor v njeni prejšnji govorici. Lovre je molče koračil tik nje po poti navzdol. Tudi nji se ni ljubilo nove govo- rice začeti. Morala je precej hitro stopati, da ga je do- hajala. Kaka dva pota ga je opomaila, da prehitro stopa. Kmalu sta bila zopet pri gradu, skoro ob istem času ko Manica, ki je bila veliko pred njima. Marijan je hotel iti proti domu, a zdravnik Vencelj ga je zagle- dal in vlekel posili nazaj gori v sobo. kjer se je zopet zbrala vsa družba. Toda mlajši ljudje so bili vsi nenavadno tihi. Ma- rijan je slonel na stolu in zdaj pa zdaj jezno pogle- dal Kvasa. Gospod Vencelj, ki je morda nekoliko slutil, kaj je tej spremembi vzrok, si je pomagal zdaj tako, zdaj drugače, da bi se jeziki spet malo otajaU. Ali kmalu je videl, da mu to tako malo izpod rok gre, da je celo gospodar opazovaje pogledoval zdaj svojo hčer, zdaj Marijana. Ne vemo, kdaj bi bilo konec te situacije, ko ne bi bila hišna Urša naznanUa, da je Krjavelj odzdolaj in da hoče po vsej sili z gospodi govoriti. »Aha, to je tisti pomorski vojak, ki pripoveduje, da je hudiča presekal?« vpraša gospod Grašič. »Tisti, tisti! Le brž naj gori pride; jaz tega ne- umneža prav rad slišim,« pravi Vencelj. Ko je tudi gospodar potrdil, kar je dejal zdravnik, je šla ženica ven in kmalu potem se vrata počasno in polagoma odpro in naš smolar se zmuzne v sobo. Ka- kor ni nič potrkal, tako tudi širokega klobuka ni snel z glave, ampak debelo je gledal zdaj enega, zdaj dru- gega in ne vede, koga bi ogovoril, vedno še vrata pri- tiskal, dasiravno so bila že zaprta. »No, Krjavelj, kaj bi pa ti rad?« ga vpraša gospod Benjamin. »Bog daj, da bi vam dobro teknilo, če ste jedli, — vsem!« pravi Krjavelj. »Je že dobro! Le povedi, kaj si prišel!« »Pa odkrij se; kaflbr prideš med gospodo, ne smeš imeti klobuka na glavi,« pravi fajmošter. Krjavelj se odkrije in pravi: »Saj res, odkriti sem se bil pozabil. — Prišel sem povedat, da sem v hosti videl dve čudni živali. Dopoldne sem smolo bral po smrečju, še košek sem bil doma pustil, prav pozabivši sem ga bil pustil, in moral sem si narediti kozico iz brezovega lubja. Komaj pol sem je bil nadrgnil tam pri tisti debeli smreki v Kavki, kjer imajo vrane vsako pomlad mlade. In kaj sem zagledal. Dve zveri sta obi- rali gabrovo zelenje komaj tako daleč, kakor tista moja puška streli, ki sem jo ono leto, ko je bila suša, od ci- ganov kupil. — Pa veste kaj, ljudje božji, ne moren lehko praviti, ker od davi si nisem nič skiahal.Tako mi je nekaj grčavo po grlu — ko bi mi hoteli pol glaž- ka takega vina privoščiti, kakor ga imate ondukaj, da bi ga popil. Bom pa molil zanj.« Ko so se stari in mladi na to prošnjo, ki se po Krjavljevi misli že sama ob sebi lehko razume — gla- sno zasmejali, postane malo srdit in za dlako je manj- kalo, da ni debelo po tleh pljvmil in se obrnil, AU k srditost ga naglo neha, ko vidi, da je grajski gospoil vzel prazno kupo in jo do vrha na točil. I Poželjivo zvrne pijačo vase do zadnje kaplje, odprei potem usta in z nekim nepopisljivim glasom na zna- nje da, kako slasten požirek je bil to. »Bog vam daj zdravje, da bi šele čez dolgo časa po- mrli. Dobro je bilo, tri ure pred smrtjo bi tako pdl.i »No, zdaj pa povedi nadalje, kakšne živali si videl?i vpraša Vencelj. »Kdo je dejal, da so živali? Zveri so, zveri, pravim! Ne vem, če so sloni ali so levi ali kakova druga divja teleta. To pa vem, da medvedje niso ni volčje ne, š« lisice ne!« odgovori Krjavelj. »Naj bodo pa zveri, samo povedi, kakšne so.« »I, kakšne! štirinogate, rogate, kosmate, tolike ka kor koze, pa vendar niso koze. Repa nimajo, pa ven dar ne vem; zdi se mi, da repa nisem videl. Divji sta pa, saj sta tako dirjali čez goščo ko svetega Elija voz po oblakih, ko sem malo zateptal nad njima. Pa sta vendar tudi malo krotki, zakaj precej potlej sem ju videl vrh hriba. Zato bi jae dejal, da puške vzamete pa ustrelite kleka divjega. Ko bi mesa ne hteli jesti, i no, jaz bi ga prav rad vzel in za zimo posušil.« | £oL L Idriessu Bradalamva na Karalnf m mar ju Rise Miha Alič 31. iNekaj mesecev zatem so kanuji sled- njič zapluli proti domačemu otoku Aureedu. Uspešno potovanje se je bližalo koncu, po- glavar Cut-cut je s ponosom zmagovalca stal na poveljniškem kljunu in molče zrl na kopno, od koder je priliajalo radostno klicanje. Bojevniki so spričo veličine tre. nutka otrpnili v spoštljivem strahu in po- nižno strmeli v - negibnega poglavarja, do- kler jim ni z znamenjem dovolil, da se .smejo odzvati pozdravom. Tedaj se je kot iz enega grla utrgal zmagoslavni krik in se razle.p;al nad morsko sinjino. Z otoka pa je odmeval vrisk, ki je razodeval srečo snidenja po dolgi ločitvi. Belim dečkom se je naježila koža. Tiiio so gledali gibke zelene palme, ki so se upo- gibale v vetriču nad belo planjavo čipka- stih valov. Ta otok se jim je zazdel najlepši izmed vseh, kar so jih bili kdaj videli. Hkrati so se spraševali s tesnobo v srcm, kaj jih tu čaka, zakaj slutili so, da se bo zdaj odločila njihova usoda. Prodali jiB bodo, toda komu ...? Ko so kanuji pristajali, so domačini ov povsod privreli na obalo in vsevprek ihtef od .ganotja. BUo je nadvse slovesno. Na posled je množica potihnila, Cut-cut se .je posta\il na čelo in vsi so krenili za njim v notranjost otoka.