Računski stroj rushi s hrogljicami, drobci in pripravo za perve vaje v čitanji. Bralci Tovarševi in druzih domačih novin spoininjajo se razstave nčnih pripomočkov v Gorici 1. 1875. V to razstavo sem poslal sostavljen stroj, ki se dobro porabi pri pervotnem nauku, pri razlaganji dekadnega številnega sistema, navadnih delin, in pri pervih vajah v čitanji. Strokovnjaki in razsojevalci razstave so ga hvalili in sprcjel sem zanj tudi pismeno priznanico, česar pa ne omenjam zaradi tega, da bi se s tem ponašal, temuč da bodo tndi moji kolegi na Kranjskem poznali to napravo, jo presojevali in ako jo bodo odobrili, da si tako omislijo, če bodo računski stroj potrebovali. Kakošen je bil ta računski stroj, vidi se najbolj iz priložene slikc, ki kažo posamezne dele toliko razločno, da bi skoraj ne bilo treba popisati jih. Vender storim to, da bode jasno, zakaj je to in uno pri stroju. Na čedno ostruženo nogo (Pod, I. A) s tremi ročicami B nasajen je okvir ^ 78 — > kakor je to videti na podobi I. Vsa ta pismena, številke in znamenja so po versti abecedni ali po meto- *) Mera ni bistvena, smo todaj biti vcča ali manjša. difinem redu, kakorSen je v Slov. Abecedniku, vložene v predalčka bralne skrilijice (Pod. VII.), ki gre k takemu stroju. Bralne skrhijice imamo Prausekove in Miklošičeve, a te niinajo pregrad in so tudi dražje od teh. ki jih daje »Narodna Šola« za 1 gld. Pregrade v bralni skrinjici se mi zde potrebne, da so čerke vedno na svojem mestu, sicer se mnogo časa izgubi, ako se iščejo posamesne čerke iz razmetanega kupa. Prausek sicer priporoča, da si vsak učitelj naredi sam tak predalnik, kar pa jo sitno in zamudno delo, naj si bode že potem od lesa ali kartona. Verhu tega pa tadi nekaj stane. Bralna skrinjica popisanega stroja je ob enem slirambica z vedno vredjenimi čerkami, katera prav malo prostora zavzema in se laliko varuje praha. — Velikost premičnih čerk se mora vjemati z mero, v kateri so žlebčki na vraticah vsaksebi. Za veče čerke morajo biti žlebčki bolj narazni in jih gre manj na odmerjen prostor. Kdor pa ima že Prausekovo skrinjico, ta naj si naredi razstavljalnico (etažer) iz černe ali sive tkanine, kakoršna je za •podvleko pri telovnikih. Naroči naj si pii mizarji žlebčaste lašte po podobi III. pridane slike, potem naj jih počerni in nalima na tka- nino malo bolj vsaksebi, kakor so čerke visoke. Ta razstavljalnica se potcm obesi na zid ali na tablo in na vogalili pripne, da stoji napeta. Tudi na okvir navadnega stroja, če je dosti visok, se laliko platnena razstavljalnica razpne. Iz te razstavljalnice ne padejo čerke, in služi tako dobro, kakor vratica popisanega stroja. Kadar se ne rabi več, zvije se vkup in hraiii na suh kraj, da nalimani žlebčki ne odjenjajo. Na tako razstavljalnico je moč razložiti mnogo zlogov, besedi, celo nekaj kratkih stavkov ali vsaj posameznih delov, katere naj učenci dopolnujejo, kadar so že bolj spretni. Tudi pri slovničnih vajali ta priprava dobro služi, recimo pri sklanjavi in spregi; istotako se dajo dobro porabiti premične čerke za pravopisne in spisovne vaje. Akn ima nčitelj še zbirko izrezanih barvanih podob iz prirodopisja za nazorni nauk, postavlja tudi te v žlebčke; po doverSenem razgovorn, po vredbi oziroma njih lastnosti, njih koristi i. t. d. učenci broz težav po nazorovanji spisujejo na pamet kratke sestavke. Pismenke so tiskane na karton, ki je zrezan na tablice 10 je tudi številk in drugih znamenj. Da se vidi, kako so tablice vložene v skrinjico, je dobro, da se na pokrovcu naredi spregled, ter se čerke spišejo tako, kakor jili boiie kdo vložene imeti. — Naj spregovorim tukaj že, kako naj bi si majline šole vredile račnnski eitroj. Mnngn šol je tako tcsnili, da na učiteljevem odru ue more dnizoga nič stati razun mize, stola in šol. table. V takih sobali naj bi ruski strnj bil na zidu v kotu poleg okna, kjer drnzega učila ne moremo razstaviti. V zid naj se zatolčite 2 močni kljuki kot tečaja, v strojev okvir pa 2 nšesi; na teh ušesili obešen je stroj tako, da se — odperit in zapera, kakor okno. Da ostane stroj v vštricni legi pred očmi učencev, naj se okvir zadej zakljuka, kakor zatvornice na oknih, ki so zataknjene, da jili veter ne goni sim ter tje. Kadar se stroj ne rabi, naj se prisloni ali pripne k zidu. Tak stroj, sostavljen iz okvira, krovne dilice, 10 dratov in krogljic, je tako prost, da ne more stati 3 gld. Na isti način se vredi stroj z drobci ter se obesi na drugo stran sobe, oknom nasproti, če prostor dopušča; ako ne, naj se sname okvir s krogljicami, in natakne oni z drobci. Takih drobcev, kakor jih tukaj omenjam, je že »Narodna šola« mnogo razdala ter se še dobivajo; cela zbirka, — od celine do 10 desetin — stane samo 60 kr. Ume se, da takim strojem ni treba velikim biti, ker ne stoje na tleli in skoraj nič prostora ne zavzamejo; zato so pa tndi po ceni, kar je glavna lastnost pri učilili za večino revnili šol «a deželi. — Ker so drobci iz kartona, morajo se varovati vlažnosti pa tudi pralia. Ko bi se pa vendar le poškodovali, nekateri izgubili, jili vsak g. g. nčiteljev lahko sam popravi, na novo z barvanim papirjem preobleče, in če lioče, da se sinojo umivati, kadar so zamazani, naj jih z damarjevim lakom pretegue, kar stane k večem 10 nov. Konečno naj bode še omenjeno, da se zbirka drobcev inbi labko brez okvira. Na palčico ali clrat, pol metra dolg, se nataknejo tiste deline, ki se otrokoin razkladajo. Kadar se drobci mej sabo primerjavajo, siiame se nekaj verst krogljic iz ruskega stroja in prazni dratovi porabijo za nastavljanje drobcev. Spredej popisanih strojev ima »Narodna šola« Se na razpolaganje in stane jeden z bralno skrinjico in drobci vred 7 gld. Kdor ga želi, naj se kinalu oglasi. F. Stegnar. O i|;'j ~'j _—_=t=—i' 5 O __l © 1 © HI ! :Ii I '¦Mi l||l | i 11 1! I!" Ill ooooo ; I 1 . oooo ; j I 1 !|oo 1 n il° !