GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE Komunisti predlagajo, da bi Josipa Broza Tita imenovali drugič za narodnega heroja V ponedeljek, 21. februarja 1972 se je sestala na svojo prvo sejo občinska konferenca ZKS Velenje. Najvišji organ ZKS v občini je obravnaval OCENO PRIZADEVANJ PRI DOSEDANJEM DRUŽBENO EKONOMSKEM IN SAMOUPRAVNEM RAZVOJU OBČINE IN NEKATERE AKTUALNE NALOGE KOMUNISTOV, poleg tega pa so na seji izvolili: političnega sekretarja komiteja, sekretarja komisij, komite občinske konference ZKS, predsednike komisij, člana medobčinskega sveta £KS Celje in častno razsodišče občinske konference. Občinska konferenca je na osnovi pripravljenega gradiva in referata, katerega je podal politični sekretar FRANJO KORUN, ocenila ekonomsko politično stanje v občini. Na osnovi podanih podatkov o 9-me-sečni realizaciji proizvodnje in na nekaterih konferencah v organizacijah, oddelkih in aktivih ZK, je konferenca ugotovila, da se občina Velenje zelo hitro razvija v ekonomskem smislu, precej hitreje kot širša družbenopolitična skupnost Slovenija. Hiter gospodarski razvoj občine se kaže predvsem v rasti družbenega proizvoda, v porastu skladov neto osebnih dohodkov, v znatnem povečanju števila zaposlenih, v neprestanem izboljševanju produktivnosti dela in s tem povezana rentabilnost v poslovanju gospodarskih organizacij. Vsi podatki kažejo, da se gospodarstvo velenjske občine razvija skladno z zastavljenim srednjeročnim programom razvoja, katerega si je zastavilo. Konferenca je ugotovila, da je le po tej poti možno realizirati smernice ekonomske politike in doseči stabilizacijo. Tako je konferenca ponovno potrdila pravilnost izhodišč srednjeročnega programa razvoja občine. Pri tem je bilo posebej opozorjeno na težave, s katerimi se srečujejo delovni ljudje v termoelektrarni Šoštanj in v tovarni usnja Šoštanj. (Nadaljevanje na 2. strani) V VELENJU ULICA FRANTIŠKA FOITA Na zadnji seji sveta za splošne zadeve so razpravljali, da bi z ozirom na neprecenljive zasluge, ki jih je naredil za Velenje pokojni ak. kipar prof. Vladimir František Foit, imenovali po njemu eno izmed mestnih ulic. Sklenili so, naj se del dosedanje Par- ŠOŠTANJ: Vojaški vojni invalidi bodo zborovali V $oštanju bo v nedeljo, 5. marca ob 9. uri v Kaju-hovem domu letna skupščina Združenja vojaških invalidov. Pregledali bodo delo, ki ga je združenje opra- F. Korun, znova politični sekretar Na prvi seji občinske konference ZKS Velenje so za političnega sekretarja komiteja znova izvolili Franca Koruna, Štefana Dolej-šija pa za sekretarja komisij občinske konference ZK. V komiteju občinske konference so poleg njiju še Rudi Bajec, Slavko Jane-*.ič, Franjo Karažinec, Jože Kastelic, Alojz Kikec, Hermina Klančnikova, Franjo Kljun, Viktor Knez, Jože Kovač, Alojz Kur-manšek, Janko Meh, Majda Naglostova, Franc Ojster-šek, Stane Planine, Franc Pristovšek, Marjan Rabič in Miro Volf. Za predsedsednika komisije za družbeno ekonomsko politiko so imenovali Mileta Gregoriča, Jože Mi-klavc je predsednik komisije za idejna politi'na vprašanja, prosvete, kulture in znanosti ter za idejno politično usposabljanje komunistov, Krista Vahova je predsednica komisije za organiziranost in razvoj ZK, Alojz Ribič predsednik komisije za mednarodna ekonomska in politična vprašanja ter za stike z drugimi KP, Zvone Grossmann pa predsednik revizijske komisije. Častno razsodišče občinske konference sestavljajo Miran Topolovec (predsednik), Berto Felicijan, Vida Klemenčičeva, Jože Kovač, Miha Krofi, Jože Vo-grinc, Erno Rahteu, Anton Romih in Marija Zorčeva. Za člana medobčinskega sveta ZKS Celje pa so na konferenci izvolili Jožeta Kovača in Franca Novaka. Direktor in drugi organi z vrha vodijo letošnji velenjski karneval. — Podrobnosti preberite na zadnji strani Občinska skupščina je zasedala Včeraj je bila pod predsedstvom Nestla žganka 16. seja obeh zborov občinske skupščine • Odborniki so razpravljali in odločali o več pomembnih zadevah. Obširno so razpravljali o problematiki srednjega in višjega šolstva v občini Velenje ter preimenovali sedanji rudarski šolski center v šolski center Velenje. doma in se ne izšola tako kot bi se lahko. Ker je v Velenju mnogo mladih ljudi, je dolžnost, da jim o-mogočimo šolanje. Zato razvojni program srednjega in K soustanoviteljstvu pa so višjega šolstva v občini Ve-pristopili občinska skupšči- lenje predvideva, da se razna, tovarna Gorenje, elek- like odpravijo in omogoči trarna, usnjarna, Era, Na- šolanje vsem mladim. (V ma in gostinsko podjetje posebnem sestavku na 2. Paka. V občini Velenje je strani objavljamo razvojni zelo hiter gospodarski in program.) družbeni razvoj slonel predvsem na entuziazmu, veli-, REORGANIZACIJA ki delavnosti in mladost- UPRAVE nem poletu vseh delovnih ljudi. Prišli pa smo do takš- Odborniki so razpravljali nega razvoja, da se bomotudi o poročilu o delu ob-morali poleg dobrih in de- SSS BOLJ DOSLEDNO IN 0DC0V0RN0 razumski potencial mlade _ , . ... . generacije. Manj kot polo- z^^^L^di krftfkfto-vica mladine iz naše obči- /'K"LseJ.e zaraa! "ff IO varisa Tita o mladinski or- činske uprave. Upravni organi skupščine občine so bili lansko leto za opravljanje svojih nalog organizirani v štirih oddelkih, za splošne zadeve in družbene službe, oddelku za občo u-pravo, oddelku za gospodarstvo in oddelku za narodno obrambo. Občinska skupščina je imela poleg teh še posebne upravne organe — davčno upravo, geodetsko upravo in krajevna urada v Šoštanju in Šmart-nem ob Paki. Nekatere naloge občinske uprave je iz- (Nadaljevanje na 2. strani) ne nadaljuje šolanje na srednjih šolah. Ker pri nas nimamo vseh ustreznih šol, se morajo šolati drugje. To pa je povezano s stroški, ki jih zmorejo le premožnejši starši. Zato ostaja velik del sposobne mladine POHOD PO POTEH XIV. DIVIZIJE tizanske ceste in sicer med križiščema Celjske in šaleške, imenuje cesta Franti-ška Foita. To je odsek nove modernizirane ceste ob ka-kateri so zgrajeni lepi stanovanjski stolpiči in kjer je preživel zadnji čas svojega življenja tudi prof. Foit. M. M. Člani mladinskih specializiranih organizacij in aktivov Zveze mladine bodo v soboto 26. februarja krenili na dvodnevni tradicionalni spominski pohod. To je že peti pohod po poteh XIV. divizije, ki ga pripravi občinska konferenca ZMS. Pot jih bo iz Velenja vodila mimo Pake na Graško goro do Raven in Zavodenj, kjer bodo v nedeljo mladi zaključili svoj pohod. Zvedeli smo, da je za letošnji pohod še posebno zani- manje, udeležilo pa se ga bo 50 mladink in mladincev. Ker je pot težavna, bodo žal nekateri mlajši morali ostati doma. Udeleženci spominskega pohoda se bodo letos ustavili pri nekaterih domačijah in se seznanili kako so borci slavne XIV. divizije pred 28. leti prebijali na našem področju. Vsako leto je na pohodu veliko novih udeležencev, vendar se nekateri lahko pohvalijo, ker so to pot večkrat prehodili. ganizaciji povečalo zanimanje za delo Zveze mladine od strani tistih, ki so doslej spremljali dogajanja v tej orgnizaciji več ali manj pasivno. Zveza mladine sprejema kritiko z vso odgovornostjo, zavedajo se, da bi lahko v mladinski organizaciji napravili še več. Zveza mladine v Sloveniji je imela v zadnjih letih (po 8. kongresu) kvalitetne premike (Akcija 75, problemske konference o samoupravljanju, telesni kulturi, učencih v gospodarstvu, socialni diferenciaciji itd.), s katerimi je opozorila našo slovensko javnost o nekaterih nepravilnostih, ki jih vsakodnevno čutimo. Skromnejša pa je bila dejavnost v nekaterih občinskih organizacijah in aktivih Zveze mladine. Tudi v naši občini imamo nekatere aktive Zveze vilo v pretekli mandatni dobi, sprejeli delovni načrt in izvolili novo vodstvo. Obenem bodo proslavili tudi mednarodni dan žena. PREDAVANJE 0 SPORIH VZGOJNA PREDAVANJA Krajevna organizacija vzgojnih predavanj. Ta so DPM Šoštanj je skupaj z , netkih nnnnlr];,n starše mariborsko vzgojno posve- ob pctklfl P°Poldan- Marsc tovalnico pripravila ciklus vabijo na razgovore. Občinski sindikalni svet organizira v sklopu serije aktualnih predavanj o našem družbenoekonomskem sistemu prvo predavanje »spori v delovnih organizacijah«. Predavanje bo v sredo 1. marca, vodil pa ga bo dr. Bojan Kavčič, vodja centra za raz- iskavo javnega mnenja pri republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije. Predavatelj bo govoril predvsem o individualnih in kolektivnih sporih, interesnih skupinah v delovnih organizacijah, protestnih u-stavitvah dela, oziroma o politični in teoretični misli štrajkov. Predavanje bo namenjeno članom izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizaciji predsednikom delavskih svetov, direktorjem, članom komiteja občinske konference ZKS in izvršnega odbora SZDL. mladine v katerih je politična in samoupravna vloga mladih slaba. Mladina v teh aktivih je premalo organizirana, vsak posameznik v aktivu se premalo zaveda, da lahko prispeva svoj delež k spreminjanju razmer in nepravilnosti na vseh nivojih. Prizadevanja mladinske organizacije po 2. seji konference Zveze komunistov so predvsem v tem, da analizirajo kako so doslej realizirali sprejeta stališča in sklepe na njihovih delovnih in problemskih konferencah in da vztrajajo na tem, da vse delovne dogovore v prihodnje bolj odgovorno spreminjajo v vsakodnevno prakso. še posebno skrb bodo morali posvečati nadaljnjemu razvoju samouprav ljanja in vlogi proizvajalca v družbenem odločanju. Skupno z ostalimi subjektivnimi silami bodo morali krepiti idejno politično vlogo in dejavnost Zveze mladine ter skrbeti za napredek družbenega položaja mladine, od česar je odvisno njeno idejno politično opredeljevanje. Omenjene so le nekatere naloge, vsekakor pa bo potrebno več neposrednih akcij, da bi pritegnili k aktivnemu delu na raznih področjih mladinske dejavnosti, v mladinske specializirane organizacije in v interesne dejavnosti več šolske in delavske mladine. 125. februar 1972 — Leto VIII. 3 (155) — Cena 0,30 din — Poštnina plačana v gotovini SKLADEN RAZVOJ GOSPODARSTVA (NADALJEVANJE S 1. STRANI) OB KARAVANI BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA 1972 skladen razvoj Sprejeli bomo nekdanje gostitelje Ob tem je konferenca ob- organi v delovnih orgamza- m J J J J Ob tem je konferenca obravnavala in tudi potrdila realizacijo zastavljenega programa gradenj negospodarskih objektov, ki se financirajo s sredstvi samoprispevka občanov in družbenega dogovora delovnih organizacij. Pri vsem navedenem pa je konferenca ugotovila, da vsi skupaj premalo razmišljamo o tem, kaj pomeni tako hiter in skokovit razvoj tehnologije V pogledu socialnih odnosov med ljudmi, kakšne so posledice mehanizacije in avtomatizacije na razpoloženje in počutje delovnih ljudi. Zaradi tega je konferenca zadolžila komuniste naše občine da si morajo prizadevati, da bodo samoupravni organi v delovnih organizacijah z vso odgovornostjo obravnavali celotno življenje vsakega zaposlenega. To pomeni, da se moramo bolj kot sedaj zavedati, da je človek celovita osebnost, ki mora najprej zadovoljiti vrsto potreb, da bo lahko v delovni organizaciji na svojem delovnem mestu dosegal take rezultate, kot jih od njega pričakujemo. Občinska konferenca ZKS Velenje je podprla predlog organizacije ZZB NOV iz Nove Gorice, da bi naj tovariša JOSIPA BROZA TITA ob njegovem jubileju še enkrat imenovali za narodnega heroja zaradi njegovega revolucionarnega dela. OBČINSKA SKUPŠČINA JE ZASEDAIA vrševal urad tajnika, kjer so opravljali kadrovske in skupščinske zadeve, obravnavali prošnje in pritožbe ter proračunsko poslovanje. Svojega posebnega finačne-ga načrta lani ni imela služba sodnika za prekrške kot organa družbenopolitične skupnosti za kaznovanje prekrškov, pač pa so jo financirali iz sredstev občinske uprave. Že dalj časa pa so čutili potrebo, da sedanjo občinsko upravo reorganizirajo. Občinska uprava lani ni povečala števila delovnih mest, saj je bilo na začetku leta zasedenih 85, (po sistemizaciji 90) ob koncu leta pa je bilo v pravni službi zaposlenih skupaj s pripravniki, tehničnim o-sebjem in delavci z nepopolnim delovnim časom 82 ljudi. Občinska uprava je lani porabila za izplačilo osebnih dohodkov 3,052.725 din, za materialne izdatke pa 425.312 din. V tem času so povečali osebne dohodke za 13 odstotkov, ker so štedili pri materialnih izdatkih in delo kar se da najbolje racionalizirali. Večino materialnih izdatkov je občinska uprava porabila za plačilo najemnine za občinsko upravno zgradbo 112.572 din, za razsvetljavo 13.569 din, za kurjavo 44.090 din, za pisarniški material 34.290 din, za dnevnice in potne stroške za službena potovanja 46.646 din itd. Neizkoriščenih je ob koncu leta ostalo še 200.700 dinarjev za redno dejavnost, ki jih bodo z zaključnim računom prenesli v GOSTILNIČARJI POZOR! Gostinsko podjetje »PAKA« Velenje PRODA uporabne stole in mize, izdelane v kmečkem slogu. Informacije v hotelu Pa-ka, ali po telefonu 85-133. sklad skupne porabe ali pa uporabili za redno dejavnost v letošnjem letu, oziroma za modernizacijo delovanja občinske uprave. Ko so odborniki razpravljali o reorganizaciji občinskih organov so sklenili, da bodo v občinski u-pravi kot upravni organi oddelek za gospodarstvo, oddelek za občo upravo in družbene službe, oddelek za finance, oddelek za narodno obrambo ter davčna u-prava. V uradu tajnika se združijo službe za opravljanje zadev neposredno za skupščino ter skupne in tehnične službe, ki služijo vsej občinski upravi. Sodnik za prekrške je samostojni organ skupščine. V zvezi s tem so sprejeli tudi nekatere dopolnitve v statutu občine Velenje. • USTANOVILI SO ZAVOD ZA URBANIZEM Projektivni biro Velenje je do sedaj opravljal strokovne zadeve s področja urbanizma, strokovne zadeve varstva narave pa referent za urbanizem v občinski upravi. Občinska skupščina je dolžna zagotoviti funkcioniranje komunalnih in drugih družbenih služb ter opravljanje tistih strokovnih nalog, ki jih ne more sam aopravljati s svojimi organi. Zato so na zadnji seji ustanovili Zavod za urbanizem, ki bo opravljal naloge posebnega družbenega pomena za občane, delovne organizacije in strokovne naloge za občinsko skupščino. Novi zavod bo izdeloval urbanistično dokumentacijo, lokacijsko dokumentacijo ter projektiral manjše objekte in opremo. Tako bodo lahko organizacije in občani hitreje, pa tudi ceneje ter lažje prišli do lokacijske dokumentacije in investicijsko tehnične dokumentacije za gradnjo. Za direktorja Zavoda za urbanizem so imenovali Adija Miklavca, dipl. inž. arh. Na zadnji seji so tudi imenovali Rudija Hudover-nika, dipl. inž. gradb. za v. d. načelnika oddelka za gospodarstvo, ker se je dosedanji načelnik Tone Ko-vačič zaposlil v rudarskem šolskem centru. Za ravnatelja III. osnovne šole v Velenju so imenovali Pan-kraca Semečnika. Minilo je več kot 30 let od tistih dni, ko so fašisti s tega koščka naše ožje domovine začeli preganjati in izseljevati napredni del slovenstva v druge kraje Jugoslavije, predvsem v Srbijo in Hrvaško. Na tisoče zavednih Slovencev je moralo prisilno zapustiti domove in oditi z družinami v izgnanstvo. V tistih hudih, usodnih časih, so pregnance bratje na Hrvaškem, v Srbiji, v severni Bosni, še posebej pa v Kraljevu, Čupriji, Titovem Užicu in drugih krajih Šumadije in zahodne Srbije gostoljubno sprejeli. Gostoljubnost in pomoč, ki so jo med vojno vihro nudili številni rodoljubi pregnancem iz Maribora, Celja, Ptuja, Slovenj Gradca, Velenja in drugih štajerskih mest in vasi, je temelj bratskemu in prijateljskemu medsebojnemu sodelovanju. Letos slavimo že 10-letni-co »Karavane bratstva in prijateljstva«. V teh desetih letih smo poglabljali stara prijateljstva med bivšimi pregnanci in njihovimi nekdanjimi gostitelji ter ustvarjali nova poznanstva in prijateljstva tudi med mlajšimi ljudmi. Tudi letos organizirajo občinske konference SZDL severovzhodne Slovenije skupaj z občinami Sumadi je in zahodne Srbije tradi- cionalna medsebojna srečanja. Tudi letošnje srečanje bo organizirano v »Karavani bratstva in prijateljstva 72«. Zaradi lažje organizacijo letošnje »Karavane bratstva in prijateljstva 72« so predstavniki 18 občinskih konferenc SZDL severovzhodne Slovenije ustanovili skupni koordinacijski odbor za organizacijo »Karavane bratstva in prijateljstva 72«. Koordinacijski odbor je priporočil vsem občinskim konferencam SZDL, da v občinah ustanovijo občinske odbore za organizacijo »Karavane bratstva in prijateljstva 72«. Okvirni program bivanja gostov iz Srbije je naslednji: Letošnja »Karavana bratstva in prijateljstva 72« pride v Slovenijo z vlakom, dne 6. junija. Naši gostje bodo ostali pri nas do 9. junija, ko se bo »Ka-ravna bratstva in prijateljstva 72« vrnila v Srbijo. Na območju naše republike bo vlak »Karavane bratstva in prijateljstva 72« imel več postankov, iti sicer: v Krškem, Laškem, Celju in Mariboru. Predvidevamo, da bo vlak prispel v Maribor 6. junija med 14. in 16. uro (v Krško okoli 10. ure). Podrobnejše informacije o pripravah letošnje »Karavane bratstva in prijatelj- stva 72« dobite na sedežu občinske konference SZDL. S tem pismom vas prosimo, da tudi vi sodelujete v pripravah organizacije »Karavane 72« tako, da povabite vaše prijatelje in znance, nekdanje gostitelje iz časov vašega pregnanstva v Srbiji, da se udeležijo »Karavane 72« ter vas obiščejo kot stari znanci in prijatelji. Naša občina ima bratske in prijateljske vezi z občino iz Vrnjačke Banje in bomo letos sprejeli v goste nekdanje gostitelje iz te in drugih občin. Zato vas prosimo, da jim pišete. V pismu predlagajte vašim medvojnim gostiteljem, da vam prav tako pismeno odgovorijo ali se nameravajo udeležiti »Karavane 72« ali ne in če se nameravajo udeležiti, naj se priglasijo pri svoji občinski konferenci SZDL. Srbske goste lahko sprejmejo na svoje domove kot goste tudi občani, ki med vojno niso bili izgnani v Srbijo ali pa še niso navezali prijateljskih vezi z ljudmi iz SR Srbije. Kdor to hoče, naj sc prijavi pri občinski konferenci SZDL in tudi sporoči število gostov, ki jih je pripravljen sprejeti. Prosimo vas, da z odgovorom, ki ga boste prejeli, takoj seznanite svojo občinsko konferenco SZDL, zaradi čimboljše organizacije sprejema ter bivanja it s®, g& i ISg p i II ms »p m vM 11 m i $ s ii i i i P II ® II m •m >M ELEKTROTEHNA TRGOVSKO, UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE Z ELEKTROTEHNIČNIM MATERIALOM NUDI v svojih prodajalnah: CELJE - Stanetova ulica 16 VELENJE - Prešernova ulica SLOVENJ GRADEC - ves elektroinstalacijski material - elektromotorji, hidroforji - vodovodni in sanitarni material - keramične ploščice - akustika, radio in TV sprejemniki z nadomestnimi deli - kuhinja GORENJE - gospodinjski aparati: hladilniki, štedilniki, pralni stroji VABIMO VAS K UGODNEMU NAKUPU! naših gostov pri nas, najkasneje pa do 15. aprila 1972. če sc boste sproti informirali in tako vključili v organizacijo »Karavane bratstva in prijateljstva 72« boste organizatorjem v občini veliko pomagali pri uresničitvi te velike manifestacije bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Občinska konfcrenca SZDL l| t P ^ šp ?M || Paš P i 0 m 0 II II 1 i ii M vM m 'M il II yip I H II M ■M yM v.ž« ' 11 \ 1lJ/rt \\lrt/rt\\ I J/rt \ l /J/rt 11t Ji rt \ 1t J/rt \ \ iJtrt l 1iJhi 11 A//wTi /J/rt \ 11J 1,1 \ \ /JlJ.uJ/rt \ 1 \ I t Ji rt \ \ tj/rt \ l /J/rt1 1 i J/rt. \tJ/rt\\ /Jl^lJlrt \ I lJ/A\\lJiji V 1 I J/rt\ l/J/A\\ /J/,) \\Tij MEDSE VABIJO INVAIIDE Občinski odbor društva telesnih invalidov pripravil obsežen program dela. Med pomembne naloge spada tudi pritegnitev tistih invalidov, ki so še izven organizacije. Društvo ima svoj sedež v prostorih doma upokojencev v Velenju, kjer je tudi društvena pisarna. Ta je odprta vsak ponedeljek od 17. do 19. ure. Vsak zadnji ponedeljek v mesecu od 17. do 18. ure pa posluje za člane društva pravna posvetovalnica. Člani društva telesnih invalidov naše občine so letos že začeli z različnimi dejavnostmi. Tako imajo vsak prvi in zadnji torek v mesecu od 20. ure dalje v telovadnici rudarskega šolskega centra splošno telovadbo. Šahisti se zberejo v domu upokojencev vsak drugi in tretji ponedeljek v mesecu od 17. do 18. ure. V kletnih prostorih nekdanjega mladinskega kluba na Tomšičevi cesti v Velenju je vsak prvi in tretji četrtek v mesecu od 16. do 18. ure streljanje z zračno puško. V zimskem bazenu invalidi plavajo vsak petek od 17. do 18. ure. To je le del dejavnosti, ki ga je za svoje člane pripravil izvršni odbor. Na zadnji letni skupščini društva telesnih invalidov so izvolili izvršni odbor, v katerem so Izidor Florjan - predsednik, Edvard Centrih -podpr., Jože Slapničar -tajnik, Janez Mravljak-blagajnik, Jože Ccepek, Karel Pintarič, Franc Šmigovc, Ivan Plazar, Zlatko Praprotnik, Vili Bolha, Franc Mevc, Janez Vrbnjak in Ivan Fi-dej. Vse invalide vabijo, da se včlanijo v društvo telesnih invalidov, one ki se želijo udejštvovati v posameznih panogah, prosijo, da se najprej prijavijo v društveni pisarni. Usluge opravljajo brezplačno za vse člane društva. RAZGOVOR Z RUDIJEM HROVATOM, DIREKTORJEM VELENJSKEGA DOMA KULIURE JE POSLANSTVO DOMA KULTURE RES DRUGOTNEGA ZNAČAJA? Dom kulture je zadnja leta razvil široko dejavnost • Pomembno je tudi to, da je poleg kulturnih predstav, predvajanja filmov in nudenja pomoči amaterski kulturni dejavnosti, razvil še pridobitne dejavnosti, ki pomembno vplivajo na njegov obstoj • O dejavnosti in še drugih stvareh smo se pogovarjali z direktorjem Rudijem Hrovatom. • Vprašanje: V predlogu srednjeročnega razvoja kulture v občini Velenje smo prebrali naslednje: »Kulturni dom mora postati samo kulturno žarišče Velenja in okolice. Zato bi morala biti njegova osnovna dejavnost predvsem kulturna. Vedeti moramo, da porabi kulturni dom Velenje letno za vzdrževanje blizu 250.000 dinarjev, od skupnosti pa jih dobi od 40 do 60 tisoč. Zato nam je jasno, da je kulturno poslanstvo doma sekundarnega značaja.« ja kulture velenjske občine, grobo ignorirane in omalovaževanje vseh naših dosedanjih prizadevanj, zato tudi upravičeno postavljamo vprašanje sestavljalcem tega srednjeročnega programa in nekaterim zelo glasnim in prizadevnim kulturnim delavcem, kaj so odgovorni organi ter posamezniki naredili v letih, ko zavod ni bil finančno zmožen kupiti nove metle, poravnati račune za elektriko, da o osebnih dohodkih, funkcionalnem in investi- • Vprašanje: Kaj pa investicijsko vzdrževanje? • Odgovor: Stalno prisoten problem funkcionalnega in investicijskega vzdrževanja zgradbe doma, njegove okolice ter zgradbe kina, predstavlja za naš kolektiv zelo zahtevno in odgovorno nalogo, posebno še zato, ker spada dom kulture med najlepše reprezentančne stavbe v Velenju. Za najnujnešja popravila bi v naslednjih dveh letih nalnega ter delno celo investicijskega vzdrževanja. Zavoljo težav, ki jih imamo pri investicijskem vzdrževanju — o tem sem poprej govoril — smo prisiljeni naše dejavnosti pridobitnega značaja razviti in razširiti do tolikšne stopnje, da bomo z njihovo realizacijo lahko popolnoma krili vsa bremena, tudi vsa finančna bremena kulturnega poslanstva našega zavoda. V kolikor pa se ustanovitelj z našim delom, oziroma z našo dejavnostjo ne strinja, bo pač moral za funkcionalno vzdrževanje in manjša popravila zagotoviti od 300 do 350 tisoč dinarjev, za investicijsko vzdrževanje pa še dodatnih 375 tisoč din letnih dotacij. • Vprašanje: Kakšno je vaše stališče glede na priporočilo občinskega sveta za prosveto in kulturo, da naj se združijo dom kulture, muzej in knjižnica v enoten zavod? • Odgovor: Naš upravni odbor je o tem priporočilu že razpravljal. Res je, rabili 680 tisoč dinarjev. K da naš predmet poslovanja. Kaj pravite vi na tako o- cijskem vzdrževanju sploh temu pa moramo prišteti kakor je registriran, vklju- predeljeno vlogo doma kul- ne govorimo? Mogoče me- še skopo odmerjen znesek čuje med drugim tudi de- ture? nijo, da bo danes že samo stroškov dveletnega funkci- javnosti izobraževanja od- • Odgovor: Naj za presojo navedem nekaj konkretnih podatkov. V letu 1970 smo organizirali 761 predstav, od tega 536 predstav v rednem kinu, kjer smo vrteli 162 celovečernih filmov. V domu kulture je bilo 225 prireditev, in sicer 139 predstav filmskega gledališča, 86 predstav gledaliških del, koncertov, zabavnih prireditev in proslav. Vse prireditve je obiskalo 149.150 ljudi. V našem domu pa je bilo več kot 220 vaj rudarske godbe amaterskih gledaliških skupin, pevcev, lutkarjev in članov plesnega kluba. Lani je bilo 731 predstav, od tega 540 v rednem kinu s 157 predvajanimi filmi. V domu kulture je bilo 191 predstav, od tega 111 v filmskem gledališču, 80 pa gledaliških prireditev, koncertov in drugega. Obiskovalcev pa je bilo 155.600. Povem naj še podatke o naši dejavnosti v zadnjih desetih letih; .4860 kino predstav v rednem kinu, 1620 predvajanih filmov in 972 tisoč kino obiskovalcev. V domu kulture pa je bilo 2163 raznih kulturnih prireditev, ki jih je obiskalo 432.000 ljudi. Takšno je torej stanje naše dejavnosti. Naš kolektiv zahteva odgovore na očitek o sekundarni dejavnosti doma na področju kulture, in sicer: kakšne in kolikšne so konkretne potrebe in zahteve Velenja in širše okolice v kulturni dejavnosti ter način financiranja kulturnih prireditev. Šele na podlagi izdelanega programa bo mogoče ugotavljati primarno ali sekundarno dejavnost doma kulture. Moram poudariti, da za našo dejavnost, ki sem jo poprej navedel, nismo dobili nobenih dotacij. Vsota 40 do 60 tisoč din, ki je navedena v srednjeročnem programu razvoja kulture v občini, znaša dejansko 45.000 din družbenih sredstev, ki je z zakonom določena družbena obveznost za amortizacijo stavb. Naš kolektiv meni, da so definicije, navedene v predlogu srednjeročnega razvo- nekonstruktivna kritika rešila vprašanje investicijskega vzdrževanja doma kulture? Prav tako tudi odločno zavračamo dognanje, da je kulturno poslanstvo doma drugotnega značaja, saj smo v danih pogojih ustvarili več, kot bi lahko kdorkoli od nas zahteval. • Vprašanje: Včasih je vaš dom težko gospodaril. Kakšno je zdajšnje finančno stanje? • Odgovor: Leta 1946 je rudnik izločil iz svojih osnovnih sredstev dom kulture, ker ta ni bil njegova osnovna dejavnost. Ker takrat občina ni mogla, ali pa ni hotela, prevzeti breme upravljanja in vzdrževanja nase, je bil dom kulture dodeljen DPD Svobodi Velenje. V tem obdobju je za dom nastala povsem nova in ob začetkih reforme skorajda brezupna situacija. Za funkcionalno vzdrževanje je že takrat bilo potrebno 90.000 dinarjev. To breme pa Svoboda, kot amaterska družbena organizacija, sama nikakor ni zmogla. Naše večletno pro-sjačenje za finančno pomoč pri merodajnih forumih in v gospodarskih organizacijah, ni rodilo uspeha. Zato smo morali organizirati poleg kulturnih dejavnosti še pridobitne. Tako smo si vsaj delno za gotovili potrebna denarna sredstva za funkcionalno vdrževanje doma. V tem času smo bili prisiljeni postaviti tudi vprašanje rentabilnosti gospodarjenja, ter žal v določenem smislu tudi komercializacije kulture, predvsem na področju dejavnosti kina, pri ekonomskih najemninah in zabavnih prireditvah. Ustanovili smo reklamni oddelek. Kasneje smo začeli tudi s tiskarno. Moram povedati, da je vzporedno z večjo kulturno dejavnostjo in dejavnostjo pridobitnega značaja, začela naraščati naša realizacija, in sicer od začetnih 60 tisoč na 600 tisoč v letu 1970, v letu 1971 pa že na 935 tisoč dinarjev. Ustvarili pa smo 133 tisoč dinarjev čistega dohodka. onalnega vzdrževanja 750 tisoč dinarjev. Skupaj 1,430 tisoč dinarjev, ki bi jih kolektiv moral zbrati in ustvariti v prihodnjih dveh letih. Temeljito bi morali obnoviti redni kino, sedeže v dvorani, sanitarije, vhodna vrata, čakalnice in reklamne omarice, za kar bi rabili 700 tisoč dinarjev. Kot rečeno, nam družba daje 45 tisoč din obvezne amortizacije za zgradbo doma kulture. Finančno stanje in možnosti financiranja kulturne skupnosti ter njeno razumevanje za probleme našega zavoda so dobro znani, zato se bomo morali še naprej zadovoljiti s 45 tisočaki obvezne amortizacije. • Vprašanje: Slišali smo pripombe na rovaš pridobitnih dejavnosti, ki jih razvijate v domu kulture. Kaj pravite o tem? • Odgovor: Naša prizadevanja pri razvoju prido-bitvenih dejavnosti so bila doslej zelo uspešna. Z u-stvarjenim dohodkom v celoti pokrivamo potrebna sredstva za osebne dohodke in vsa bremena funkcio- TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST VELENJE razpisuje DELOVNO MESTO RAČUNOVODJE IN ADMINISTRATORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev imeti še naslednje: • srednjo strokovno izobrazbo finančne smeri in znanje strojepisja ter 5 let delovnih izkušenj; • višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri z znanjem strojepisja in 3 leta delovnih izkušenj Pismeno ponudbo s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj pošljejo kandidati v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Temeljna izobraževalna skupnost Velenje. VAŠA PISMA OBISKAL SEM VELENJE Dve leti je od tega, odkar me je bolezen pregnala iz delovne sredine rudarjev. V rudarskem šolskem centru sem se zaposlil kot invalid III. kategorije, vendar tu nisem bil dolgo, ker me je pot vodila v tujino. Pred novoletnimi prazniki sem spet prišel v Velenje. Začudil sem se, ko sem videl dveletni napredek delovnih ljudi tega mladega mesta. Nisem se mogel načuditi nad urejenim križiščem, novo avtobusno postajo, mogočnimi stanovanjskimi stavbami, ki ,so zrasle ob starem Velenju. Srečaval sem se s številnimi znanci, z rudarji s katerimi sem v velenjski jami pred časom skupaj prelival znoj. Stiski njihovih rok so zame pomenili, naj se vrnem nazaj. Spet sem videl, mojega nekdanjega mojstra Franca Pustineka, ki je hitel po opravkih. Poklepetala sva, kot včasih v jami. Pot me je vodila tudi na občino, kjer sem se za stalno odjavil. Vprašali so me, zakaj se ne vrnem nazaj v Velenje? Ob tem sem se razžalostil in se spomnil, da sem pred časom pisal prošnje v Gorenje, rudnik in rudarski šolski center, vendar so mi odgovorili le iz RŠC, da zame nimajo u-streznega dela. Zato mi ne preostane nič drugega, kot da ostanem tu, kjer sem sedaj. Ponosen sem na mlado mesto Velenje in v tujini pripovedujem o njem in njegovih lepotah. Nekdaj sem korakal skupaj s prebivalci tega mesta na udarniško delo, na izgradnjo vodovoda, parkov itd. Pili smo vodo iz kozarca, ki je krožil od prostovoljca do prostovoljca, da smo zgradili del tistega kar sem med mojim obiskom ponosno razgledoval. Vsem rudarjem in bralcem Šaleškega rudarja prisrčne pozdrave. Rok Leskovšek, Lietzenburger str. 78, Berlin raslih, knjižničarstvo ter zbiranje, evidentiranje in vzdrževanje muzejske zbirke. Vendar zavod doslej teh dejavnosti ni opravljal iz povsem preprostega razloga, ker so ob ustanovitvi doma kulture takšne institucije že delovale povsem samostojno. Čeprav vse prizadete inštitucije opravljajo kulturno poslanstvo, pa se vendarle po svojih specifičnostih, načinu in vrsti dela, organizacijskih oblikah, načinu samoupravljanja, kadrovski strukturi in financiranju tako zelo razlikujejo, da je skupno samo njihovo kulturno poslanstvo. Najbolj pereče je vsekakor vprašanje financiranja, saj se naše financiranje močno razlikuje od tistega za knjižnico ali muzejsko zbirko. Zato obstoja ravno tu očitna nevarnost za stalne konflikte. Drugod v Sloveniji, na primer v Kranju, Celju, Mariboru, Ptuju, Slovenj Grad cu, so sorodne institucije samostojne in jih usmerjajo ter financirajo kulturne skupnosti. Zato takšen način usmerjanja in financiranja predlaga tudi naš u-pravni odbor. NEPRIJAZNI ZOBOZDRAVNIK Opisati moram dogodek, ki sem ga doživela 29. decembra lani v zobni ambulanti v Šoštanju. Mojega sina je že nekaj dni pred tem močno bolel zob, ker pa so bile bolečine čez dan milejše kot ponoči, ga kljub mojemu prigovarjanju nisem mogla spraviti k zobozdravniku. Omenjenega dne pa sva nekaj čez dvanajsto prišla v zdravstveni dom. Stopila sva k dr. Lubardu, ki se je ravno odpravljal domov. Prosila sem ga, če se hoče usmiliti otroka in mu pogledati bolni zob. Dr. Lubarda ni bil nič kaj prijazen in je tarnal, da je njegov delovni čas že potekel. Navsezadnje se je odločil in fanta sprejel. Bolni zob je bil že enkrat popravljen in je še mlečnik, zato sem zdravnika prosila, naj bi ga izpulil. Takrat se je ta zdrl nad menoj, da bo on napravil svoje, mene pa je nagnal iz ambulante, češ, da ima opravka s fantom in ne z menoj. Odstranila sem se in počakala v čakalnici. Ko je sin čez nekaj časa prišel, nisem vedela kako je z njim in sem zato vstopila v ambulanto ter zdravnika vprašala koliko dolgu- jem in če se mora še javiti pri njemu. Enako osorno kot prej, je odgovoril, da nič ne dolgujem in da naj bo fant v ambulanti naslednji dan ob pol osmih. Ker pa je sin imel drugi dan šolo ob tej uri, sem dr. Lubarda prosila, če bi lahko prišel k njemu že prej, saj sem vedela, da v ambulanti začnejo delati ob 7. uri. Takrat pa je zdravnik začel nad menoj kričati, da njega šola nič ne briga, da sem predrzna vsiljivka in da naj napravim kakor vem in znam. Ne nameravam kritizirati delo dr. Lubarda, ampak le njegov odnos do ljudi. Dobro se zavedam, da je šolan človek, jaz pa sem le preprosta delavka in mati, zato menim, da bi moral biti bolj kulturen. Povsod, kjerkoli sem imela opravka z izobraženci, sem naletela na prijazne in tople besede. Menim, da mora biti zdravnik prijaznejši in imeti human odnos do svojih pacientov. Za vzgled naj si dr. Lubarda vzame ostala dva njegova sodelavca — zobozdravnika. Štefka Prislan, Šoštanj NALOGE PRILAGODITI KRAJEVNIM PRILIKAM Pred dnevi je predsednik Skupščine občine Velenje Nestl Žlank sklical skupni posvet predsednikov odborov splošnega ljudskega odpora v krajevnih skupnostih, komisije za SLO pri bočinski skupščini in štab partizanskih enot ter komandirje enot. Predsednike SLO odborov so seznanili z določili zakona o SLO, ki se nanašajo na organizacijo in delo odborov za SLO v kra- jevnih skupnostih. Dogovorili so se o konkretnih nalogah odborov za SLO, ki jih bodo morali opraviti na bližnjih vajah partizanskih enot naše občine. Menili so, da ne morejo odbori delovati po navodilih, temveč se morajo prilagajati trenutni situaciji in krajevnim prilikam. Nenazadnje je bil namen tega sklica tudi, da se med seboj spoznajo ljudje s terena in vodstvo partizanskih enot. POPOTNI VTISI VIKTORJA KOJCA ZA PARIZOM ŠE SARAJEVO (6) .Janičarje so v pletenih koših po dva in dva na vsaki muli ali konju tovorili v daljni Istambul in v globoko Turčijo, kjer so jih vzgajali v strašne janičarje. Eden izmed teh nebogljenih lantov, ki so v pletenih koših leta 1516 romali preko Drine, je bil tudi ko-' maj 10-letni deček — kasnejši veliki vezir otomanskega cesarstva Mehmed paša Sokolo-vič, doma iz bližnjega visokogorskega sela Sokoloviči, po katerem si je znameniti paša obdržal tudi priimek. Torej je zasužnjen bosanski fantič postal na turškem dvoru najvišji dostojanstvenik in celo sultanov zet. Bistremu fantiču, ki je na obali Drine zadnjikrat z očmi objel svojo mater, ki ga je spremljala od odmače vasi do obale deroče reke, ne da bi jo še kdaj koli pozneje videl v življenju, si je ta kraj slovesa za vedno vtisnil v spomin. Skalnata, z rdečimi grmiči porasla obala valujoče Drine, na Gostinsko podjetje »PAKA« Velenje prireja za praznik dneva žena — 8. marec Družabni večer v vseh prostorih hotela • Sprejemamo rezervacije s predhodnim naročilom za skupine nad 10 oseb, ki jih organizirajo delovne ali druge organizacije in tem nudimo 10 odstotni popust za vse usluge. • Za žene bo ta dan prost vstop v bar. • Glasbeniki bodo pričeli z igranjem že ob 21. uri. • Rezervacije v recepciji hotela Paka, telefon 85-133. Tudi restavracija JEZERO sprejema Rezervacije za dan žena. • Skupinam nad 10 oseb, s predhodnim naročilom, bomo nudili 10 odstotni popust. • Glasba od 17. ure dalje. • Rezervacije sprejema restavracija JEZERO, POHITITE S PRAVOČASNIMI " re"zMva'cijamI n Gostinsko podjetje »PAKA« čestita vsem ženam za mednarodni praznik žena — 8. marec in se priporoča. |< kateri je omahovala njegova objokana mati In obupana klicala svojega sina, je malemu dečku ostala desetletja v spominu, dokler ni v letih svojega največjega vzpona in moči na sultanovem dvoru ukazal na tem mestu zgraditi impozan-ten kamenit most, ki se bd v veličastnem loku preko vitkih stebrov dvigal nad zeleno Drino skoraj do neba. Most je 17» metrov dolg in sloni na 11 lokih oziroma stebrih. Ker je bil most postavljen na važni trgovski magistrati Dubrovnik—Niš in Sarajevo—Carigrad je v svoji zgodovini doživel marsikaj zanimivega. V prvi svetovni vojni je prestal lagunsko, kar po-mcn| podzemno miniranje, v drugi svetovni vojni pa so ga Nemci tako težko poškodovali, da so ga po osvoboditvi obnavljali od 1949. do 1952. leta. Ko sem se sprehajal po mostu dvignjenim nad deročo Drino nekaj nad 15 m visoko in se pogovarjal s prijaznim muslimanskim duhovnikom — hadžijem (svetim romarjem), mi je zaupal ustno izročilo, da je nemirna Drina s svojimi gorskimi hudourniki leta 1896 preplavila most za cela i m, tako da lahko računam na polnih 18 m vodne gladine. Ko so pred leti pri Bajini Basti zaradi hidroelektrarne Peručac Drino zajezili, je do Višegra-da nastalo veliko umetno jezero, po katerem se ob nedeljah z malim parnikom prevažajo turisti do novega hotela, ki je tik ob mostu. Ker se je že dan nagibal k večeru, so od vseh strani začeli prihajati na most mladi fantje in dekleta, da se bodo na korzu (večernem sprehodu) malce med seboj pogovorili in razvedrili. Posebno všeč so mi bila dekleta oblečena v dolge in široke turške hlače dimije, ki so podobne našim pumpa-ricam, samo da segajo do glež-njev. Take hlače so po navadi sešite iz svile živili in kričečih barvah. Skupine deklet, še posebno pa tiste, ki so bile same, so posedle po nizki in široki ograji mostu ter čakale na fante, ki pa jih menda tudi tukaj ni dovolj, ker so pač odšli s trebuhom za kruhom po širnem svetu na pečalbo. Velenjski kontrasti izpred desetih let Novi center rudarskega Velenja je arhitektonsko skladna celota. Upravno poslopje rudnika, kulturni dom, delavska univerza, rudarski klub, hotel v gradnji, tri stolpnice, več stanovanjskih blokov, lepo urejene zelenice, cvetlične grede... »Velma« je uredila lepo prodajalnico, nova je v pripravi, Mladinska knjiga ima prvo knjigarno v Velenju. V ribarnici so tudi dela že skoro končana. Nova mesarija je takoj poleg nje. Podružnica banke, nova trgovina s konfekcijo, trafika. Iz upravnega centra raste tudi trgovsko središče, ki naj bi privabilo ljudi iz bližnje in daljne okolice. Večina stanovanjskih blokov je že polna stanovalcev. Okrog hiš je otroški živ-žav in vsi so zadovoljni. Nekateri br cajo žogo, drugi prenašajo ostanke opek, ki so jih zidarji pozabili nekje v bližini. Skačejo po deskah, ki so zložene pod stanovanjskimi bloki, kjer je še nedograjen prostor za bodoče obrtne obrate. Zvečer imajo težke obračune doma. Ta del mesta je brez otroškega igrišča. Zelenice ščiti paznik s piščalko. Mnogokrat prekine otroško igro žvižg ■ ■ ■ zopet je nekdo stopil na travo. Zopet žvižg • ■ Nekdo je zavozil na prepovedano pot. Tudi kolesarjem je ta pot preko trga novega centra prepovedana. Nekomu se je mudi lo pa je oprtil kolo prek ramena. Znašel se je, ker tudi tiščanje kolesa je prepovedano na teh poteh. Čas hiti, motorizacija iz dneva v dan narašča. Lastniki avtomobilov v Velenju so zasedli vsi drvarnice in šupe starega Velenja. Seveda ne zastonj. Velenjski urbanisti so pozabili na garaže! Pri kulturnem domu zmrzujejo in se tresejo kolesa, kajti kolesarnica ni pokrita. Tudi tako popularno in tradicionalno slovensko prevozno sredstvo ni našlo razumevanja velenjskih urbanistov. Ker ni našel brivca v novem Velenju je nič hudega sluteč šel v kra- -jevno brivnico v starem Velenju. Tu je naletel na opremo, ki so jo napa-birčili še iz pokojne Avstro-ogrske pri frizerjih nemškega porekla, ki so se 1945. leta priključili majskim izletnikom čez mejo. Sanitetna inšpekcija je zatisnila obe očesi. Od tistega časa hodi na striženje v Celje. Pod starodavno Herbe-steinovo vilo je mala hišica. Tu prodajajo mleko. Vendar to ni tako enostavno. Mleko delijo po spisku. Enkrat začnejo pri »a«, drugič pri »ž«. Zato pa le vsak drugi dan čakaš na mleko po pol ali pa tudi celo uro. Gospodinje izgubljajo čas tu pri mleku in tam pri zelenjavi in še enkrat, ko kupujejo kruh, ki ga tudi ni vedno na izbiro. Nekdo si je zaželel polico za knjige. Iskal je mizarja in ga našel. Toda, kdo se danes ukvarja s takšnimi uslugami? Ponudil mu je krsto, pa še to po protekciji. Poli- co je dal delati v Slovenj gradeč. Zobje so pač muhavi! Pred dnevi so ga boleli. Ko je prišel k velenjskemu zobozdravniku, ga niso več. Zato so mu tam odgovorili, da naj pride šele takrat, ko ga bodo spet boleli. Mož pa je šel k zobozdravniku v Celje, kajti v Velenju jih je očitno premalo. Osemletko je končal — v srednjo šolo bo šel spet v Celje, kajti v Velenju in Šoštanju je ni. To je videl opazovalec, ki je krožil po Velenju. V komuni pa je zvedel, da o mnogih stvareh razmišljajo in da bo že prihodnje leto zgrajena no-~va brivnica, v načrtu je t'roško igrišče, nov otroški vrtec, mlekarna, razne uslužnostne delavnice, nova moderna pekar na... Vendar čas hiti in terja hitrejše ukrepe, kajti standard ni samo lepo stanovanje, lep kulturni dom — tudi čisto striženje, popravilo stola ali omare, popravilo zob, šolanje otrok v domačem kraju, otroško igrišče, vrtec itd. Na letni konferenci Socialistične zveze v nabito polni dvorani so mnoga od navedenih vprašanj načeli. Pripravljenost udeležencev, da bi s prostovoljnim delom pomagali reševati je najboljši garant, da bodo omenjeni kontrasti kmalu izginili. To je zaprašeni sestavek nekega dopisnika iz Velenja, ki ga je napisal za objavo v Večeru. Zapis je o-stal v njegovem predalu. Po desetih letih ga je našel in privlekel na dan. Objavili smo ga v našem časniku zato, ker se v njem zrcali podoba tedanjega Velenja ... Naši alpinisti o sebi varnost glede tega izredno zmanjšala, zato sva vedela, da morava izredno previdno plezati, kajti že majhna nesreča bi lahko v tej novi situaciji povzročila tragedijo za oba. Preplezala sva Hinteršto-serjevo prečnico, ki je prvo-pristopnikom delala velike težave, kadar so se umikali iz stene. Po opisu bi moral pustiti vrv v prečnici, tega pa si nisva mogla privoščiti, kukovec ker so za nas vrvi predrage, da bi jih puščali v steni. Računala sva, da bodo to V EiGER NIKOLI VEČ Po nepisanih pravilih alpinistične etike, bi se naveza nas treh morala vrniti iz stene skupaj, kot je vstopila, ne glede na dosego cilja, ki ga je imela pred seboj. Tako sem razmišljal pri sebi, ko je izginjala Da-nijeva postava v dolino ... Z Janezom sva sedaj ostala sama s steno. Z odhodom tovariša je odšel tudi občutek varnosti, kajti v navezi treh bi si lažje pomagali v slučaju nesreče. Sedaj pa se je naša storile naveze, ki so medtem že plezale za nama. Te so se dvigale ob fiksiranih vrveh plezalcev, katere so bile speljane skoraj do prečnice. Mi te ugodnosti nismo uporabljali iz preprostega razloga, ker nismo vedeli za te vrvi, preden jih nismo ugledali že na samem koncu zgoraj pod prečnico. Naveze pred nami so lahko tako hitro napredovale. Za prečnico sva vstopila v »prvo ledišče« in si začela navezovati dereze. Na tem mestu nas je tudi prehitela prva izmed za nami prihajajočih navez. Prvo ledišče in ledeni žleb nad njim je pomenil za Janeza življenjsko srečanje z ledom. Prvič si je navezal dereze za takšno ledeno strmino. To sem vedel in zato sva se dogovorila, da si bova delo razdelila. On bo plezal kopne detajle stene kot prvi, sam pa sem sklenil plezati kot prvi v ledenih odsekih. Plezal sem naprej, nedol-go za tem je bil presenetljivo hitro za menoj tudi Janez. Hodil je po konicah derez, kot balerina, katere popolnost je motilo le izredno dolgo toporišče njegovega cepina, kar so z mu-zajočimi pogledi dali vedeti alpinisti, ki smo se srečevali z njimi v steni. Ni pa bil samo neličen cepin edini vzrok začudenja mimoplezajočih alpinistov, kajti preprosta oblačila, so glede na njihovo opremo delala med nami ogromen prepad, kot da so se srečali s prikaznimi iz klasične dobe alpinizma. Naj bo kakorkoli, moralo sva jim dvignila. (Dalje prihodnjič) PISE FRANC VERKO sapo mi je vzelo. Saj sem komaj čakal, da izginem od tod, ker mi je prevč lomilo ravnotežje. Klina sta bila zabita v preraščeno lusko. Siguren sem bil, da je to varovališče najbolj izpostavljeno v tej smeri. Hotel sem ga ojačati, tako da sem v edino razpoko nad klinoma zabil še en klin, pa je luska toliko odstopila, da je spodnji klin izpustil. To je bilo dovolj, da sem o-mahnil. Padec ni bil težak, saj me je prijatelj po enem V SEVERNI STENI GORE STRAHOV Iz poči ven ne morem, ker je vse gladko. Kline kro-parje zelo preklinjam, ker se pod udarci kladiva gle-ve kar krivijo. Na vse mogoče in nemogoče načine se potegujem in odrivam naprej. Nekaj prijemov naprej zagledam dva klina. Se malo telovadbe in že visim v majavih klinih. Najbolj zagnan in koncentriran v plezanje zaslišim prijateljev glas, da je konec vrvi. Kar metru obdržal. Vnovič sem se prepričal, da je na dvojno vrv res varno plezati. Z jezo sem se potegnil nazaj do klinov. Ponovno sem vse pregledal, če se da kje zabiti klin, vendar brez u-speha. Odločil sem se, da zavrtam v živo skalo dva centimetrsko luknjico in vanjo zabijem klin »svedrovec«. S tem sem ojačal varovališče. Iveku sem povedal, kakšen stant imam in da se žemarjev ne sme poslužiti, ker potem bi' praktično oba visela v tem svedrovcu. Pod veliko o-bremenitvijo bi še ta izpustil in bi lahko prišlo do hudega padca. Tudi kot drugi v navezi je moral v tem raztežaju dati vse od sebe, saj mu jaz nisem mogel z vrvjo skoraj nič pomagati. Komaj sem sam zdržal napor, saj sem visel v stremenih kot pajek in tudi krči so me začeli prijemati. S težavo sem našel majhno luknjico in zabil kratek klin 2 cm globoko. Vanj pa opnem zanko zava-i rovanja. Skozi opraskane dlani mi počasi drsi vrv. Precej časa mine, preden pride Ivek do mene. Zadi-J hana stojiva ob previsni mokri luski in Ivek mi čestita za ta raztežaj. Soglas-j na sva, da tako težkega mesta, kjer bi se plezalo prosto, nisva imela še rii-l koli, od kar plezava. Zamenjava si opremo ter s skupnimi močmi potegneva še nahrbtnik, katerega sva i-mela navezanega na vrvi za transportiranje, nato pa Ivč začne plezati naprej. Kmalu sem zaslišal neko godrnjanje nad glavo. (DALJE PRIHODNJIČ) PERSPEKTIVNI RAZVOJ SREDNJEGA IN VIŠJEGA ŠOLSTVA V OBČINI VELENJE IN RAZVOJ ŠOLSKEGA CENTRA Šole približati področjem kjer živi delavska in kmečka mladina Velenje je v kratkem času postalo zelo močno gospodarsko, družbeno in politično središče Šaleške doline. Hiter in intenzivni razvoj pa poraja tudi mnoga specifična vprašanja, ki jih drugod ne poznajo ali pa so izražena v manjši meri. Gospodarstvo večinoma zaposluje mlado delovno silo, zato je število mladine do 18 let v skupnem številu prebivalstva zelo veliko in bo ob predvidenem skupnem porastu števila prebivalcev v letu 1975 za 6.700 znašalo 12.444 Ob sedanji stopnji natalitete in priseljevanja se bo število predšolskih in šoloobveznih otrok povečalo do leta 1975 za 2.314. Ti podatki postavljajo pred družbeno skupnost občine Velenje mnoge naloge, med katerimi je zelo pomembna naloga, omogočiti vsem mladim naše doline šolanje in poklicno usposabljanje v skladu z njihovo sposobnostjo in v skladu s potrebami nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja. Ker nočemo, da bi se ta razvoj zaustavil na doseženi ravni, bomo morali ustvariti pogoje za izobraževanje in vzgojo naših otrok tudi na srednji in višji šolski stopnji. Vlaganje v izobraževanje mladih je najboljša dota, ki jo lahko damo svojim otrokom, obenem pa je to najrentabilnej-ša naložba. V to vlaganje nas sili tudi dejstvo da gospodarskim organizacijam in ustanovam v naši dolini zelo primanjkuje delavcev z ustrezno izobrazbo in kvalifikacijo. Smo v situaciji, ko moramo kvalificirane delavce in delavce s srednjo, višjo in visoko izobrazbo iskati večinoma izven doline, mnogokrat pa se tudi dogaja, da gospodarske ogranizacije druga drugi jemljejo kvalificirane in izobražene ljudi. Kljub relativno dobri kvalifikacijski strukturi delavcev v posameznih delovnih organizacijah pa so še vedno velike potrebe in možnosti, da z organizacijo primernih oblik šolanja tudi to strukturo popravimo. Tudi podatek, da manj kot polovica otrok, ki izpolnijo osnovnošolsko obveznost, nadaljuje šolanje v poklicnih in srednjih šolah, kaže na to, da je na področju občin Velenje, Žalec, Dravograd, Slovenj Gradec in Mozirje še veliko mladine, ki bi lahko nadaljevala šolanje in se usposobila za prevzemanje odgovornih delovnih nalog. Na področju teh občin leonča letno osnovnošolsko obveznost okoli 2.000 otrok, od katerih jih le nekaj čez 900 nadaljuje šolanje, vsi drugi pa o-stanejo doma, ali pa se zaposlujejo kot nekvalificirani delavci. Pa tudi mladi, ki že nadaljujejo šolanje, so v nezavidljivem položaju, saj morajo šolanje nadaljevati izven mesta stalnega prebivališča. To prinaša s sabo mnoge materialne probleme, ne smemo pa pozabiti na negativne vzgojne rezultate, ki iz takšnega načina šolanja izhajajo. Prav v najbolj občutljivem obdobju se mladi izmaknejo naši kontroli in kontinuiranemu vzgojnemu vplivu. Pri takšnem načinu šolanja je vprašljiva tudi izobrazbena raven absolventov raznih šol, če poznamo na eni strani zahteve učnih programov, na drugi strani pa pogoje šolanja in učenja. Za nekatere poklice drugod sploh ni možnosti pridobiti si ustrezno kvalifikacijo in izobrazbo. • ŠOLALI SO SE LAHKO VEČINOMA OTROCI PREMOŽNEJŠIH Mnogi kvalificrani delavci in strokovnjaki, ki šolajo svoje otroke na srednji, višji ali visoki šolski stopnji, so iz Velenja odhajali in se priseljevali v mesta, kjer so možnosti za šolanje dane. Tudi na takšen način izgubljamo kvalificirano in strokovno usposobljeno delovno silo. Brž ko je v Velenju začela s poukom gimnazija kot splošno izobraževalna šola in pripravljalnica za višješolski in visokošolski študij, se je odseljevanje zmanjšalo. Z uresničitvijo tu prikazanega razvojnega programa srednjega in višjega šolstva pa bi to odseljevanje gotovo omejili na minimum. Zaradi nerazvitega srednjega in višjega šolstva v občini Velenje so lahko doslej šolanje nadaljevali le otroci premožnejših staršev. Namesto, da bi izobraževali in šolali mlade ljudi glede na njihove intelektualne sposobnosti, smo jih šolali glede na njihove materialne in finančne možnosti; in-s'tem izgubili velik intelektualni potencial. Tudi v tem se kaže socialna diferenciacija, potrjuje pa jo podatek, da je 70 °/c vseh študentov na višjih in visokih šolah iz občine Velenje, otroci uslužbencev, vodilnih delavcev, strokovnih delavcev in podobnih kategorij prebivalstva, le 30 "/o pa je otrok kmetov, nekvalificiranih in kvalificiranih delavcev. Moramo si prizadevati, da bo bodoča inteligenca izhajala iz delavskih in kmečkih vrst vsaj v toliki meri kot iz vrst zgoraj naštetih kategorij. Gre enostavno za to, da uveljavimo na področju šolanja izbiro izključno po sposobnostih, odpraviti pa moramo doslej veljavno izbiro po finančnih in materialnih kriterijih. To pa bomo dosegli le na ta način, da bomo šole približali področjem, kjer delavska in kmečka mladina živi; da tudi zanjo ne bo finančnih ovir pri šolanju. • VELENJE RABI MOČAN ŠOLSKI CENTER Sodimo, da bi mnoge od naštetih problemov lahko povsem rešili, mnoge pa omilili, če bi v Velenju osvojili koncept razvoja močnega šolskega centra, ki bi usposabljal ljudi za širok spekter poklicev. Pobudnik te zamisli je RŠC Velenje, ki je bil že doslej glavni nosilec strokovnega izobraževanja. Vendar pa bi lahko vse ljudi, ki so se doslej poklicno in strokovno usposobili na RSC, razčetverili, pa še ne bi pokrili vseh potreb po kadrih v gospodarskih organizacijah občine Velenje. Zasledovati moramo tudi cilj, da ustvarimo v Velenju višek strokovnega kadra, ki bo nosilec razvoja in napredka v gospodarskih organizacijah v občini. • DOSEDANJA VLOGA RUDARSEGA ŠOLSKEGA CENTRA Strokovno šolstvo v občini Vplenje razvija svojo dejavnost v okviru rudarskega šolskega centra. Pomembnost tega zavoda v okviru občine Velenje in širše regije kronološko pokaže njegov naslednji razvoj: Z ustanovitvenim letom 1958-1959 je začel RSC pod nazivom Industrijska rudarska šola s poklicno šolo rudarske stroke, v katero se je vpisalo 70 učencev ter s poklicno kovinarsko in elektro šolo, v katero se je vpisalo po 16 učencev. Zanimanje za tovrstno izobraževanje je tekom let povišalo vpis v taki meri, da se je v letu 1970/71 vpisalo v rudarsko poklicno šolo 129 učencev, v poklicno šolo kovinarske stroke 90 učencev ter v poklicno šolo e-lektro stroke 105 učencev. Za potrebe RLV je bila v šolskem letu 1960/61 ustanovljena šola za VK rudarje, ki je usposobila eno generacijo. V letih od 1963 do 1969 je obstajala poklicna šola za rudarje — strojnike, ' ki pa se je ukinila zaradi velike tendence po ustanovitvi tehniške šole rudarske stroke. Le-ta je zaživela v šolskem letu 1962/63 in je sedaj edina to-vrsta šola v SRS za usposabljanje rudarskih tehnikov. Šolsko leto 1970/71 je začelo u-sposabljati nov profil strokovnjakov' ž ustarto^itvtjo tehniške šole — elektro odsek, oddelek za šibki tok, v katero se je vpisalo 50 učencev. Poleg naštetih rednih šol so bili na RSC še tečaji za usposabljanje kopačev in pomočnikov kopačev ter tečaji za inštruktorje ter učitelje praktičnega pouka. Kako družbeno pomemben je obstoj in nadaljnji razvoj RSC, nam daje podatek, da je dobilo v njegovem 10-letnem obstoju kvalifikacijo 2.278 učencev, in sicer: na poklicni šoli rudarske stroke 942 učencev, na poklicni šoli za rudarje strojnike 130 učencev, na poklicni šoli elektro stroke 197 učencev, na poklicni šoli kovinarske stroke 332 učencev, v tečajih za VK rudarje 62 učencev, v enoletni šoli 157 učencev, v tečajih za kopače 127 učencev, v tečajih za pomočnike kopačev 145 učencev, v tečajih za učitelje prakt. pouka 32 učencev, v tečajih za inštruktorje 85 u-čencev in v tehniški šoli rudarski odsek 69 učencev. Skupaj torej 2.278 učencev. V šolskem letu 1971/72 so na RSC naslenje šole: tehniška šola rudarski odsek s 7 odd. in 96 učenci, tehniška šola elektro odsek 4 odd. (za 1. in 2. raz.) 98 učencev, poklicna šola rudarske stroke 13 odd. in 252 učenci, poklicna šola elektro stroke 12 odd. in 259 učenci in poklicna šola kovinarske stroke 10 odd. in 252 učenci. Zaradi večje družbene pomembnosti ter večjih zahtev delovnih organizacij po kadrih najrazličnejših profilov, predvideva perspektivni plan do leta 1975 naslednje šole: poklicna šola rudarske stroke 3 raz. 15 odd. 375 uč., poklicna šola kovinarske stroke 3 raz. 12 odd. 300 uč., poklicna šola elektro stroke 3 raz. 12 odd. 300 uč., poklicna šola gostinske stroke 3 raz. 3 odd. 75 uč., poklicna šola trgovske stroke 3 raz. 3 odd. 75 uč., tehn. šola rudarske stro- ke 3 raz. 6 odd. 150 sluš. tehn. šola elektro stroke šibki tok 4 raz. 8 odd. 200 sluš., tehn. šola elektro stroke — jaki tok 4 raz. 8 odd. 200 sluš., tehn. šola strojne stroke 4 raz. 8 odd. 200 sluš., gimnazija 4 raz. 8 odd. 200 sluš., višja šola tehniških smeri 3 raz. 3 odd. 75 sluš. Po sedanjih predmetnikih bo v šolskem letu 1975/76 v vseh navedenih šolah in oddelkih 1.750 učnih ur, za kar bo potrebno 63 novih predavateljev s tedensko obveznostjo 20 učnih ur predavanja. V tekočem šolskem letu predava na RSC 37 predavateljev, ki opravijo v vseh oddelkih tedensko 997 učnih ur, oziroma posamezni predavatelji 28 ur; to dejstvo pa se odraža na preobremenjenosti predavateljev in zmanjševanju kvalitete pouka. • MANJKA SOLSKIH PROSTOROV Za razširitev obstoječih in u-stanavljanje novih šol po perspektivnem planu pa se pojavlja problem šolskih prostorov. Tako bi morali v letu 1975 povečati število učilnic za 8, če bi želeli nadaljevati pouk v dveh izmenah; enoizmenski pouk bi zahteval 16 novih učilnic z vsemi pripadajočimi in potrebnimi prostori ter telovadnico. Obstoječi šolski objekt RSC s 5.174,87 m® površine je do skrajnosti izkoriščen, saj je pouk neprekinjeno od 6. do 21. ure. Letošnji rekordni vpis bi zahteval celo nočni pouk, če ne bi gimnazija Velenje odstopila za popoldanski pouk dve učilnici. Nerešljiv problem pa bo nastal pri vpisu v naslednje šolsko leto, če se obstoječe prostorske kapacitete ne bodo fipvečale ,z,izgradnjo nove,>oIe. Za izgradnjo novega šolskega objekta ne vidi RSC v lastnem okviru nobene rešitve, ker ga vežejo obveznosti kreditov za obstoječo šolo, stanovanjsko stolpnico in industrijsko halo. Vzporedno s potrebami po šolskih prostorih se pojavljajo enako pereči stanovanjski problemi, posebno zaradi tega, ker RSC nima možnosti povečati stanovanjski fond. Trenutno ima RSC 80 prošenj za dodelitev stanovanj, katere ne bo uspel rešiti sam, temveč samo s sodelovanjem gospodarskih in drugih organizacij občine Velenje. Zavedajoč se teh dejstev, ki so problem za širšo družbeno skupnost, je začel RŠC akcijo zbiranja finančnih sredstev za izgradnjo novega šolskega objekta, ki bo začasno izpopolnil program dograditve 5.000 m! šolskih prostorov, katerega si je zadala družbena skupnost občine Velenje. Sam šolski objekt bo obsegal šolsko poslopje s telovadnico, in sicer enake izvedbe kot je že obstoječi objekt RSC, s tem, da bodo v spodnjih kletnih prostorih delavnice za praktični pouk TV mehanikov, elektro in strojnih tehnikov, prostori za tehnični pouk gimnazije ter TV servis. Ker že obstajajo projekti obstoječega objekta, ne bo potrebno novih projektov za novo šolsko poslopje. Šolski objekt, katerega predračunska vrednost znaša milijardo štiristopetinosemde-set milijonov din, bo lociran v neposredni bližini že obstoječe šole RSC ter se bo tako vključil v urbanistični kompleks šolskih objektov mesta Velenja. Finančna sredstva za izgradnjo novega šolskega objekta moramo do višine 2 tretjin predračunske vrednosti zbrati v občini Velenje, to je 990 milijonov, tretjino, to je 495 milijonov pa bo prispevala republiška izobraževalna skupnost. Velenjski gasilci v novem domu V prihodnjih dneh se bodo gasilci preselili v nov dom, ki je ob Celjski cesti. Gaslici bodo imeli v domu večje možnosti za boljše o-pravljanje njihovega poslanstva, ker je dom sodobno urejen in ima vse potrebne prostore. V njem je 5 garaž, večja delavnica, komandna soba, društvena pi-sarnan, učilnica, kopalnice, orodjarna v kateri bodo namestili gasilsko opremo za 40 ljudi, skladišče za civilno zaščito, hišnikovo stanovanje, večja dvorana, dve garsonjeri in prostor za občinsko gasilsko zvezo. Predračunska vsota za gradnjo doma je 1,300.000 dinarjev, finansirali pa so jo iz sklada negospodarskih investicij. Gasilski dom v Velenju je zgradilo gradbeno podjetje »Vegrad«. Prvič se bodo v njem zbrali velenjski gasilci 4. marca, ko bodo imeli 75. občni zbor. Ker v domu še ni telefonske veze, prosijo gasilci vse, da ob možnih požarih, obvestijo na drug način dežurnega v domu. Svetina razstavlja v Slovenskih Konjicah Pretekli torek so v Slovenskih Konjicah v avli šole Dušana Jereba v okviru meseca kulture, otvorili razstavo slikarja Jožeta Svetine iz Zavodenj in Aleksandra Kovača. Dela, ki jih razstavljata, se povsem razlikujejo, saj Svetina razstavlja slike, Kovač pa kipe. Jože Svetina se je na tej razstavi predstavil z akvareli in olji. V RSC: aktiv mladih proizvajalcev V rudarskem šolskem centru je v jamskih šolskih deloviščih zaposlenih blizu osemdeset mladincev, ki niso bili organizirani v mladinskem aktivu. Da bodo v bodoče bolj seznanje- ni z vsemi dogajanji v RŠC in družbi, so ustanovili aktiv mladih proizva jalcev. Za predsednika aktiva so izvolili Jožeta Kaj-bo, za sekretarja pa Leopolda Roberta. Zimske počitnice Letos je nam otrokom zima naklonjena. Prve dni počitnic je že začel padati sneg. Vsa vesela sem ga o-pazovala skozi okno. Le padaj sneg, sem si mislila. Hodila sem tudi v smučarski tečaj. Tik pred kon- cem tečaja je močno sneženje preprečilo tečaj. Vsak dan sem se tudi u-čila. Tako se prehitro minile počitnice. Magda Omladič, 1. a Osnovna šola Šmartno ob Paki V GIMNAZIJI PREMALO IDEJNOSTI PRI POUKU Zadnje čase vedno bolj razpravljamo in komentiramo o idejnosti pouka v naših šolah. Pred nedavnim je bil takšen razgovor tudi v velenjski gimnaziji, ki so se ga poleg sekretarja občinske konference Zveze mladine Jožeta Kandolfa u-deležili tudi člani predsedstva mladinske organizacije z gimnazije, ravnatelj Bojan Glavač in mentor mladinske organizacije. Po tem razgovoru niso sprejeli bistvenih zaključkov, splošna ugotovitev navzočih pa je bila, da je premalo prisotna idejnost pri pouku. Učni načrti ne predvidevajo dovolj časa za vzgojo in idejno delo z dijaki. Letos ni na gimnaziji niti mladinskih ur, ker so določene tedenske ure in so mladinske ure avtomatično izpadle iz urnika. Bili so tudi mnenja, da so nekateri profesorji v velenjski gimnaziji premalo usposobljeni za idejno politično delo z mladimi. Kljub vsemu pa so se domenili, da bodo še naprej iskali zanimive in sprejemljive oblike dela in z njihovo pomočjo nudili dijakom več marksistične ideologije. PREKLIC • Veljavnost plačilnega kartončka RLV številka 136, pre-klicuje Stanko špegel, Jenkova 11, Velenje. PRODAM • Ugodno prodam: izpušni lonec, razdelilec vžiga (vertei-ler), bencinsko črpalko, vpli-njač, oljni in zračni filter za Ford — 20 M. Gričar, Celjska 58, Velenje. STANOVANJA • Soliden mlad par išče nc-opremljeno sobo, po možnosti s posebnim vhodom in souporabo sanitarij, v Velenju ali okolici. Nudi 2.000 din nagrade. Naslov v uredništvu. RAZNO • Na dom sprejmem takoj žensko za varstvo 9-mesečnega otroka od 6. do 13. ure. Plačilo po dogovoru. Naslov v uredništvu. It II S® bvA m kte® II m Ste® Sl<® im Ste® s® m sl<® ■k gl Sffi ste® ia Ste® m m m i? It p i m* Ste® ^ ste® m # ti m. M Ste® i t i Sč® Si® P ¥ »s i si® IrM It si® s® s® It It It It It # m m gi n it it p si ii S si<® ste® '.Ml U/t! \ I/J/jt \ \ ljl,l WlJl*\\/Jij! \ I lJ/,1 \ 1 iJl^l V l iJl f\\tJhl\\ /JtA 1 I /^7. '* V prizadevanjih, nnditi Velenjskemu potrošniku ceneno in bogato izbiro blaga SMO ODPRLI RENOVIRANO BLAGOVNICO CmkA prej »VELMA« in jo bomo postopoma preuredili v SPECIALIZIRANO BLAGOVNICO Z OBLAČILI Poleg pestre izbire vseh oblačilnih pripomočkov je v tej blagovnici potrošnikom na voljo velik KONFEKCIJSKI ODDELEK S PRIKROJEVAINICO kjer vam v nekaj urah kupljeno konfekcijo prikrojimo brezplačno po vaši meri v posebni krojaški delavnici blagovnice tm km ste® P i m ste® m * i is m tf i i s i i s ti n ste® it ste® it? Stt® ste® ¥M II is ZV0 g&S Ste® --M m> IfM MS ste® A P) si? lis ii p is sv, im bM ste® S#j5 ¥M Razširjena šola vabi Učenka 4. razreda Metoda Vidmar je prerezala pred vhodnimi vrati razpeto vrvico in tako simbolično odprla prizidek osnovne šole Biba Ročk. Letos mineva 195 let odkar so v Šoštanju začeli s poukom. Od tistih časov je šolsko poslopje povsem -—S spremenilo videz. Večkrat so ga obnovili in prezidali. Tako je bilo tudi za praznik republike 1963. leta, ko Med številnimi gosti je bil tudi naš prijatelj Franc Le-skošek-Luka Na otvoritveni svečanosti sta spregovorila ZOFIJA VR-HOVEC (levo) o slovenskem kulturnem prazniku in ravnatelj MATJAŽ NATEK, ki se je zahvalil delovnim ljudem za darovani prispevek. Z njihovo pomočjo so zgradili šolski prizidek blagovnica »CENTER« M m ii ft n m ste® ste® M m /~\Xi /—\Xi f^SI 'SK^i i ti i J/A~w iJiaw i Ju \ i iJ/A\\iJimw TJist\\ iJbf\\ /J/J\\ iJt,i \ i ///w \ i /-7wv \ iJiA\\ iJim \ i iJ/m \ i \ i iJi* \ i iJ/j \ i iJi,i \ \ iJ/a \ 11 Ju \ i v i iJ/,i \ \/J/m \ i \ i \ i i^hi \ i />-/w \ i/Jt. Splošno gradbeno podjetje VEGRAD Velenje IŠČE NOVE SODELAVCE 1. strojnega tehnika za pripravo dela 2. strojnega tehnika za vodjo izpostave SIP za sektor Beograd 3. pet KV slikopleskarjev 4. štiri žerjaviste z izpitom 5. več KV ali VK stavbnih in strojnih ključavničarjev 6. več KV aH VK obratnih električarjev Pogoji: Pod 1. in 2. strojni tehnik s 3—5 let prakse v industriji Pod 3., 4., 5. in 6. izpit za kvalifikacijo z nekaj let prakse. Samsko stanovanje zagotovljeno, družinsko po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku podjetja, razmeroma ugodni. Ponudbe pošljite na kadrovski oddelek podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. je bila šola popolnoma obnovljena, v prizidku pa so uredili stanovanja za hišnika, jedilnico, ravnateljevo pisarno in šolsko kuhinjo. Denar za to preureditev je v celoti prispeval kolektiv šoštanjske elektrarne. Šolsko poslopje pa je kmalu postalo pretesno. Mladeži je vedno več in je zaradi tega manjkalo učilnic. Delovni ljudje velenjske občine so se na referendumu odločili, da bodo svoj delež prispevali tudi za odpravo prostorskih problemov, ki so bili v osnovni šoli Biba Ročk. Z njihovimi prispevki so za slovenski kulturni praznik v Šoštanju odprli prizidek, v katerem so 4 učilnice, garderobe in velik prostor za proslave in splošno rabo. Na otvoritveni svečanosti, ki so se je udeležili številni šoštanjčani, so bili tudi ugledni gostje Franc Lesko-šek Luka, član sveta federacije, Nes.tl Žgank, predsednik občine, Ivan Atel-šek, republiški poslanec in generalni direktor Gorenja, Franjo Korun, politični sekretar komiteja ZKS, Olga Vrabičeva, inž. Ciril Mislej, direktor elektrarne in drugi. Ravnatelj šole Matjaž Natek je ob tej priložnosti povedal tudi tole: »Razumevanje naših delovnih ljudi je pripomoglo, da bomo odslej imeli kabinetni pouk, da smo dobili nekaj prepo-trebnih šolskih prostorov, kot so knjižnica, kabineti in velik večnamenski prostor. Še bolj pa smo skupaj s starši zadovoljni, da smo dosegli idealno pri našem delu, to je, da bo v prihodnje pouk le v eni ali izmeni in pol. Prostori bodo verjetno kmalu pretesni, da bi lahko sprejeli vse novince, ki še danes brezskrbno žive doma. Kakorkoli že, v sedanji situaciji bomo nudili popoldan v prostih učilnicah varstvo vsem tistim o-trokom, ki so prepuščeni sami sebi, ker so starši zaposleni ... Zato smo zadovoljni z doseženim. Ni lepšega darila za slovenski kulturni praznik, kot nova šola. Tebi delovni človek velja naša zahvala.« " Prizidek je zgradilo GIP Gradiš, projektiral pa ga je Adi Miklavc, dipl. inž. arh. Otvoritev so posvetili tudi 10-obletnici Napotnikove galerije, ki je zbrala 134 u-metniških del in si pridobila velik sloves. Koteks -Tobus odkupuje kože za področje občine Velenje od 1. marca dalje pri Mihu Kortniku, Primorska 2, Šoštanj Kratek pas, dolgo življenje ffim KAKO SHUJŠATI? Rejenost, ki se je navadno zavedamo šele pri štiridesetem ali petdesetem letu, je običajno posledica napak, ki smo jih zagrešili vse od polnoletnosti dalje. Seveda pa bi bilo napačno, če bi začeli shujševalno kuro v želji, da bi posledice desetih let popravili v nekaj tednih. To bi zagotovo škodovalo zdravju. Zdrav človek lahko namreč normalno shujša le za okoli G kilogramov letno. Ce želimo shujšati, moramo biti vztrajni in potrpežljivi. Spremenimo odnos do hrane — Pritrgajmo si v začetku samo malenkost (pustimo na krožniku maščobo, žlico krompirja)! — Pri večerji ne jejmo kruha, če ga večerja ne terja! — Ne jejmo preveč slano in tudi ne preveč sladko! — Ne pijmo po nepotrebnem! Več gibanja vsak dan Ce bomo vsak dan eno uro hodili ali se ukvarjali s kako drugo sodobno aktivnostjo, se ob nespremenjeni količini kalorij v hrani ne bomo redili. Ce želimo shujšati, pa se moramo ukvarjati dodatno in redno (vsak dan) z aktivnostmi, ki nas bodo do dobra oznojile. To so športne panoge, ki terjajo daljšo aktivnost — hitra hoja, tek, plavanje na dolge proge, kolesarjenje, planinstvo, športne igre in podobno. Ne zadovoljite se zgolj z domačo telovadbo, ki je sicer zelo koristna za gibljivost in moč sklepov ter mišic, ne pa enako tudi za izgubo teže. Pomaga le toliko, da lahko sedemo za mizo, ne da bi se bali, da se bomo zredili. Tolščo lahko izgubimo le po vsem telesu, ne pa samo na trebuhu. OSNOVNOŠOLCI NA PODROČNIH PRVENSTVIH Komisija za smučanje pri ObZTK Velenje je bila skupaj s smučarskim klubom Velenje organizator področnega prvenstva osnovnih šol celjske in zasavske regije za cicibane in mlajše pionirje. Starejši pionirji in mlajši mladinci so nastopili na tekmovanju pod Kumom, kjer so bili organizatorji Trboveljčani. Obe tekmovanji sta odlično uspeli. Na Golteh je nastopilo 110 najmlajših smučarjev. Cicibani so tekmovali na progi dolgi 500 m z 18 vrat-ci, mlajši pionirji pa na progi dolgi 650 m z 28 vrat-ci. Od velenjskih šolarjev sta se najbolj izkazala cicibana Andrej ka Glavač in Radovan Gaber, ki sta osvojila prvi mesti v svoji skupini. Rezultati tekmovalcev naše občine: Cicibani — 1. Radovan Gaber (Vel.) 39,2; 2. Gorazd Salej (Vel.) 46,4; 3. Franci Korber (Šmartno) 47,9. Cicibanke: 1. Andrejka Glavoč (Vel.) 38,4; 2. Suzana Cesar (Vel.) 45,0. Mlajši pionirji — 1. Jure Eberlinc (Trbovlje) 50,7; 14. Mitja Horvat (Vel.) 63,4; 16. Marko Kolšek (Š) 67,4; 17. Jože Lebar (Vel.) 70,2; 20. Želj ko Kovačič (Vel.) 74,9. KROS ZA DRŽAVNO PRVENSTVO V VELENJU VEGRAD, POKROVITELJ VELIKEGA TEKMOVANJA Velenje bo 5. marca prizorišče državnega prvenstva v krosu za vse kategorije. Organizacijo tega zahtevnega tekmovanja je AZ Jugoslavije zaupala atletskemu klubu Velenje. Prizadevni atletski delavci v Velenju so se z vso vnemo lotili priprav, da bo tekmovanje kar najbolje uspelo. O tem, kako se pripravljajo in kako bodo potekala tekmovanja je predsednica AK Velenje VERA ZUPANČIČEVA povedala: »Organizacija tako zahtevnega tekmovanja zahteva vsestranske priprave. Potrebno je preskrbeti prenočišče in prehrano za 300 tekmovalcev. Pripraviti in urediti tekmovalne proge za teke od 1.000 pa do 10.000 metrov. Izdali bomo poseben bilten z vsemi podatki o Velenju, atletski dejavnosti in z navodili za tekmovalce, urnik tekmovanja in drugo. Tekmovanje se bo pričelo ob 10.30 z detilejem nastopajočih in otvoritvijo. Ob 11. uri tek — 3.000 m — mlajši mladinci Ob 11.20 tek 1.000 m — mlajše mladinke STRELCI ZA »ZLATO« PUŠČICO Na strelišču Rudarja je bilo izvedeno strelsko tekmovanje z zračno puško za »Zlato puščico«. Nastopilo je 17 strelcev, od tega se je plasiralo 7 strelcev za občinsko tekmovanje, ki bo 19. aprila letos na istem strelišču. Norma za občinsko tekmovanje za »Zlato puščico« je 4G0 krogov. Rezultai: 1. Hinko Bola, 535 krogov; 2. Dušan Perkač, 522; 3. Kazem Ob 11.35 — tek 4.000 m — starejši mladinci Ob 11.55 — tek 1.500 m — starejše mladinke Oh 12.10 — tek 6.000 m — mlajši člani Ob 12.40 — tek 2.000 m — članice Ob 13.00 — tek 10.000 m — člani Tudi velenjski atleti se vestno pripravljajo za nastop na državnem prvenstvu. Nastop na republiškem prvenstvu v Ljubljani pa bo izbirno tekmovanje. Računamo, da bo na državnem prvenstvu startalo blizu 30 Velenjčanov. Največ možnosti za dobro uvrstitev imajo Marjana Hojan, Darinka Ram-šak, Silvo Berlak, Edo Hojan, Zvone Hižar, Osman Hasič, Tone Vedenik, Miran Žagar, Stanko Koselj in drugi.« Najboljši posamezniki bodo dobili diplome, najboljša ekipa pa zastavo krosa. To podeli AZ Jugoslavije. Pokrovitelj tekmovanja bo splošno gradbeno podjetje Vegrad, ki bo podelil praktične nagrade najboljšim. VELENJČMI V VODSTVU Mlajše pionirke — 1. Barbka Jagrič (Celje) 55,9; 6. Irma Melanšek (BV) 61,8; 11. Saša Piano (Vel.) 69,3; 14. Danica Urbane (BV) 71,3; 15. Milojka Kovač (š) 72,1. V Lotovžu pod Kumom so se na 500 m dolgi progi z 28 vratci pomerili starejši pionirji in mlajši mladinci. Rezultati: Starejše pionirke (20 tekmovalk) — 1. Sanja Prelog (Celje) 43,1; 6. Irena Ževart (Vel.) 49,4; 11. Tatjana Strozak (Vel.) 54,7; 12. Irena Gorogranc (Vel.) 56,1. Starejši pionirji (30 tekmovalcev) — 1. Branko Hriberšek (Griže) 44,6; 11. Oskar Žohar (Vel.) 46,2; 18. Marko Šuligoj (Š) 50,7; 19. Vojko Petek (Šmartno) 51,8; 21. Igor Pečovnik (Vel.) 35,8. Mlajši mladinci (30 tekmovalcev) — 1. Jože Polde (Trbovlje) 39,4; 10. Blaž Kralj (Vel.) 46,2; 12. Srečko Godec (Vel.) 47,2; 14. Vojko Arlič (Vel.) 47,9; 19. Vojko Stiplovšek (Vel.) 49,8; 20. Rajko špital (Vel.) 50,0. V drugem kolu II. zvezne lige zahodne skupine dvigalccv uteži, so Velenj-čani nastopili v Banja Luki. V dvoboju z domačimi so bili Velenjčani uspešnejši in zmagali z rezultatom 4 : 3. V skupnem seštevku pa so dvignili 1557,5:1367,5. Lestvica po II kolu: 1. Rudar (V) 2. Split 3. Prevoje 4. Železničar 5. Partizan (BL) 6. Partizan (K 2 2 0 0 10: 3 4 2 1 1 0 17: 6 3 2 1 0 1 10: 4 2 2 1 0 1 7: 7 2 2 0 1 1 6: 7 1 2 0 0 2 0:13 0 SEDEMNAJSTIČ ZA KAJUH0V POKAL InesrečeA ANTON JAMNIItAR iz Velenja, Zidanškova 1, je S. februarja ob 13.30 vozil po cesti iz Slovenj Gradca v Velenje avtobus CE 332-40. Pri železniškem nadvozu v Paki mu je pripeljal nasproti tovornjak s prikolico, ki ga je vozil Janko Ozebek. Jam-nikar je močno zavrl in ga je zaneslo v prednji levi blatnik tovornjaka. Na obeh vozilih je za okrog 25.000 dinarjev škode. Jamnikar pa je bil laže poškodovan po obrazu. Na sliki je poškodovan avtobus. Posamezniki so dvignili za Rudarja — Viktor Gros 155, Jože Zaluberšek 307,5, Bogdan Adamič 320, Tone Sušek 325 in Franc Melanšek 360 kg. Najboljši pri Banjalučanih pa je bil Srečko Vujinovič s 335 kg. Partizan Šoštanj bo v nede- uri na Starih stanah. Tekmo- ljo 27. t. m. priredil na Golteh vanje bo veljalo tudi za kate- 17. tradicionalni veleslalom zi gorizacijo mlajših mladincev in Kajuhov pokal. Start bo ob 10. mladink. Ikanovič 522; 4. Albin Morinič 518; 5. Karel Gril 498; C. Tone Merčnik 469; 7. Omet Lulič 460 krogov. Zmagovalec Hinko Bola je tudi izpolnil normo za republiško tekmovanje »Zlate puščice«, to je 525 krogov. Izven konkurence je Franjo Zučko, član Usnjarja iz Šoštanja, dosegel najboljši rezultat 540 krogov. F. Ž. • TRČILA TOVORNJAKA 4. februarja ob 13. uri sta v Saleku na nepreglednem ovinku trčila dva tovornjaka. JOŽE HORVATIN iz Jablanice 3 je vozil tovornjak s prikolico iz Arje vasi proti Velenju, FRANC So-LINC pa tovornjak iz smeri Velenja. Pri srečanju je Soline zadel z levim delom avtomobila v levo kolo predzadnje osi triosne prikolice, zatem pa v zadnje kolo prikolice in to tako močno, da je izpod prikolice zbil os s kolesi. Pri nesreči je bil huje opkšodovan Franc Soline in odpeljan v celjsko bolnišnico. Na obeh vozilih je za okrog 40.000 dinarjev škode. • IZSILJEVAL PREDNOST Po Partizanski cesti proti Šoštanju je 5. februarja ob 9. uri vozil tovornjak s prikolico MILAN PIŠKUR iz Družmirja 15. V križišču s Celjsko cesto pa mu je izsiljeval prednost ANTON MERKAC s tovornim avtomobilom MB 320-99. V križišču sta trčila in sta bila šofer Merkač in njegov brat Daniel poškodovana. Odpeljali so ju najprej v zdravstveni dom in nato v bolnišnico Slovenj Gradec. Škode je za okrog 5.000 dinarjev. • LAŽJE POŠKODOVANA Pred delavskim klubom v Velenju je 16. februarja ob 18.25 SUZANA ZULA iz Tomšičeve 30 skočila pred motorno kolo MARTINA URATNIKA. Motorist se je sicer umikal, vendar nesreče ni mogel preprečiti in je deklico zadel s krmilom. Dobila je lažje poškodbe, in so jo odpeljali v slovenjgraško bolnišnico. Motoristu so odvzeli kri za preiskavo. ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, svaka in strica KARLA JESENSKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in vence ter z nami sočustvovali. Še posebno se zahvaljujemo gasilskemu društvu TUŠ, godbi na pihala, pevskemu zboru, društvu upokojencev, duhovniku in govornikoma. Topla hvala vsem sorodnikom, znancem in sosedom za pomoč v težkih trenutkih. Žalujoča žena Marija hčerki Marija in Angela z družinami in ostalo sorodstvo NI VEDEL, DA JE VOJNA KONČANA — Ko so pred nekaj leti našli dva japonska vojaka, ki sta mislila, da še vedno traja druga svetovna vojna, so bili prepričani da so to zadnji samuraji, ki se niso hoteli predati. V preteklih dneh pa so našli v džungli Guame še enega oficirja, ki je mislil, da vojne še ni konec. Skoraj 28 let je preživel v džungli in se hranil s tistim, kar je pač našel in tako dosegel svojevrsten rekord, saj je zadnji vojak japonske vojske, ki se je prenehal boriti proti ZDA. Na sliki: Šoiči Jokoji ob prvem srečanju z novinarji. ZAHVALA Ob hudi izgubi našega preljubega, nepozabnega moža, očka, brata, sina in svaka TONETA STRMČNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in pokojnika spremljali v prezgodnji grob. Zahvaljujemo se pevskemu zboru, godbi, govornikom, sosedom, prijateljem ' in znancem, ter vsem, ki so nam izrazili sožalje ter darovali cvetje. Posebna zahvala tov. Francu Krištofu za njegovo pomoč. Žalujoči: žena Ivica in hčerka Liljana v imenu vsega sorodstva • Viktor MOLICNIK, roj. 1851, delavec iz Podveze št. 40 in Marija VERHOVNIK, roj. 1953, delavka iz Velenja, Sercerjeva 9 • Jože LIPAR, roj. 1948, skladiščnik iz Velenja, Koroška cesta št. 52 in Ivanka MIHELAC, roj. 1911, delavka iz Velenja, Koroška cesta št. 52 • Matija BLAGUS, roj. 1950, gradbeni tehnik iz Hodoša-na št. 81 in Vladka BIZJAK, roj. 1951, upravno admin. tehnik iz Velenja, Stanetova 21 • Ivan ROZMAN, roj. 1948, rudar iz Velenja, Sercerjeva 8 in Magdalena PACNIK, roj. 1954, delavka iz Podkraja št, 27 • Jože APSNER, roj. 1946, strojni ključavničar iz Ga-berk št. 67 in Milena HLIS, roj. 1951, delavka iz Velenja, Cesta na jezero št. 3 • Jože MRAZ, roj. 1950, študent iz Radeža št. 4 in Milena GROBELNIK, roj. 1951, tehnični ,risar iz Velenja, Tomšičeva 29 • Jože KOLETNIK, roj. 1944, skladiščnik iz Završ št. 64 in Stanka FUZIR, roj. 1937, kuharica iz Velenja, Celjska 91 • Franc ZOTTL, roj. 1948, strojni ključavničar iz Celja in Zdenka Vivod, roj. 1951, teh- nični risar iz Velenja, Tomšičeva 2 • Stanislav SKRUBA, roj. 1950 šofer iz Velenja, Ljubljanska 58 in Marija FRANKO, roj. 1952, delavka iz Mozirja št. 6 • Rudolf KOROŠEC, roj. 1937, rudar iz Podkraja pri Velenju št. 28 in Alojzija PLECKO, roj. 1940, delavka iz Velenja, Zidan-škova 6 • Vladislav KUČAN, roj. 1949, delavec iz Šoštanja in Ružica TURK, roj. 1953, delavka iz Šoštanja, Tovarniška pot št. 2 • Ivan REDNAK, roj. 1945, ključavničar iz Gornjega Doli-ča št. 54 in Angela ZAJAMSEK, roj. 1948, predmetna učiteljica iz Šoštanja, Metleče št. 60 • Alojz PETREJ, roj. 1948, ključavničar iz Šoštanja, Trg Svobode 4 in Marija SLEMENSEK, roj. 1952, trg. pomočnica iz Šoštanja, Trg Svobode št. 4 IS)MIR¥BII — Marija JELEN, kmetovalka iz Lokovice št. 109, stara 62 let — Jerne j NAPOTNIK, upokojenec iz Florjana št. 40. star 83 let — Rozalija FORSTNER, upokojenka iz Šoštanja, Goriška 5, stara 82 let — Karol JESENSEK, upokojenec iz Šoštanja, Aškerčeva 22, star 72 let — Frančišek MASERA, upoko- jenec iz Sp. Sečove št. 18, star iz Celja, Mariborska 67, star c« lot '8 let ^ k.tri star 68 let 85 let . — Janez POTOČNIK, prevžit- — Terezija STRUCEL, soc. pod- R lz Zavodnje št. 65, star piranka iz Celja, Zagarjeva 9>59 let stara 67 let _ cjlka CEBUL delavka iz _ Pavla HALER, gospodinja iz pesja gfc 63> stara 40 let Vranskega 12, stara 52 let _ RozaUja AVBERŠEK, upo- — Martin GALCF, soc. podpi- kojenk j Kav£ gt. 50 stara ranec iz Žalca, star 88 let 7g leJt LetFuTanCštR7A8Mfu^'63kL°t3aC " -Ivan BUKOVEC, ključavni- — Angefa STORMAN^ inv. upo- -r iz Be^ št 16 star 47 let kojenka iz Gotovelj št. 158, - Franc KRAJCER, upokoje-stara 61 let nec 12 PesJa st~ slfar 76 — Ivan GORISEK, kmet iz Lo- e kavča št. 19, star 53 let — Vincenc STOPAR, prevzit- — Franc MATOH, inv. upoko- kar iz Paške vasi št. 13, star jenec iz Celja, Zidanškova 5, 75 let. star 70 let — Ana PUČNIK, gospodinja iz__ Zg. Bistrice, blok 1, stara 81 let — Uršula BORLAK, druž. upokojenka iz Celja, Maistrova 25, stara 81 let — Elizabeta CREMOSNIK, prevžitkarica iz Ločice ob Sav. stara 69 let — Marija KUKOVIC, upoko, jenka iz Celja, Mariborska 66, stara 68 let — Ana HRIBERSEK, upokojenka iz Žalca, Sav. cesta 48, stara 88 let — Jože KOVACIC, kmetovalec iz Hrušovja št. 4, star 62 let — Peter KOVSE, upokojenec iz Zg. Zreč št. 53, star 69 let — Kazimir PAVIC, upokojenec iz Celja, Cinkarniška 16, star 68 let — Feliks KOGEJ, upokojenec DOM KULTURE VELENJE opravlja vsa KNJIGOVEŠKA DELA • vezanje knjig • uradnih listov • finančnih kartic, itd. Koristite naše usluge! DOPISUJTE IN SODELUJTE IZ AKTIVOV ZVEZE MLADINE • PLEŠIVEC — V tem kraju mladina v zimskem času pripravlja igro Tolmun in kamen. 2e ta mesec bodo nastopili doma, zatem pa bodo gostovali še v drugih krajih. Težave imajo predvsem pri skupnih vajah, ker mladi delajo v izmenah. Zato se morajo večkrat sestati tudi v poznih večernih urah. Dramsko skupino vodi Stanko Vrbovšek. • PESJE — Na nedavni programski konferenci mladinskega aktiva so mladinci kritizirali delo nekaterih organizacij v Pes ju. Prav tako so povedali, da bodo morali hitreje reševati nerešene komunalne probleme, saj je Pesje postalo že veliko naselje. Mladina ima na voljo prostore v prosvetnem domu, vendar želijo, da bi bilo v teh prostorih več aktivnosti. Na problemski konferenci so se dogovarjali o novih oblikah dela, da bi pritegnili k sodelovanju več mladih. • PAKA PRI VELENJU — Mladinci iz tega kraja so bili na začetku lanskega leta zelo prizadevni, njihovo delo pa je stagniralo v drugi polovici leta. Na programski konferenci so se dogovorili, da bodo popestrili njihovo dejavnost in so zato sprejeli program dela. K sodelovanju nameravajo pritegniti tudi mladino iz zgornjega dela Pake. V Paki pri Velenju nekateri starši ne pustijo svojih otrok, da bi delali v mladinskem aktivu, čeprav si mladi to želijo. Mladi pa so mnenja, da je delo v aktivu Zveze mladine odprto in zato vabijo starejše, naj pridejo večkrat med mlade in se prepričajo, kaj vse njihovi otroci počenjajo v aktivu. — V aktivu Zveze mladine v Paki so za novega predsednika izvolili Ivana Javornika, sekretarka pa je Štefka Vovk. Slovo od Pusta je bilo žalostno. Poslovili smo se do prihodnjega leta Brhka dekleta na čelu sprevoda Letošnji pustni karneval v Velenju, štirinajsti po vrsti, si je ogledala več tisoč glava množica firbcev in zijal. Sprevod je krenil iz starega Velenja po mestnih je čakalo največ ljudi. Tu ulicah do Tržnice, kjer ga se je pravzaprav šele pričel pravi pustni vrvež. Za razliko od prejšnjih karnevalov, je bil letošnji najboljši in najbolj pustni. Sodelovalo je kar 151 pustnih šem in skupina kurentov iz Ptuja. Direktor karnevala in Toni Hercfeler sta se lotila mnogih zadev, ki jih v Velenju ne morejo drugače rešiti kot na pustni torek. In zato smo v sprevodu videli brhka dekleta kot predstavnice turističnega društva, hokejsko reprezentanco, ki se je odlično odrezala v Sa-poru, rudarsko plehmuziko in IV. fazo TE Šoštanj, iz- vozni trak rudnika v Pesju. Posebnost je bila najsodobnejša telefonska govorilnica in nova pasma krave občinskega proračuna, ki je bila enostavno brez glave in jo ni potrebno krmiti. Vime pa je kljub temu imela moderno. Torej še naprej na molžo, nad občinski proračun! Videti je bilo še propagandni oddelek Gorenja, ekspresno zdravstveno ambulanto, potujočo trgovino, ki prodaja vsakega 15. v mesecu za tržnico ter dela konkurenco Eri in Nami, nadalje javno stranišče, sel j i ve 'semaforje, kolektor in še mnoge druge domiselne pustne šeme. Pust je za nami, prav pa je vendarle, da na hudomušni način, na naš ali tuj račun, povemo igrivo resnico. Saj je na pustni dan vse dovoljeno! VELENJSKI KARNEVAL To pa je nova pasma občinske krave molznice Toni Hercfeler, vsakoletna nepogrešljiva larfa velenjskega karnevala Reklamni oddelek Gorenja