LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
Nogajači
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOPtK*? it. T^ AT POST OFFTCE ATCHTCA^OJTI
ttmdfv THE ACT OF MATH 'PTO
'J^fysloga tlačij
ŠTEV. (No.) 119.
CHICAGO, ILL.. TOREK, 10. OKTOBRA—TUESDAY,, OCTOBER, 10. 1922.
LETO (VUI > rcn*
ZAVEZNIKI POVABIJO RU SIJO NA KONFERENCO.
Pariz, 9. okt. — Rusija bo končno povabljena na mirovno konferenco, ki se vršila najbrže v Scuta'ri. Z Rusijo vred bodo prišle na konferenco pa tudi vse ostale države, ki mejijo na Črno morje. Tako 50 končno sprejeli načrte, zavezniki, ... ^e pravkar baviio s preureditvijo d-irdfinel-skih ožin in istih nevtralitete To po—1
d
GRKI SE BODO PODALI.
RAZNE NOVICE.
VENDAR ZAHTEVAJO DALJŠEGA ČASA ZA IZPRAZNITEV TRACIJE.
Atene. 9. oktobra. — Po zadnjih poročilih iz Aten je sklepati, cia se bo Grška revolucionarna vlada po-
ANGLEŠKO ČASOPISJE ZAH TEVA RESIGNACIJO LLOYD GEORGE-A
I>ondon. 9. okt. iz Anglije je vse angleško ras opičje "v opoziciii proti ministrskemu •lala. Bivši gTŠki ministrski pred- predsedniku Lloyd Geor^e-ju. Več ednik Venizelos, ki'se nahaja na vplivnih časopisov vodi boj proti v Parizu, je baje pro
j STROJEVODNIKI IN KURJA-! CI PODPISALI POGODBO, i
IZ JUGOSLAVIJE.
j Francoskem v Parizu, je baje pro- njemu in zahtevajo takojšno'resig-! našel v vseh zavezniških krogih, da nacijo. radi komplikacij, ki jih je an-'so zavezniki enoglasni v zahtevi, da R^ška vlada povzročila na bližnjem » povabilo je prvo v zgodovini. Tracija izprazni po Grkih in isto vzhodu s svojo politiko.
d-; ie dalo od evropeiskih zapad- j prepusti nazaj Turkom. Vsledtega	--0----
nih velevlasti. ki skoro vedno kon- 1 se *sOCij da je Venizelos. ki je eden BOLGARIJA BO OSTALA NEV-trolirajo dardanelski prehod. Rusi- j jzrne(j najdaleko\ iunejših grških poji tak popust v tem oziru. V politic- Htikov sedanje dobe, svetoval revo- Sofih- 9 nih kn-gih se govori, da so 7. ezni-' hicijonarjvm v Atenah, da naj se po- Je obelodanila svoje načrte, gle^e ki povabili Rusijo zategadelj, ker f]aj0. ^er j)rotj ogromni premoči za«- problemov, ki nastajajo okoli njernh Rusija postaja močnejša dan za veznikov se ne izplača boriti in sle- mej 113 "Balkanu. Izjavlja, da P>olga-dnem 111 za seboj ima Turčijo in v jditi bi moral le popolni poraz in ni- ''ia <'»stala popolnoma nevtralna
kratkem zna pridobiti še druge or- česar drugega, zave na vzhodu. Vse to zna vstva-
"Nai padajo granate na Ijubljan---sko okolico v krogu treh ur od Ljub-
Chieago, 111. — Železniška družba lj^ne, ker so v njem tako slabi ljud—
Glasom poročil) Chicago, Rock-Island je zadnjo so- je!" sta se hudovala v Strahomerv;
boto popustila v svojih zahtevah do! berača Franc Pole z Bleda in Mati-delavstva in obe stranke ste po svo- ia Čelihar iz postonjske okolice, ko jih zastopnikih podpisale pogodb«) sta tam beračila. Kmalu za njima sta med seboj. Strojevodniki in' kurjači pa prišla dva orožnika ž Iga v Stra-bodo dobivali isto plačo v bodočem homer, katerima so razžaljeni Stra-letn. kot so jo dosedaj in pogoji de- homerčani povedali ta dogodek. O-lovnega časa ostanejo isti. kakor so rožnika sta nato sledila beračema bili v veljavi dosedaj.	in ju aretirala, kakor tudi še neke-
S tem. da so strojevodniki in kur-j^ mutca' obl^enega v italijanska jači prišli" z družbo Rock Island dol voiasko obleko.	. , ^
sporazuma, bo zapadnim železniškim	3	-i-
družbam zopet mogoče pričeti s sto Naidena utopljenka. Dne 30. av-procentnim prometom na svojih pro-i £usta ob 8- uri ziutraj so potegnili gah. V splošnem se po lokalnih iz Gruberjevega prekopa mrtvo neko mestih ni poznalo mnogo posledic izredno korpulentno utopljenko. Bi-železničarske stavke. Vendar kljub- la Je obIečena v črno obleko, brez
TRALNA.
i>kt. — Bolgarska vlada
riti velikansko moč, ki i i Evropn" in mogoče cel sve kos. Zato je treba j^usijo gladiti
\ enizelosovo delo upajo vsi zaP£_c\na jGrki. Venizelos je eden izmed tistih
politikov, ki sooijo- položaj s zdra-	^
vim razumom. Venizelos je dipH
tudi ce se ves Balkan zaplete v vojj tcmn je ietošnje leto no.
11 f-v o ^ ^
ne bi bil ; po- ;
po rami, kakor znajo to iz- mat aT1^leške ^le. Taktika, ki jo u-vrstno zavezniški diplomatje, kadaT so v stiskah.
Glavno, kar so hoteli zviti zavezniki zlasti Anglija je, da se je za kratek čas preložilo vojno nevar-
ira je podobna taktiki Lloyd Ge-*rge-a. In; če smemo računati na nagli vzkip nervoznosti drugih ev-~ viških diplomatov, bo tem potom Venizelos, ki ga je pričel zavzemati
nost, katera bi bila skoro gotovo ne iveliko več, kakor, ko bi
samo neprijetna, ampak tudi usode-polna za zaveznike in zlasti za Anglijo. Ko se jim je posrečilo to, sedaj bodo gledali, da bodo zmašill skupaj mirovno pogodbo, ki bo držala seveda samo toliko časa, dokler bodo hoteli zavezniki. Za čegavo kožo se gre. to zavezniki ne gledajo nikdar. Vsledtega je pričakovati, da bodo pritisnili z vso svojo močjo in vplivom na Grke. da morajo izprazniti Tracijo do reke Marice. Pri celi stvari igrata baje glavno ulogo angleški zunanji minister Lord Cur-
Grška grrr^ila z vojsko proti zavez nikom.
bilo zelo
I depolno. zlasti za proizvajatelje sad _	j j a v Kaliforniji, kateri niso mogli
SINDIKAT DOBIL V dostavljati pravočasno sadia in raz-OBLAST OLJNATA POLJA , nih zeli^ na tT£J/ rani stispendacije
V UKRAJINI. železniškega prometa. Berlin. <>. <>kt. — Britskemu sin-;	_„_
1	o
dikatu obširni trgovski tvrcTki. ki je	•
že več časa poskušal doseči spora-j VLADA Z' D- BO IZDALA NO-	draginja tare ljudstvo, ki hira vsled
zum s sovjetsko vlado v Moskvi, ki ^^ BONDE ZA 500 MILI-	pomanjkanja. Kdor je poznal prejš-
pa vsled gotovega zadržavanja od	JONOV DOLARJEV.	njj denar in mero, bo lahko pojmo-
strani Lenina ni prišlo do svojega Washington. D. C. o okt __val P°l°žaj tamošnjih ljudi izmed
* pokrivala, sivih las. Utopljenko so-videli 29. avgusta, ko se je spreha^-jala v Kodeljevem. Pokopali so jo na pokopališču v Štefanji vasi.
-o-
Kako se živi v Nemški Avstriji-— Nečakinja iz bližine Gradca poroča svoji teti v Ameriko kakšna
cilja, je te dni se posrečilo priti do Blagajnik Združenih Držav je da-končnega sporazuma in so zadnji nes naznanil, da bo te dni vlada iz-
Vendar. pri tem Grki zahtevajo, I1Izpisali pogodbo z Ukrajin- dala nove vladne bonde za svoto 50c
. , , . „ |sko vlado. I a trgovska pogodba da- milijonov dolarjev. Bondi bodo izda-jje tej britski tvrdki vso pravico do nj za tri-deset let, s 4 in pol odstot-izvažanja v Ukrajini, ki na leto.
da se jim da najmanj 60 dni časa.
da izpraLi.iio Tracijo in grške na- ;
1 JL ....	:° . uvažanja m
selience v I raciji in okraiin. ki bo-	.	.	....
J	'I vrdka razpolaga z okoli 45 milijo-
nov dolarjev kapitala. Na čelu le
do prepuščeni nazaj Turčiji. Grška revolucijonarna vlada izjavlja, da če bi imela predseboj same Turke, bi se istim postavila po robu in bi se borila dokler bi ne dosegla končne zmage. Toda s zavezniki na strani Turčije je pa prevelika sila. da bi ji kljubovala mala Grška. Vsledtega
-o-
SERIF, KI JE ZASLEDOVAL TATOVE UBIT.
zon in francoski ministrski predsed- je pričakovati, da bo Grška popu-
nik Poincare.
-o-
LUDENDORFF ŠE VEDNO JEZEN NA AMERIKO.
Ameriški časnikarski poročevalec v Nemčiji Ferdinand Tuohy, ki zasleduje nemška politična gibanja poroča. da je posetil bivšega nemškega vojnega lorda generala Luden-dorffa. Ko mu je stavil razna vprašanja, je jezno odgovarjal in se ji-zil nad Ameriko. Izjavil je: "Amerika naj sama za se skrbi in naj se ne vtika tja, kjer jo ni potreba. Amerika se je borila za zlato in nič dru-gegaT
Kakor razvidno, ubogim "Fritzel-nom" še vedno vre po glavi!
-o-
PARNIK ZGOREL IN SE POTOPIL.
Halifax N. S. 9. okt. — <4Parnik Spedro v plamenih takojšna pomoč potrebna." To brzojavko so prejeli zadnjo soboto večer v Halifaxu. Parniki v bližini so se takoj podali na lice mesta, toda nobenega sledu ni najti o moštvu parnika. Vse kar je ostalo od parnika, so bile plavajoče bakse in nekaj druge lesene tva-rine na p<$vršju vode.
stila in izpraznila Tracijo. kakor to zahtevajo od nje zavezniki. Na drugi strani pa
tvrdke je polkovnik I. W\ Hein iz,
New Yorka.	j
_o__Pana. 111. 9. okt. — William Arm-
ITALIJANSKI MINISTRSKI stronS> ^ je zasledoval neki ukrade-PREDSEDNIK NAPOVE- 111 avtorn°bil. je zadnjo soboto hotel DAL RESIGNACIJO.	preiskati poslopje in avtomobil ne-
Rim. 9. ukt. — Zadnii petek je po- ke"a fa™iarja po imenu Milligan. dal v.italijanskem kabinetu resigna-' farmar Milligan je zahteval, da mu cijo ministrski predsednik Facta. ser,f AJ"mstron& Pokaže zaporno po-
prŠVca "e	naslednik bo, kakor se sliši
. . ..	. ,	.. ibivši predsednik kabineta Giolitti.
vedno pripravlja za vojsko s I urci- 1
jo. JZ Aten se poroča, da ima grški STANDAREr^^RUŽBA DE. general Plastiras, ki je v zadniem 1
času prevzel poveljstvo nad vojaškimi silami v Traciji že nekako*8o tisoč mož pod orožjem, ki so v izbor nem stanju in pripravljeni za vsako akcijo, ako potreba. Tekom enega meseca pa izjavljajo grški vojaški strokovnjaki, da bo imela Grška do 150 tisoč mož pod orožjem.
Sodi se, da Grška ne bo od jen n-la. ako pride do razkola med zavezniki in Turki. Proti sami Turčiji nravi Grška, da se še vedno upa nastopiti. kadarkoli treba. Toda sedaj se ne upa, ker so zavezniki na njeni strani. Toda, čas zna morebiti prinesti preobrate in tem pridno sledi Venizelos s svojo spretno in pretkano diplomacijo. V kratkem bomo videli, komu bo bodočnost nakloni-!a svojo srečo.
Ali si že naročil KOLEDAR "AVE MARIA?" — Ako ne, stori TAKOJ!
LI PROFITE.
New York. — Standard Oil Com-pav bo zopet razveselila svoje delničarje. Sredi tega meseca bodo razde-Jili okoli dve sto procentov dohodkov med dividende. Pa pravijo, da business slabo gre!
velje. Šerif je mislil naglo nastaviti farmarju revolver, toda farmar ga je prihitel s svojim revolverjem in u-strelil. Farmar Milligan se nahaja v ječi.
katerih so tudi nekateri Slovenci, ki so vsled razmer in težkoč ostali tam.
Ta oseba poroča:
1 klg. govejega mesa stane 10.000 kron. preje 45 vinarjev; 1 klg. svi-nine stane 18.000 kron. preje 1 krono ; 1 klg. masla stane 24.000 kron, preje 40 vinarjev; 1 klg. moke stane 5.000 kron, preje 30 vinarjev; 1 klg. salate stane 1000 kron, preje 5 vinarjev; 1 hlebček kruha stane 3000 kron ; 1 seženj drva 140.000 kron; 1 vagon premoga 2.000.000 kron.
Delavec zahteva za eno uro dela 2—3000 kron. — To so številke! To so razmere!
CEfNSRi	.*WV	VV-
13^ Ali si že naročil "KOLEDAR AVE MARIA" svojcem v domovini? — AKO NE, STORI TAKOJ!
r*\ ■	SBKft	>»V	«
IZŠEL JE
KOLEDAR "AVE MARIA" za leto 1923.
Te dni smo pričeli razpošiljati Koledar za leto 1923. Krasna knjiga je. Vsebuje 256 strani. Cena samo 50c. Za v stari kraj 75c. Rojaki sezite po tej krasni knjigi. Naročnino nošljite na:
"AVE MARIA" 1849 West 22nd Street. CHICAGO, ILLLINOIS.
Vsem Došiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar ▼ Jugoslavijo v kronah in dinarjfh, kakor tudi v ameriških dolarjih. De nar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo V zvezi Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni li stini. kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih
Včeraj in e cene 90 bile:
Italijanskim liram:
50 lir ...................$ 2.90
100 lir .................. 5.30
500 lir ................... 25.00
1000 lir ................. . 90.00
Jugoslovanskim kronam:
500 — kron ..........$ 2.30
1,000 *— kron ..........$ 4 40
5,000 — kron ..........$21.50
10,000 — kron ..........$42.00
Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 d«^ $50.00 računamo 75c. Od $50 00 do $75 00 računamo $1.00. Od $75.00 do $100.00 računamo $1.50 Za vsa nadaljna nakazila računamo pr ic in pol od vsakega dolarja.
Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava
Za vsa nadaljna navodila pišite na
BANČNI ODDELEK "EDINOST" TS49 West 22nd Street	Chicago, ITI

"E D ' N nc
EDINOST
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
Izhaja trikrat na teden.
Edinost Publishing Comoany.
1849 w 22nd Street,
Telephone: Canal 0098.
Chicago, I1L
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
EDINOST PUBLISHING
Published Three Times s Week by CO., 1849 West 22nd Street, Chicago, Illinois.
Entered as second-class matter October II, 1919, at the post office at Chicago, 111.
, under the Act of March 3, 1879-
Rdeče slov. delavstvo, ali te je kaj sram?
Strašna je blamaža in sramota v katero je spravila rdeča Prosveta ves slovenski narod v Ameriki, posebno pa še oni del slovenskega delavstva, ki sledi tem možem kot svojim voditeljem.
Velikanska blamaža je bil milijondolarski fond, katerega so naši rdeči zbirali in za katerega je danes sram vsakega, kdor je le kaj prispeval.
Veliko enakih sramot in blamaž je že med njimi bilo, v katere so zavedli rdeči voditelji svoje rdeče backe. Seveda nezadovoljnost je tako velika, da se stranka kot skupina vseh teh blamaž niti ne zaveda. Sram bo teh blamaž samo cel naš drugi rod, ko bo vse to prešlo v zgodovino in bodo zanamci proučevali vse to in nas vse po teh blamažah sodili.
Sedaj pride pa nova blamaža in nova sramota.
Etbin Kristan, kdo je bil in kaj je učil, ko je bil še pred kratkem voditelj rdečega dela slovenskega delavstva v Ameriki, to ve vsakdo. Kaj ne, to je bil pol-bog slovenskih rdečkarjev. Kar je Kristan rekel ie rdeči delavec vrjel bolj kakor kar pravi Bog sam. Ko mu je Kristan rekel, da ni Boga, mu je slovenski delavec tako vrjel, da za to trditev od njega niti dokazov ni zahteval. ''Kristan je rekel" in bilo je res pri njem. Ko je Kristan zahteval milijon dolarjev za svoje javne in tajne namene, katerih namen namenov je pravzaprav bil, da se prikoplje s pomočjo tega fonda do koritca Kraljeve vlade, segel je slovenski delavec takoj v svoj žep in dal in dal, kakor bi bil neumen. Da, "glorija
Pittsburgh, Pa. — Vsem članom) Obe ig:e so zelo povoljno izpad-
društva Najsvetejšega Imena nazna-	le, posebno prva "Izpod Burkel".
njam, da bo v nedeljo dne 15. oktob-	Buteljnovega Grogata občinstvo kar
ra javna procesija Vseh društev	ne more pozabiti, kakor tudi ne nje-
Najsvetejšega Imena Pittsburške	gove žene Špele. Mr. Joe Fajfar, ki
škofije. Procesija se bo obdržavala	je predstavljal Grogata je svojo u-
od 2. do 3. ulice do Katedrale. Vsi	logo izvršil tako fino, da je igra izdani so naprošeni, <fa se zberejo padla kar najbolj komično. Ulogo točno ob eni uri popoldne v šol- Špele, katero je igrala Miss Rosie
ski dvorani na 59. in Buttler ulici.	; Vahtar, ki je predstavljala autokra-
Kar pa vas živi po okolici se pa lah-	tično ženo. ki ima moža pod koman-
ko pridružite nam na 9. cesti in na	do, je najboljše izvršila. To so je
Panaw. tam nas počakajte, ko pri-	bile naše žene vesele, ko so je vide-
demo skupno s karo do 9. ceste.	le. kako je Grogata muštrala s svo-
Prosim bratje, nepozabite tega	jimi "burkljami." Če je od tedaj že
dne 15. oktobra. Ta dan mora vsak	katera poizkusila to prakticiranje
katoliško misleč Slovenec pod prapor dr. Najsv. Imena in to zlasti še člani tega društva. Pokažimo, da se katoličani ne sramujemo pokazati javno svojega prepričanja. Naj bo ta dan za katoličane v naši škofiji najsijajnejši odsev katoliške misli in zavednosti. Na ta dan bodo dospele skupaj vse narodnosti, ali naj tam manjka Slovencev ali pa naj bodo zastopani samo po par možeh? Ne! Slovenci nesmemo ta dan zaostati za drugimi narodi, ampak priti moramo vsi na plan, vsi se pokazati, katerim je versko prepričanje še kaj pri srcu. V nedeljo 15. oktobra se bo zbrala v mestu mno-
cega moža je omamila tudi veliko katoliških omahljivih mož, da so se	rePrezent*ra^a bogate
dali tudi zapeljati in so pobirali za ta fond. Da, Kristan je bil perso-nificirana rdečkarija med nami ameriškimi Slovenci. Kristan in pa soci-jalizem, socijalizem in Kristan, to je bilo med nami eno in isto.
In ta Kristan kako je nahrulil vsakega z monarhistom. s kraljeva-šem, s "kraljevim lakajem" vsakega, kdor se je drznil misliti drugače kakor on. Kdor ni bil socijalist je bil kraljevaš. In gorje mu je bilo, kogar je Kristan za takega razglasil. Ne samo rdeči in rdečkasti, še napol krščanski so se zgražali nad takim človekom.
Danes pa prihaja med ravno te amerikanske rdečkarje in rdečkaste svoje pristaša ravno ta Etbin Kristan in sicer z uniformo "kraljevaškega lakaja" kot izseljeniški komisar Njegovega Kraljevega veličanstva Kralja Aleksandra, toraj tistega kralja, proti kateremu je ravno ta mož ščuval svoje pristaše takrat, ko se je šlo, da jih slepi in izžema. Tako jc toraj ta mož v blato poteptal vse svoje nauke, katere je preje učil ameriške Slovence. Druge je zmerjal s kraljevaši, sedaj je pa sam najbolj kraljevaški kraljevaš v Ameriki.
Slovenski rdečkarji, ali vas je kaj sram, da ste vrjeli takemu-le možu ?
Slovenski rdečkarji, ali se boste vsaj sedaj zdramili? Se vam bodo vsaj sedaj oči odprle, da boste videli, kako vas slepe in kako za nos vlečejo.
Kako je "Prosveta" hvalila tega moža, kako se mu je popolnoma ukordala v brezpogojno službo ves čas, ko je bil on tukaj. • -
Ali morete vrjeti listu, ki vas je tako strašno zapeljal? Ko vas je preslepil s svojim pisanjem, da ste sledili takemu le možu-
Pomislimo: Kristan, bivši največji socijalist, in kot tak vendar odločno nasproten vsakemu kralju ali monarhu, Kristan, ki je ustanovil republikansko združenje kot organizacijo za boj proti kralju v Jugoslaviji, ki je nabiral denar za boj proti temu kralju, Kristan, ki je toliko zmerjal vse, ki so bili za svobodno Jugoslavijo, s "kraljevašem lakajem," ta Kristan pa si sedaj upa priti med iste svoje rojake sicer kot nekaj popolnoma nasprotnega, kot kraljevaški lakaj, kot služabnik srbskega kralja, kot plačanec v kraljevaške vlade, med tiste svoje rojake, katerih toliko ga je klelo za to, ker so prispevali za milijondolarski fond. Ali ni to skrajno nesramno?
Ali ni to skrajno žaljivo za vse rdečkarje v Ameriki? Bi si kak drug narod dopustil kaj takega? Ko bi med katoliškimi Slovenci kak mož tako za nos potegnil svoje pristaše, skriti bi se moral v mišjo luknjo, kajti gorje bi mu bilo. Med našimi rdečkarji . . . kakor bi nič ne bilo! Prišel bo med nje z glavo pokonci, in boste videli, da se bo še rad pokazal pri raznih rdečih prireditvah in morda mu bo še kdo živio zaklical.
Jej. kako je to sramotno za vse rdeče ameriške Slovence, kako sramotno za njih možatost in odločnost, kako sramotno za njih značaj in zavednost.
Kar premislite nekoliko . . .
-o--
Koliko smo že storili.
in revne, duhovnike, sodnike in advokate, vse bo manifestiralo po vzorcu Jezusovega nauka: "Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!"
Zato vsem na veselo svidenje dne 15. oktobra popoldne. Vsak član naj prinese seboj društveno regalijo.
Pozdravljam vse čitatelje tega :i-sta in obenem iste opozarjam, da naj vsak naročnik napne vse svoje moči. da pridobi do novega leta vsaj enega novega naročnika na "Edinost, da bo isti prej. ko mogoče pričel izhajati dnevno.
John Golobic, maršal.
-o-
New Duluth, Minn. — Dne 1.
nad svojem možem doma nam dose-daj še ni znano. Vendar Špela, kot čvrsta Gorenjka jim je pokazala, kako se mora to delo opravljati, dasi jo je ta njen autokratizem pripeljal tako daleč, da je potem kupila na semnju svojega lastnega volička od Grogata, ki je preoblečen v ženo ji ga pripeljal na semenj. Pritem dejanju je bilo v dvorani smeha, da bi bilo kmalu vse popokalo. Za vse tc gre pa seveda hvala Grogatu in Špeli.
Jože Krive, vaški krčmar, katerega je predstavljal Mr. Silvo Hra-star je tudi dobro pogodil svojo ulogo. Pokazal je. da ni zastonj "bir-tov sin"! Pa tudi Urša Krivčeva. krčmarjeva žena je bila "luškana." To je pa prav spretno predstavljala M iss Katie Gregorich. katera je vsem znam po svoji dramatični spretnosti.
Mesetarji. katere so predstavljali Mr. John Ovniček. Mr. Frank Au-guštin mL. Mr. Math Jerina in Mr. Joh n Prah ml. so prav dobro predstavljali kraniske mešetarje. kakor tud i v zadnjem dejanju kmete.
11 Kmet in Automat" pa so igrali Mr. Joh n Jerich. ki ie predstavljal kmeta iz Srednje-vasi. ki se je z dobro merco pod klobukom podal na ženitovanje svojega nečaka. Na poje imel to smolo, da je zamudil
SRŠENI.
Glas Naroda piše: "Ford hoče i-meti trezne delavce."
Če tako, sem prepričan, da Pe-Terčka bi že ne imel dolgo v službi.
-o-
Prosveta piše: "Dolžnost pametnih ljudi je, da nastopijo proti blaznemu ščuvanju."
Da, jaz tudi tako pravim. Kadar bodo ljudje izprevideli, kako jih očka Zafrknik, in Mulek in druga rdeča svojat na Lawdale vleče za nos, tedaj bodo tudi to storili.
-o-
Proletarec je zopet, kakor petelin na gnoju prav moško zapisal: "Demokratska stranka je stranka preteklosti ; republičanska stranka je stranka sedanjosti; socialistična stranka je stranka bodočnosti . . ."
V katero dobo naj pa prištukamo dobo, v kateri se je kolektalo "mi-lijon-dolarski fond?"
-o-
Nace Žlemberger je povedal v zadnjem Proletarcu: "Da ne more drugače, kakor, da se zopet oglasi v Proletarcu." Ti presneti Zlobuden-berger ti, ali kako se že piše. Kje neki se je nalezel te bolezni?
-o-
Kristan pravijo, da pride v New York, kjer bo nastavljen kot jugoslovanski naseljeniški komisar. Pe-Terček Zgaga se ga neki silno veseli. ker bo veliko pripomogel, da ne bodo v atetovi šifkartašnici tako "busy!"
-o-
Če bi ne šlo raditega, bi Kristanu začetniku "milijondolarskega fonda" gotovo ne metali v New Yorku pri atatu take polena pod noge. Saj so svoje dni skupaj orali in skupaj sejali --le želi niso skupaj tistih
preklicanih "$$$$". Bili so bratje in delali za milijonski fond. kot ena žlahta. Složni bi bili še danes, ko bi le ne bilo teh presnetih "$$$$" na svetu!
oktobra nekako ob pol 4. uri popol- vlak. Svojo jezo je strese, nad autQ. dne se je pripetila tukaj nesreča. Na cesti se je igralo nekaj otrok, kar pridrvi avtomobil. — katerih je v sedanjem času že pol preveč — in
matom, zakar ga je policaj zaprl in revež je moral mesto na ženitovanje na rotovž v zapor. Malega dečka .	ie predstavljal Mr. Viljem Bogulin,
je povozil 12-letnega sinčka znane pismonoša Mr. John Prah in poli-oruzine po celem Iron Rangu Prija- |caja pa Mr. Frank Auguštin m, teljnove. Prijateljnov sinček je umrl
Čas ubira svojo pot. Za seboj pušča zgodovino, ki bo pričala poznejšim rodovom, kaki ljudje so živeli v tej dobi. Zgodovina bo govorila tudi o nas katoličanih. Zato vprašajmo se, koliko smo že storili?
Da, vsak katoličan je dolžan se vprašati, koliko je v tem letu storil, za razširjanje katoliškega tiska. Katoliški tisk je najmodernejše orožje sedanje dobe v obrambi proti sovragom naše vere. In ti, ki praviš, da si praktičen katoličan, koliko si že storil za katoliški tisk? Si pridobil kakemu katoliškemu listu, katerega novega naročnika v tem letu? Si kdaj, opozoril svojega soseda ali prijatelja, da naj se naroči na katoliški časnik? Ali ne vidiš, kako. sovragi našega verskega prepričanja hite širiti svoje časopisje in svojo protiversko literaturo? Pravimo, ne vidiš vsega tega? In ti? Si storil že kak korak v prid katoliškega tiska? Ako ga nisi, stori ga sedaj.
Poglej dragi čitatelj in naročniki Sedaj je izšel Koledar "Ave Maria" za leto 1923. Krasni članki in povesti so v njem. Stane samo 50 centov. Prosimo te, priporoči ga svojemu sosedu, prijatelju in znancu, da si ga naroči od nas. Pridobi ga pa tudi, da se naroči na list Edinost, ki je najboljši bojevnik za katoliška načela med Slovenci v Ameriki! Dragi naročnik in čitatelj boš storil to? Mi upamo, da boš!
na poškodbah, ki jih je zadobil od povoženja še tisti večer ob 10. uri. Fantku želim mir. pokoj in večno veselje nad zvezdami!
—	Omenjena Prijateljnova družina ni ravno preveč verna družina. Za zgled naj služi, neki fantek je ravno tisto popoldne rekel Prijatelj-novemu fantu: "Ti, ali boš šel popoldne k krščanskemu nauku se u-čit katekizem?" Fant pa mu je odgovoril : "Če bodo oče rekli bom šel!" Kaj mu je potem oče rekel, ni znano, vendar jasno kot beli dan je, ako bi se fant udeležil krščanskega poduka, bi tisti dan ne bil v tistem času na cesti, kjer ga je povozil avtomobil. To naj služi vsem brezvercem, ki se šopirijo in prezirajo Njega, ki je nad natni, da, stari Bog še živi in vlada svet!
—	Druga nesreča se je pripetila rned otroki predzadnji teden. Otroci so se igrali s žveplenkami na alley. Med njimi je bil tudi neki italijanski deček, ki je nekemu fantku vtaknil v žep kos papirja in mu istega zažgal. Obleka se je na fantku vnela in fantek komaj dva in pol leta star je zadobil strašne opekline na svojem telesu. Setlaj ga zdravijo v bolnišnici. Stariši nov opomin, da je treba paziti na svoje otroke in imeti iste pod nadzorstvom svojega očesa.
Frank G impel.
-o-
Chicago, 111. — Če smo se kdaj dobro imeli je gotovo, da smo imeli predzanjo nedeljo 1. oktobra, ko je Slovenska Podporna Družba sv. Mohorja priredila dve komični gledališki predstavi "Izpod Burkelj" in "Kmet in Automat.'*
Takoj po predstavah se je pričela prosta zabava. Občinstvo se je čutilo tako veselo, da na malo prireditvah tako. Vsak je rekel: "Mo-horjevci ti pa znajo prirediti zabavne večere, na Mohorjeve zabave bomo pa še prišli."
Obenem me pa tudi veže dolžnost, da se temu potom najlepše zahvalim vsem, ki so pripomogli, da so naše predstave tako izborno izpadle. V prvi vrsti najprisrčnejše zahvalim naše igravce. ki so se toliko trudili, hodili k vajam, da so igre tako imenitno in zadovoljivo
-o-
ČESA NAM JE TREBA?
"Ljudi, katerih ne more nihče kupiti."
"Ljudi, ki so tako močnega karakterja, da se morejo upreti vsaki želji po bogatenju na tuj račun."
"Ljudje, ki so ravno tako pošteni. kadar gre za malenkost, kakor takrat, kadar gre za velike stvari."
Ljudje, katerih težnje gredo daleč preko meje osebnih interesov."
"Ljudje, ki smejo podvzeti, kar je dobro, koristno in častno, ki pa ne ostanejo, če pretrpe poraz."
"Ljudji. ki nimajo dveh meril in moral, eno merilo za svoje privatno življenje, drugo pa za svoje posle.
" Ljudi-državniki. katerim so občni interesi dražii od njihovih osebnih interesov ali interesov njihove okolice."
"Ljudi, kateri drže prijateljem dano besedo in ostajajo zvesti v dnevih sreče in nesreče."
"Potrebno je z eno besedo, več ljudi, kakor jih običajno je." -o-
. -. predstavljali pRAZEN IZGOVOR premo.
Hy,la Vam drag, .grave, ,n .gralke	GARSKIH BARONOV.
Zahvaliti se moram tudi zlasti	,
Islisi se, da so se operatorji na ti-
Mrs. Jennie Terselič, ki je pripravila za igravce tako fino in okusno večerjo. Hvala tudi vsem. kakor Mr. Vidmarju, gostilničarju na Blue Island za izborno pijačo, ki jo je podaril. Istotako tudi hvala Mr John Štajerju, ki je nam daroval ves kruh in še druge stvari brezplačno. Lepa hvala pa tudi Mr. Mihaelu Stanišatu, ki je nam odstopil svojo pijačo za tako nizko ceno. Končno zahvalim vse občinstvo, ki se je udeležilo v tako velikem številu naše prireditve. Hvala vsem!
Ob koncu pa tudi apeliram na vse Slovenske rojake in rojakinje v Chicago, da naj pristopijo v našo Slo-
vensko Podporno dr. sv. Mohorja. z
Družba izborno napreduje v vsakem navijanjem cen premogu
1 J	ze pričeli pridno izvrševati
oziru. Zato bo edino Vam v korist, ako se zavarujete pri njej, ki bo \ am nudila najboljšo protekcijo v slučaju bolezni in nezgode.
S bratskim pozdravom ostajem do vseh članov in članic Slovenske Podporne družbe sv. Mohorja.
Leo Mladich, predsednik.
homa organizirali in da bodo skupno nastopili proti vsaki akciji za znižanje cen premogu. Operatorji se baje izgovarjajo, da jih delavci več stanejo itd. Vse to je pa navadno zavijanje resnice. Ali niso lansko leto operatorji prodajali premog po nižji ceni, kakor ga letos? In ali niso premogarji imeli lansko leto iste plače, po enih krajih celo večje, kakor letos? Te dva vprašanja pode-reta vsako dokazovanje operatorjev, da so njih izdatki letos večji pri proizvajanju, kakor pa so bili lansko leto. Zatem je vse nekaj drugega. Operatorji bi radi nadomestili, kar so izgubili tekom stavke, sedaj z naviianiem cen premogu. To so
in ker
ni od strani vlade nobenega posva-rilnega glasu, mislijo navijati cene še dalie. Vprašanje je samo, dokje bo naša vlada pustila te verižnike odirati publiko? Ako je naša vlada kaka zaščitnica publike naj podvza-me resne korake in napravi konec, temu izkoriščanju naše publike!
■■■HHI

"EDINO&T
V NEDELJO POPOLDNE.
19 po bink. — Pril. o kraljevi ženit-
nini. Mat. 22.
Nedelja — Tereza, dev., Tekla. Pondeljek — Gal. opat. Torek — Hedvika. vdova. Sreda — Luka, evang. Četrtek — Petek ALkantara, spoz. Petek — Ivan Kenti, spoz. Sobota — Hilarion, op. Uršula muč.
-o-
SADOVI SV. OBHAJILA.
Naš Odrešenik je v svoji neskončni ljubezrij do nas ustanovil sv. Rešnje Telo, da bi dal svoje Telo in svojo Kri našim dušam v hrano: to je sv. obhajilo.
Prejemanje sv. obhajila je najvz-višenejše delo vsakega kristjana. Vsak mora torej vedeti, kako prejeti in kako se za sv. obhajilo pripraviti.
Veste, da mora biti vsak, ki hoče sv. Rešnje Telo prejeti, v stanu milosti božje. Razun tega se treba postiti, to je ne smemo ničesar za-vžiti oa polnoči naprej; treba se pred sv. obhajilom z molitvijo pripraviti in se po sv. obhajilu tudi z molitvijo zahvaliti. Koliko bolj se za sv. obhajilo pripravimo, toliko večjo korist bomo imeli od sv. obhajila. Teh koristi nikdo ne zna ceniti. Splošno: Kakor ohranja hrana naše telo pri življenju, pri moči, tako ohranja sv. Rešnje Telo našo dušo pri življenju, obvaruje je smrti, daje ji moč, celi manjše rane, pom-nožuje kreposti, napolnjuje našo dušo z radostjo in veseljem.
Vzlasti so pa sadovi sv. obhajila sledeči: (1) Pomnožuje posvečujočo milost božio in čednosti, posebno čednost ljubezni, ki združuje našo dušo z Jezusom Kristusom, in nas v gotovem pomenu in oziru spreminja v Njega, (2) daje nam dejanskej milosti božje, ki ohranjajo življenjel duše. krote ogenj strasti in poželje nja. vzpodbujajo k krepostim, posebno ljubezni in čistosti ; (3) mir in du sno veselje: (4) podeljuje nam odpuščanje malih grehov, {5) varuje nas padca v smrtne grehe, (6) zagotavlja nam nesmrtnost slavno vstajenje od mrtvih.
Da bomo te sadove v obilnosti prejeli, treba pogosto prejemaj sv. obhajilo, pripravljati se treba nanj
NAZNANILO IN PRIPOROČI-!
LO.
Naročnikom v Clevelandu, Lora-inu in Barbertonu. Ohio, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik
z vso gorečnostjo in vnemo.
Ko prejmemo sv. obhajilo, prebiva Jezus Kristus v nas s svojo človeško naravo, dokler obstoje podobe zakramenta, namreč podoba kruha in vina. Ko so se te podobe spremenile, prebiva Jezus Kristus s svojim božanstvom, če ga nismo pregnali od nas s smrtnim grehom.
Poslušaj mo sladki glas našega Odrešenika, ki nas vabi ir. kliče k sebi v tabernaklju, pristopajmo po-
gosto k njegovi mizi, udeležujmo se gostije, katero nam je pripravil, pripravimo se pa vedno z vso gorečnostjo za to svatbo!
-o-
APOLOGETIKA.
30. — Božje predvidenje in človekova svoboda.
Ugovor: — Če vidi Bog naprej vso prihodnjost, ne da bi se zmotil, n. pr. da bom jaz zveličan, ali pa pogubljen, potem jaz nisem več svoboden s svojim ravnanjem; jaz moram priti v nebesa ali pa v pekel, kakor to vidi Bog naprej, ker se Bog ne more motiti.
Odgovor: — Ne, ker vidi Bog to naprej, moram tako delati, ampak ker tako delam, vidi Bog to naprej. Ko bi jaz delal in živel drugače, bi videl Bog to naprej. Jaz s svojo prostostjo sem vzrok mojih dejanj. Od mene je odvisno, ali vidi Bog naprej moje zvelicanje ali moje pogubljenje, ravno tako kakor je odvisno od mene, da Bog vidi naprej, ali se peljem v New York, ali pa v Kalifornijo.
Sila spoznavanja Božjega je neskončna, človeška sila spoznavanja je pa omejena. Spoznavanje Božje se od spoznavanja človeka neskonč-
no razločuje. Mi se nikakor ne moremo vmisliti v Božje spoznavanje in v Božje znanje, tudi ne v to, kar in kako Bog vse naprej vidi, zato pa tudi ne gre, da bi ravno radi našega slabega spoznavanja sklepali proti Božjemu spoznanju in znanju; to je še veliko večja neumnost, kakor če bi nam hotel kak Hotentot zatrjevati, da ne morem eno in isto popoldne govoriti s prijateljem v San
Francisco in s prijateljem v New Yorku. Ubog Hotentot pač ne pozna našega telefona. S takimi svojimi trditvami glede Boga pa ravnaš ravno tako kakor ta uboen diviaH
Mr. FRANK ZUPANČIČ,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Ave Maria" "Edinost'' in "Glasnik P. S. J." Kakor tudi za oglase, tiskovine in sploh vse, kar je v zvezi z našo tiskarno. Vse naše naročnike in naše marljive lokalne zastopnike lepo prosimo, da mu pomagate število naročnikov tako pomnožiti, da bo v vsaki katoliški hiši katoliški list.
Vsakemu, ki mu bo pomagal, bodisi z besedo ali dejanjem, širiti naše liste, se že vnaprej najlepše zahvaljujemo.
Uredništvo in upravništvo tiskarne 00. Frarčiškanov.
ZDRAVJE IN BOGASTVO
Zelo važne informacije so bile objavljene v javnosti zadnje čase o iznajdbi čudovitega sredstva, ki iz-vanredno učinkuje na človeški sistem po elementu, ki se ga pozna pod imenom VIT AMINES. Te iznajdbe vodijo k seriji kvasnih preparacij, ki so bile preizkušene v vsih prominentnih vodilnih bolnišnicah s čudovitimi rezultati.
Mejtem, ko se je to preizkušalo in ko se je javnost radovala z uspešnimi učinki zdravljenja z kvasnimi tabletami, je skupina farmacijskih kemistov v Chicago in Indianapolisu eksperimentirala za povečanje vspe-hov kvasnih VTTAMINES tabletov do najvišje mere. katere meje se dosedaj še ni doseglo. Rezultat je "YEASTOLAX" — svetovni _
.-aswrrr^-------*
NAJVEČJI ZDRAVSTVENI KVASNI TABLETI
YEASTOLAX je največji zdravstveni predmet kvasnega odvajalnega sredstva. To je najnovejši znanstveni razvoj okusnega kvasa. Ki ni samo izvrsten v Vitamines. ampak vsebuje tudi visoko dragoceno zdravstveno gradivo odvajalnega sredstva — sploh je kvaliteta, katero nobene druge kvasne tablete ne vsebujejo. V tabletah je posebno dober okus, in ni zopern za uživanje in je posebno zadovoljiv v svojih učinkih. Otroci era ljubijo, ker jim želo pomaga. Ako Vi trpite na:
OAZAPRTJU, SLABI PREBAVI, SAPNIKIH BOLEZNIH, BULAH. ALI SLABI
KRVI
ali če je vaša nervoznost prizadjana v kakem slučaju; ali jce želite imeti lep polt na Vašem obrazu: ali ako Vas želodec ni v dobrem stanju, mi hočemo, da Vi poizkusite zavoj našega VELIKANSKEGA GRADITELJA ZDRAVJA YEASTOLAX.
t a Jzme^ n*e*ovih različnih elementov YEASTOLAX vsebuie najvišjo in najbolj potenttalno VITAMINES. o katerem je svet pronašel, da je brezpogojno potreben za telesno krepost. Ljudstvo, po vsej deželi je pronaslo veliko odpomoč v uživanju veastolaxa, za ka-terem se počutijo popolnoma zdrave in vitalne. YEASTOLAX ima tudi posebnosti, da ne povzroča nikake-ga grizenja ali težav, ampak povzroča mirno odvaja-nie, vsebuie izvrstno regulativno moč za reguliranje želodca, ter tudi učinkuje zelo hitro.
T" A	• • 1
sestavina, ki je vtelesena v YEASTOLAX ie jako zadovoljivo kombinirana z drugimi vitalnimi tvarinami za telo-gradivnimi elementi, kateri povzrocaio da so ti tableti zaželjivi boli, kot katerikoli
druge jedilne kvasne sestavine dosedai ponudene na trgu.
Pri vzdržavaniu vaše vitalnosti in kreposti po uživanju YEASTOLAX A bo Vaš telesni sistem v stanu se boriti proti invadiraniu raznih bacilov, kateri se neprestano skušajo ugnezditi v človeškem telesu, da bi se zajedli v sistem in uničili človeku življenje. Nikdar se nemore dovoli povdariati, da ie vsakdo dolžan samemu sebi in svoji družini, da dobro pazi na svoje zdravje in istega vzdržuie v dobrem staniu. Človeški organizem ie čudoviti stroj, prilagoden normalnim pogojem, ki iščejo balanco zdravja. Toda, ker so naše moderne metode v ciščeniu hrane (uničili niih zdravie-gradivm vitamines) in naši splošni načini življenja, ni nasirn telesom dano niti polovico prilike za varstvo proti vsiljivim bacilom in infekcijam, kateri se prosto brez zabranjevanja zajedajo v naša telesa.
NAJBOLJŠI VITAMINE KVAS.
Vodeno raztopliivi Vitamina B, vsebuie v bogati proporciu y YEASTOLAXU element, ki ima posebno moc v graieniu telesnih živcev in iste vsposobliuie za odpor proti okuzitvi in tudi bistveno odstraniuie slabe učinke na zdravie in civilizaciio. Dobro izčiščene že-
»osebnosti, ki so vcepliene v YEA-fc i U^AA ustvarjalo pozitivno telo-gradivno sredstvo v najbolisi meri. Ako imate slab ali rahločuten želodec, ali kakorsnokoli želodčno nerednost YEASTOLAX bo Vam čudovito odpomogel in bo Vas izpremenil, da se boste čutili, kakor nov človek.
Kot ^ Posebni pneetek — da narodu hitro predstavimo YEASTOLAX - bomo dali za kratko dobo vpla osebi, ki nam pošlje $1.00 po pošti za pokritje stroskov za dobro velikostni zavoj YEASTOLAXA
ABSOLUTNO ZASTONJ 50,000.00 RUBUEV!
RusM rubelj je bil pravkar vreden 55c. in je nudil za zgorejsne število vrednost $27,500.00.
Hrani ta denar, veliko bogastva je bilo spravljenega skupaj s kupovanjem tujezemskega denarja po vojnah. Pravkar se tudi govori, da so na Ruskem najd-n radium, ki je baje vreden celih $50,000,000,000.00. Časopisi tudi opozarjajo velikanski dohod amerikan-skih industrijalcev v oljnate okraje na Ruskem. The Chicago Tribune je letos 12. septembra opozorila javnost na neki novi kanal med Rusijo. Nemčijo. Perzijo in centralno Azijo, po katerem se bo dovažalo razne sirovme za Rusijo in Nemčijo, zlasti sirovine, kot so petrolej, baker m druge take stvari, ki jih industrije neobhodno potrebujejo. S tem je dohod v bogato Perzijsko polje in Centralne Azije odprt. Premislite kaj vse to Pomeni Gotovo ie, da Vi ne boste zamudili te zlate prilike, da si pndobiste te rublje.
POVRNITEV DENARJA ZAJAMČENA.
Mi hočemo, da vsaka oseba v Ameriki, ki potre-V A Z(*ravil, pošljemo po en zavoj našega YEA-oi UL»AXA. Mi se poslužujemo te metode samo zato da oglašamo, in s tem seznanimo javnost hitrejxe s
no^vrac^r^ a čudovita tonika in zdravstvena vsebina YEASTOLAXA je vredna velikokrat več, kot je cena zavoju^ Vi boste izvanredno zadovoljni ž njim, to Vam zajamcimo. Vi se ne poslužujete nikake rizike
X"1zVYEA^0ErX0Mar naZa1"' ak° ne b°Ste Zad°:
50.000.00 rubljev ie Vam ponudenih samo za posebno predstavo javnosti. Ti Vas prav nič ne staneio. Cena zavoju YEASTOLAXU je itak $1.00. Mi Vam zaiamcimo, da Vi boste več, kot hvaležni, ko boste dobili to gradivno sredstvo Vašega zdravja. Samo napolnite t1 nTa™cilni listek in ga pošljite nam vred z enim 51.00 In Vi boste preieli zavoi YEASTOLAXA in zraven 50,000.00 rubliev brez odlašania. Zadovoljnost za-lamcena, ali pa denar povrnemo. Zapomnite si, da ie ta ponudba v veliavi samo za določen čas in da je na Vas lezece. da si takoj preskrbite tega zdravstvenega sredstva od katereo-a je odvisno Vaše bodoče zdravie.
Z naročilom za našega YEASTOLAXA $2.00 pa damo 100,000.00 ruskih rubliev. Mi si pridržuiemo pravice. da ne vrnemo Vam naročila, v slučaiu, da bi naša zaloga ruskih rubliev pošla.
YEASTOLAX COMPANY, 1253 — SO. MICHIGAN AVENUE, DEPT. C. 436 CHICAGO, ILLINOIS.
Izpolnite spodnji kupon!
YEASTOLAX COMPANY,
1253 So. Michigan Ave. Dept. C. 436,
CHICAGO, ILLINOIS.
Prosim, pošliite mi zavoiček YEASTOLAXA in 50,000.00 ruskih rubliev. V priloženem dobite $1.00. Ako ne bom zadovolien s pošiliatvijo mi morate vrniti denar.
Ime: *.............................
Naslov: .........................
Mesto:----;............Država:
Tudi poštne znamke se sprejmejo v malih vrednostih.
TfMMa
_
_
_______________
_
____
'EDINOST'*
ZADNJA PRAVDA.
ROMAN
Spisal češki J. S. Baar. Poslovenil Vojteh Hybasek.
V tem sta se voliča sama od sebe ustavila sredi njive. Adam ju ni ošinil z bičem. Kaj še! Nasprotno, pohvalil ju je kakor krščen človek lrščenega pomagača: "Dobro, mala, le počijta se malo, le počijta se, jaz si medtem nabašem pipo." Potegnil je mehur in basal tobak v leseno pipo, pritiskal s palcem, da je kar v členku pokalo. Da ni pipa znotraj in zunaj dobro okovana in z obročki zvezana, bi počila — tako pa zdrži. Že mu gori in fant puha oblake dima, velike kot gosje perutnice ; voliča pa mirno stojita in počivata.
"Kako to." s? jezi zopet Adam, — "ali bomo stali tukaj do jutra? To bomo malo zaorali, pa še tak strašanski kos imamo."
Voliča sta razumela in potegnila.
• "Bog daj srečo!" se je oglasil, ta trenutek nekdo za Adajnovim hrbtom;
"Bog daj!"
j "O oče!" je radostno vzkliknil sin. "Kje ste se pa vzeli?" Po glasu je Spoznal očeta, glave pa ni mogel okreniti k njemu, ker je bil prišel s plu-£orii ravno na nevarno mesto, kjer: sta se bila vola pred trenutkom usta-*t*ila. Deteljine korenine pokajo, zemlja se drobi, kamenje škriplje ob že fezu; vsak trenutek lahko skoči plug iz brazde, pa taka sramota pred oč&tom! Zato je držal fant plug, ga pritiskal v zemljo, se koračil z miši-eašjtimi nogami, dokler ni srečno prevozil. v;	, '
• i , "Dobro orješ, z voliči m plugom," je pohvalil sina Porazil in- vešče pogledal po zoranem deteljišču. "Dobro si zastavil plug in trdno, di se ti" ne gane in reže ravno brazdo; .ne trga, 'lepo polaga, kakor klešče se >{irži zemlje in gre gladko."
jI "Mislim, da," se je pohvalil tudi sin. "To je plug, veselje je ž njim orati, samo lemež in črtalo bom zvečer naklepal in-priostril, in jutri, če {k>g da, bo kar sam od sebe oral.'*-
"Res, res," je pritrdil oče in ukazal in hvalil: "Dovolj ste danes zo-rali in lepo zorali. Sedaj pa konec. — Vzemi koso in nakosi nekaj redi detelje, jaz jo bom-nagrabil, napregel vola in šli bomo domov.. Solncej štoji že nad gozdom."
Adam se je začudil, kako mu je čaš hitro minil. Resnično, že je večer. in niti vedel ni. kdaj. Poslušno je vzel koso, ki je začela sikati kakor strupen gad v sveži, mladi detelji in jo rezati prav pri tleh. Stari se je medtem igral z vprego in vozom, voliča je izpregel in spet napregel. popravil voz. naložil plug in grabil. Za petami je bil Adamu in premišljeval, kako bi modro spregovoril s sinom, kako bi mu lepo razložil, kakšna Sreča ga čaka: posestnik in go.spodar bo. ker neumni Martin samega se-t»e ne razume več in si je vbil nekaj v glavo in se hoče na vsak način ^zeniti s tisto gostačevo Manco.
"Oče imajo svoje muhe," je ugibal Adam na tihem in tudi on ni začel nobenih pogovorov in se je ukvarjal le s svojimi mislimi.
; "Tako-le domov bomo zapeljali in zmetali deteljo po skednju, da se ne bi sparila. Potem pa še živino opraviva z Martinom, pa se za večerjo najeva dosita. Hej, pa klobuček na glavo, pa pražnji suknjič čez rame, ta malo povasovat. Ni vrag, da bi ne bilo Dodličke na spregled in pa kaj veselega pomenka ž njo na samem. Seve, to ji bo že treba povedati, kako se mi je sanjalo o njej pod vozom v senci!"
"Nakladaj, nakladaj!" ga je nenadoma spodbudil oče. Adam je zar-c.el do ušes in se je hipoma prebudil iz svojih sladkih sanj. Zasadil je vile v deteljo, da je pobral skoraj ves kup. "Šema !" ga je pokaral oče. "Poprej nič, sedaj vse — prej nakladaš, kakor bi spal, in sedaj, da bi se pretegnil, po pameti mora človek delati, da ne prežena sebe in živali; ie tako zdrži človek in živina vleče kakor vijak."
Adam je molče prenesel očetovo karanje, zaslužil ga je. — in že je zopet stari Adamv
Voličem je snel nagobčnike, vajeti je ovil okrog ročice, speljal z nji-\e čez izkopani jarek na cesto, skočil na voz k. očetu in sedel k njemu spredaj na deteljo.
"Moj fant." je začel govoriti oče. "čutim, kako se staram in da me moči zapuščajo; zvečer se že noge tresejo pod menoj in postelje ne morem dočakati." Stari oče ne toži tako kar tjavendan. Jasen smoter ima pred seboj. Adama je treba sprva geniti. da bo potem lažje delo ž njim in si bo dal mirno dopovedati.
"Tak sprevidite sami. pa si vendar ne privoščite miru. Večno ste prvi, več se ubijate kakor mi, dasi bi Vas z Martinom prav rada v vsem nadomestovala."	*
Prepričajte se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah.
Vsem se priporočam.
i "Že ne bo drugače, kakor da grem v kot. Gospodarstvo bom predal in se umaknil vama v svojo sobico, preden se preselim za materjo na Žale."
"Tako ne govorite, oče, umreti Vam še ni sile, niti posestva oddajati; tudi za kot se še ne mudi, pa na grob nikar ne mislite; le ostanite gospodar pa nas nadzorujte tako kakor gospod tranovski oskrbnik svoje ljudi. In samo če bo kaj narobe, poprimite za delo."
"Ne bo treba tega," je odvrnil oče, — "ne baham se, a kar je res, je res in ves Klenči ve, da sta ti in Martin zanesljiva gospodarja. Zato bom lahko umrl. Z materjo sva vaju d6bro vzgojila. Samo ena velika skrb me mori."
"Katera pa?"
"Da bi se vidva z Martinom dobro oženila."
Adam ni odgovoril. Tudi stari je umolknil in motril sinovo obličje, ki je bilo zardelo čez senca do las.
Voz se je zibal po vegasti cesti, že je prešel mimo Gline, skozi Gosjo Lužo. prevozil tudi že,/Gosji plač' in vulička sta tedaj sama zavila pod Delci pri Loranikarjevem znamenju na staro cesto in počasi vlekla v klanec proti trgu.
"Oče, Vi kar sedite, a jaz bom skočil dol, ker gre v klane."
"Ali je treba? Ali je to kakšna teža, ta mrva detelje?" je rekel oče. "To bi srake speljale, če jih vprežeš za rep."
Adam je očeta ubogal, a sedel je kakor na trnju. Kakor mak mu je gorelo lice in srce mu je divje bilo pod srajco.
"Ne boš ušel, ne, ne izpustim te iz krempljev," se je smejal sam= y sebi stari Porazil. Naglas je rekel: "Da ne bom pozabil, povem in čem : ženiti se morata, ali ti, ali Martin."	* -
" Martin', oče, Martin naj s^, ki je starejši in je posestvo njegovo;" je vneto in skoro presenetljivo'goreče razkladal Adam.
"Da, njegovo je posestva in jaz mu ga privoščim!"
"In ti bi hotel hlapčevati pri njem do smrti?"
Kakor bi ga bil -pritisnil ob zid, tako tesno je bilo Adamu pri srcu. Oče ga je vjel. Tako sitnari in ne odneha, da se mu ne izviješ; že mora biti tako. Priznati bo; trebg«resnico, in ker že mora biti — Bog ti meni pomagaj, — boš pa priznal,-^VeMe. oče. nekaj časa bi, če treba, tudi hlap-čeval, dokler ne najdem kaj primernega. Mislim pa, da v pismu ne boste pozabili name in mi moj delež izgovorili." Umolknil je in čakal, kaj bo rekel oče. - •	-	. "
"To je! Z golimi rokami ne poj ties-'od hiše, s pravičnim cleležom. te odpravim: lahko se pri ženiš na posestvo drugam, mogel boš pa tudi ženo z doto pripeljati k hiši. Martina b«>š izplačal in gospodaril doma." V
"Oče. ne. tega ne bi mogel." je stfeiel Adam z glavo, da so mu p6l-ni kodri padli na čelo.	" -
"Ne bi mogel? Kako da ne bi mogel? Kako da ne bi oče ni pritisnil sina samo k zidu. ampak mu je nastavil na grlo. In tega sin ni mogel več vzdržati.
-"Zato ker K rej če va DodJička nima toliko, denarja;" poma Adam in takoj mu je odleglo. Z bičem je švignil i* čela. se stegnil in čakal, kaj* porečejo oče. .
"Katera Dodlička? O kakšni Dodlici pa govoriš? Menda siničici Krejčevi ?"	•	-
"Da. ravno o njej. o nobeni drugi kakor o njej."
mogel ?" Sedaj naravnost nož
je bruhnil ,hi-.obrisal si pM
ne o tis*n



* •	>---v	. |
John Uornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KRUJAO
6217 ST. CLAIR AVE..	CLEVELAND, OHIO
se priporoča za nakuy MOŠKE IN DE$KE OPRAVE Izdeluje MOŠKE OBLEK E po naročilu točno in ceno.
I1
— -.V. ."T J
Ne
VIS
me
FOTOGRAFIST *
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111
Phone: Canal 3534.
VSO ODPRAVO
OD SLAVE DO NOG
si lahko kupite pri nas. -V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke ,spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo.
Mi Vam obljubljamo ,da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"!
J J. DVORAK k CO.
1853-185^ BLUE ISLAND AVE.,	CHICAGO, ILL.
Da se pride v nebesa. -
Neki zdravnik je vprašal nekega
moža, kaj je potreba, da se pride v nebesa. Ta mu je odgovoril: "Po mojih mislih je treba najprvo umreti."
Zdravnik: "Seveda, toda kaj se mora storiti še poprej ?"
Mož: "Poprej je pa treba še zbo-leti in poslati po Vas!"
Zdravniku so bile te besede všeč in ni stavil možu nobenega vprašanja več.
* * *
Katehet: "Zakaj ne?" Peterček : "Ker prvi ni nič poma-gal."
Katehet: "Joe, ali se še kaj spominjaš, o čem smo zadnjo uro pri zgodbah govorili?"
Joe: "O 00... no, o sedmih...
0	sedmih suhih in sedmih debelih gospodičnah."
* * *
Učitelj : "Tinček ali veš v katero vrsto živali spada čebela?" .
Tinček brez pomisleka: "Mej sesa vce."
Učitelj: "Ali si se mo^el bolj neumne znebiti?"
Tinček trdovratno: "Kadar sem jo jaz na kaki roži videl, je vedno med, sesala."
♦ * *
Profesorji so kakor znano najbolj ,raztreseni ljudje, ker so preveč zamaknjeni v svoja znanstvena vpra-!sanja. Enemu takih v soboto pade
. X
j v glavo, da se bo treba obriti. Se ves v svojih problemih, s katerimi
1	se je pravkar bavil, zgrabi ščetko (krtačo) za lase, misleč, da je ogledalo, se pogleda in vsklikne začuden: "Tako flolgo pa menda še nisem nikoli odlašal, saj izgledam,
kakor krtača."
ZAKAJ TRPETI?
Revmntič tie-rr*lpičiie in bolečine "7 mifiicah =o Latro odpravljene 3 priraetno uporabo
& PAIN-EXPELLERJA &
Tvorni&k«. tn»mka rag. v p»t. ur. Zdr. dr.
GIHte. da debita pristnega—aliTvne^F Ž9
več kot 50 let.
Zabievujte S 11)110 trornlško znamko«
J. KOSMACH.
w	Chicago. Lu
<■	»c pripotučam pi, >ukui»u
raznih
BARV, VARNIŠEV. ŽELEZ j A, KLjUCAVNIC IN STEKLA.
m i- barvanje hiš zunaj in zu* jokiadam stenski papir Najjboliše delo, nanižje cene.
•<•>««» ohrnitt vselei na svoje«* ^oialca'
Naboljša
CIGARETA.
BENJ. EICHHOLZER
FOREST CITY, PA.
Se priporoča vsem Slovencem v Forest City in okolici pri nakupovanju razne zeleznine in kuhinjskega pohištva. Imamo največjo zalogo razne zeleznine, kuhinjskega pohištva in raznovrstnega orodja. Ker naročamo blago v veliki množini, zato smo tudi v stanu nuditi občinstvu najnižje cene pri našem blagu. Zato, kadar potrebujete razne zeleznine, kuhinjskega pohištva in drugih raznih stvari, pridite in izberite si tako blago v naši trgovini, kjer se lahko pomenite v vašem lastnem materinskem jeziku, z našim Mr. Joseph Kamen-om, kateri bo vam postregel po svoji najboljši moči.
BENJ. EICHHOLZER
Trgovina razne zeleznine in pohištva 527 Main Street,	Forest City, Pa.
"T
P &
r
r &
v &•
t-? &
& r
rr
S*
l"
Sf?
t
SLAVNEMU OBČINSTVU
naznanjam, da popravljam in napeljujem vodne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v PLUMBARSKO STROKO. — Pred vsem si zapomnite da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno.
Kadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na:
JAMES A. JANDOS,
PLUMBAR
2042 W. 22nd St., near Hoyne Ave-Chicago, 111.
Tel. Canal 4108.