2	yjy	Letnik XI. 1966
GLASILO SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE
ŠE VEDNO JE ČiS ........
VA . Ou.'v ».V v. S. i.-». N. "e V <\ i. . _">. >. "A. k A.^./V. V . .."^A. -V<>..... 'S. S.	-i. v	'i- ■- fi.-'), -v. ..a. •>..'», .i \JCX
Slovenci smo bili vedno delaven narod. Marljivi in varčni s tistim malim, kar smo imeli in kolikor so nam tuji gospodarji dovolili imeti.
Skozi stoletja so nam tujci krojili usodo in nam rezali črn kruh, med tem ko so z belo pogačo gostili ob svojih lastnih mizah. Premalo je bilo Slovencev, da bi v danih razmerah mogli preokreniti svojo lastno usodo, ki jim jo ja narekovala številčna premoč nemških sosedov5 brez voditeljev in premalo povezani smo bili in vsakršen poskus upora proti tuji nadsili bi sano pomenil samomor za ves narod. In naš narod se je nekako prilagodil prilikam, stisnil zobe, se zaprl vase in čakal boljših dni.
Toda boljših dni in svobode ni bilo. Čakanje se je preko stoletij spremenilo v vdanost v usodo in kar bi v začetku narodne sužnosti imenovali prilagoditev razmeram je počasi postalo poklicno hlapčevstvo. In to je bilo vprav, kar so tujci od nas hoteli. Tuji zemljiški gospodje so hoteli hlapcev za njihova posestva in hlapce so dobili5 v sestavu kolosa habsburške monarhije smo bili samo provinca, kjer se je avstrijsko uradništvo šolalo, kako ukazovati podrejenim, kako pobirati davke in kako organizirati nabore, na katerih so odbirali in odroj ali cvet našega fantovstva v cesarsko vojsko, da so naši fantje in možje krvaveli po bojnih poljih širom Evrope v tujih vojnah, na tujih tleh in za tuje interese.
Stoletja so nam ubila samozavest in iz nas napravila narod hlapcev. Ko smo po letu 1918. zagledali toliko pričakovano svobodo v svobodni Jugoslaviji, smo bili nanjo resda malo pripravljeni. Vse kar smo imeli so bile delavne roke, vajene žuljev in • naporov, in ukrivljen hrbet, navajen na knuto in ukaze. Res, ukaze smo znali ubogati, toda ukazovati nismo znali. Ne sebi ne drugim. Za ukazovanje mora biti človek vzgojen5 potrebna je pametna presoja in premislek, potrebno je odločati in odločiti. Leta in leta so drugi za nas presojali in odločali in prav nivni čudno, da smo se vsega tega odučili.
V dvajsetih letih Jugoslavije med obema vojnama smo uživali polno svobodo. Toda priložnosti nismo znali izrabiti. Narodne rasti ni nihče zaviral, toda premnogokrat smo čakali, da nam jabolko samo pade z drevesa. Navajeni smo pač bili čakanja in nikakor se nismo zavedli, da po dolgih stoletjih spet enkrat zavisi od nas samih, kakšna bo naša usoda, kakšna naša bodočnost in uspehi. čakali smo, da nam bo kdo povedal, kaj nam napravimo, v katero smer naj krensmo. In če smo bili pritisnjeni ob zid, ker je bila odločitev nujna, smo se običajno prerekali med seboj in
1.
se nismo mogli zediniti. Trezen premislek je_bil nekaj, cesar nismo bili zmožni. Ni bilo dolgo, pa smo se zaceli pritoževati, da nas potiskajo vstran, da nam kratijo politično svobodo, aa smo za postavljeni in da so naši bratje z juga priviligiram m na vodil
nih položajih, mi pa hlapci še enkrat.
Morda je bilo res. Toda čigava je bila krivda?
Naša! In samo naša. Našim bratom z juga je bila usoda vsekakor bolj naklonjena kot nam. Uživali so svobodo mnogo dlje kot mi Slovenci in ko so zapadli v suznost so se borili z notiti in zSbinlT da si cribore, kar so izgubnli. Vse to je imelo odraz na njihovem narodnem karakterju. Postali so neupogljivi in trmasti, znali so improvizirati, znali so ukazovati, Vedeli so, Kaj ho če j o in kako priti do rezultata. Pravo nasprotje od nase sloven
ske mevza]g^òkrat sem bil v mešani "jugoslovanski" družbi in me le bilo 3fam. Zaprepaščen sem ugotavljal dejstvo, kako manjvredni smo Slovenci, kolikor nas je v družbi bilo^ bili in se čutili in mnogokrat se niti izražati nismo znali, a se manj uveljaviti, a kai šele voditi razgovor. Slovenski inteligent, poln znanja in učenosti, je ždel nekje v kotu in sem in tja prikimaval ali od-kimaval, da bi pa skočil na noge in glasno povedal svoje mišljenje, zato ni imel koraj že. Toda na poti domov, ko je bil spet samo mec! Slovenci ni zamudil nobene prilike, da ne bi udrihal čez "srbske megalomane" in njihovo zgovornost.
In podobno se je dogajalo vsepovsod. Skoro v vseh odborih in predstavništvih stare Jugoslavije so meli Hrvati ali òrbi vodilno in odločujočo besedo, Slovenci pa smo bili tisti, ki so opravljali detajlno delovne zato, ker nam je država kratila pravico do vodilnih položajev, pač pa, bodimo pošteni in priznajmo, ker smo bili sami nezmožni voditi.Stoletja suženjstva_so nam
pustila pečat, ki ga v eni generaciji ni bilo mogoče izbrisati, pustna P|°cv>nci	trpGl? in g6 trpimo od kolektivnega manj-
vrednostnega kompleksa. Tudi v današnji Jugoslaviji, čeprav raz-Vcj kaže znatno izboljšanje, stvari še vedno niso, kakor bi morale biti. Kot svoboden narod se še vedno učimo in izkušnja je
naj bolj šaosola.d_ina ^^ ^ ^^	. ^	nas kot na-
rod strašno draga. Žrtev je bilo preveč in mnogokrat so bile nepotrebne. Največkrat zaradi tega, ker so borbo vodili diletantje in ljudie.« ki so jim neposredni politični uspehi bili važnejši kot dobrobit celote. Toda če so vse te žrtve pnpomggle do tega, da se otresemo naše hlapčevske narave in utrdimo naso narodno hrbtenico, da se naučimo samostojne presoje in naučimo stati na naših lastnih nogah, potem niso bile zaman. Morda je to krut zaključek in bo nekatere ljudi zabolelo srce* morda res kaze cinično neupoštevanje trpljenja in muk. ki jih_je nas narod pretrpel, toda minil je čas tarnanja in objokovanja^in čimprej bo "stareiša" generacija spoznala, da so bile te_žrtve "pozitiven doprinos k obnovi naše narodne samostojnosti in "razhlapčevanju
našega narodnega značaja, tem prej bo prepad med "starim" in "mladim", o katerem nekateri ljudje tako radi pišejo,premostljiv.
Zapmsal sem se; nisem imel namena spuščati se na politično polje, toda majhna analiza naših kolektivnih napak je bila potrebna. Kajti te napake vsi še vedno nosimo s seboj in še nekaj generacij bo vzelo, da se -jih bomo popolnoma iznebili.
Toda slabosti naroda so samo seštevek slabosti vseh posameznikov,. prav tako kot je uspeh naroda kot celote v glavnem seštevek uspehov vseh poedinih članov. In tako me je moje pero zaneslo tja, kjer sem pravzaprav hotel pričeti. Moj namen je bil pogledati, kakšni so uspehi oziroma neuspehi naše emigracije v Avstraliji in kakšne so prognoze za bodočnost.
V Avstraliji nas je precej, iz vseh slojev življenja in iz različnih razlogov. Eni so se odrekli domovine v prevrevanju ob koncu vojne radi svojega političnegai'propričabja^drugi so odšli v svet, ker jim je doma bila skleda preprazn-?., se^tretji so so prijadrali semkaj, ker niso vedeli, kaj hočejo od življenja in se jim- je hotelo v svet in dogodivščine. Odtrgati sc od rod«c grude je bilo političnim beguncem najtežje in prilagoditev novim razmeram jm ni bila lahka. Premnogo jih je predolgo sanjalo o povratku in dobrih starih časih, drugi pa so se vživeli dokaj hitro. Toda kakršnakoli čustva so jih prevejala, življenje v novi domovini je kmalu izbrisalo razlike med njimi,kaj ti osnovni problem je bil pri vseh samo eden: ustvariti ekonomsko podlago za življenje danes in zavarovati bodočnost.
Ko danes presojamo uspehe naših emigrantov, jih ne sodimo po njihovih besedah in teorijah, temveč po tem, kaj so v praksi pokazali in kako so se "znašli".
Kot celota se Slovenci nismo slabo odrezali. Naša uro-jena marlljivost in delavnost sta pomagali dobršni večini preko začetnih težkoč in uspehi so danes kar vidni: hiše, avtomobili, otroci v šolah, mnogi od njih na univerzi, vse to kaže na uspeh. Toda za kakšno ceno? Koliko trdega dela, žuljev in srag in koliko pritrgovanja je bilo potrebnega, da smo to^dosegli. In žene v tovarnah in hčere in matere. Trd uspeh, plačan s težkim delom in delavsko plačo. Večina naših ljudi še vedno dela za tedensko plačilo. Koliko pr. jih je, o katerih lahko rečemo, da so si res pomagali naprej/da jim ni treba zadrhteti, če pomislijo na možnost daljše bolezni ali nesreče.in', ne zavise od četrtkove plače s par dolarji, ki so že vnaprej odrajtani za špecerijo in odplačila na hišo ali ostalo.
"Slovenci nismo rojeni trgovci" slišimo večkrat in s tem izgovorom se lepo zadovoljujemo in tešimo. In lahko bi razširili to trditev in dodali, da nismo rojeni podjetniki in industrijalci, pa ne za doktorje in ne vseučiliške profesorje ter da smo rojeni le za hlapce in bomo hlapci ostali; v tem je tista naša filozofija, ki je koren naših težav in nam veže roke, ki nam je v kosteh in prehaja od dedov na očete in od očetov na sinove in je izvor naše slabosti. "Nisem rojen za to" je bil morda
upraviS-eja._i.zgQyar pred tisoč " leti, ko so ljudje še verjeli bajkam, da jim sojenice ob rojstvu delijo talente, toda dandanes je to izgovor za lenuhe in za tiste, ki ne znajo in nočejo vedeti.
Nihče ni rojen trgovec ali direktor. Vsakrsnega poklica se mora človek naučiti in znanja si človek nabira vse skozi življenje. Če hoče, seveda.
Janeza sem pred kratkim srečal po dolgih letih in mu izprašal vests kaj in kako in kako je zdelom. Ponosno se je iz-prsil in odgovoril:"Še vedno delam pri isti tvrdki". - Devet^let. Začel je tam kot novopečeni emigrantski delavec in je z vozičkom odvažal odlivke iz livarne v skladišče in do strojev. Danes pomaga v drugem skladišču kot pomočnik skladiščnika in razlaga pritovorjeno železo s kupa na kup, z love na desno, z desne na levo. Mlad fant in devet let pri vozičkih; njegova angleščina še vedno hudo šepa. Devet let že nodi zvečer iz fabrike domov, povečerja in bulji v gospodinjin televizor, ob sobotah morda obišče prijatelje ali gre na kakšno zabavo, v ponedeljek pa; "Jovo na novo" v fabriko k vozičkom. Devetkrat 3°5 večerov ne da bi Sitai, ne slovensko, ne angleško, ne da bi se kaj __naučil. In fant ni neumen. V fabriki se ni ozrl okrog in ni videl, da avstralski delavci hodijo v večerno šolo, da se nauče kaj novega in da si izboljšujejo položaje.
Lahko bi riskiral eden ali dva večera na teden^m se vpisal v Technical College v tečaj za varilce ali morda železo-strugarstvo, saj je tečajev ccla vrsta in stanejo samo nekaj funtov polletno. Danes bi bil lahko specijaliziran delavec z mnogo boljšo plačo in trdnegim položajem. Toda Janez "ni bil za to rojen" in še vedno potiska vozičke; pa šc ponosen je nato. Manjka mu zagona in samozavesti,manjka mu vere, da mu bo to,česar se bo lotil, uspelo. Manjka mu samo malo premišljenega nacrta in malo trdne volje. Treba je samo hoteti in Janez noce. Nihče mu ne more pomagati. če se jutri pripeti, da bo tovarna zmanjšala število zaposlenih delavcev radi zmanjšanih naročil, bo Janez kot nespecijaliziran delavec eden prvih na cesti; preklinjal bo usodo, pa morda še Avstralijo in kapitaliste. 0 enem sem trdno prepričan: sebe ne bo krivil. Devetkrat 36? izgubljenih večerov, toda v njegovih očeh bodo krivi vsi drugi.
Takih Janezov je med nami vse polno. Sprejemamovusodo kot da se izpremeniti ne da.Čakamo, da nam drugi oddele naše mesto in naše delo; morda govorimo o načrtih, kaj bi bilo dobro, kaj bi veljalo poskusiti. Toda ostaja pri besedah, ker nimamo ko-rajže in ne vere vase; in medtem, ko drugi sučejo rokave in žanjejo uspehe svoje podjetnosti, mi godrnjamo in zavidamo.
Otresimo se že vendar enkrat tega prepričanja, da smo rojeni za hlapce; prepričajmo sebe same, da kar hočemo, lahko dosežemo in da ni nikogar, ki bi nas lahko ustavil, če le trdno hočemo, karvhočemo.
ge je čas in čas je že.
S. B.
b.
ŽIVLJENJE NA ODRSKIH DESKAH
Nedavni obiskovalec iz Sydneja si ni mogel kaj od začudenja.Kaj se boste res zbudili Melbournčani kot slišim?pa saj budni ste že dolgo,le nekako vstati se vam je upriralo.Saj razumem,bolj komodno je leže prepirati se in zabavljati čeravno se 0b takem početju na veliko prodaja cenena modrost.Čes jaz sem to in to,jaz bi to tako,ni pravilnovto,j im bomo že pokazali, garajo ja garajo za lastne žepe in se dosti continentalnega se radi nekurantnosti spridi.Kar po pravici povem^vzelo mi je sapo,mož pa je še kar nadaljeval.Menda je celo užival ob pogledu na dokaj borno mojo malenkost.Da,celo o trmoglavosti^nadu-tosti ter podobnem jevpričel godrnjati.Ker pa me je z očitkom trmoglavosti zadel v živo,j e bilo njegovi nadalnji zgovornosti hipoma konec.
Kot veste,smo tudi v Melbournu pred leti že imeli par kulturnih prireditev in bržkone ne trdim preveč,ce iztresem,$a so z eno od istih gostovali celo pri vas.Kaj ni bila tista "Zupanova Micka" prva kulturna prireditev v Australiji?Pri poznejših sem bil udeležen že sam.Čemu je za zadnjimi veselimi vece-ri vse utihnilo bi vam ne mogel zadovoljivo pojasniti.Vsekakor vem,da iz želj posameznikov po nadalnjem udejstvovanju brez za to potrebnega režiserja,ni bilo moč ničesar ustv&riti.Tega preklicanega režiserjavpa ni in ni hotelo biti od nikoder.Da nisem o tem sam razmišljal mi je končno potrdilo od SDM prejeto vabilo o ponovnih pripravah za ustanovitev odnosno oživitev dramske skupine.Vec alivmanj je vedno ostalo pri besedah vsled pomankanja vstrajnosti,čemur bi se lahko reklo tudi trme.Tok -rat je šlo zares.Naštudirana je bila veseloigra "Glavni Dobitek in dne 12vfebruarja so ponovno zaškripale odrske deske v Mei -boumu.Nočem biti kritik,kot ne želim hvalisanja,v zadovoljstvo pa mi je nad poprečen uspeh prireditve.Igralci smo imeli obču -tek,da je publika prisluhnila.Osebno mi bo ta veseloigra za vedno ostala v prijetnem spominu kakor tudi v grenkem,to pa radi tega,ker nismo iste zaigrali vsaj v Gelongu,če že ne v Cam -beri,kar je bilo od obehvstrani zelo zaželj eno.Bili bi namreč danes za skušnjo bogatejši.
Vaša pripomba o prebujenju se bo najbrž uresničila.Po uprizoritvi Glvanega Dobitka se nismo dosti obotavljalivob dejstvu, da predvidena gostovanja odpadej o.Raj e smo takoj pošteno začeli z pripravami za novo uprizoritey.Osebno se sicer še vedno malo boj im,da smo segli previsoko.Če pa pomislim na zvrhano mero potrpežljivosti,dobre volje pa našemu voditelju g.Valenčiču itak nikoli ne zmanjka^se moji dvomi spremenijo v zaupanje. "Deseti Brat" je Jurčičev junak,vse starovin mlado ga pozna kar bo brez dvoma v obilici pripomoglo k olajšani sleditvi dogodkom na odru.Z uprizoritvijo desetega brata je naš poseben namen še tajnuditi možnost udéjstvovanja vsem,ki čutijo količkaj igralske žilice v sebi.Seveda pa tudi ostalih ne bomo odklanja-livsaj je razno pomožno osobje ravno tako nujno potrebno pri večjih odrskih stvaritvah.Nisem si dovolil vzeti besede kljub
vsem vmesnim pripombam o trdem orehu,da smo vsekakor kampeljci, ko si takele upamo.Zadihano sem nadaljeval o vsem^kako se pridno vadimo,kako vstrajno odstranjujemo razne zapreke,koliko smo že napredovali in o potrebi izdelave kulis katere bodo tevne,priprave odra z katerim je tesno združena električna razsvetljava ki nas zadnjič ni zadovoljila,vaški muzikantje so točka zase in še in še je bilo naštevanja«Kdo razen režiserja vam največ pomaga.Odvečno vprašanje,se razume organizatorji pač,upravni odbor SDM.Ves potek pri istem ga je sprožil kulturni referent od katerega tudi v bodoče pričakujemo največ pomoči kajti zna biti resen,trmast pa tudi kar ste ob začetku povdarjali. Dodal bi vam le,da trmoglavost ni vedno nekoristna.
No.no le potrudite se in za gotovo vas bom drugič bolj_ primerno pozdravil,j e postal možakar redkobeseden in poslovila
SVa Se«	v	-	t*T
Omenjeni doživljaj sem napisal z enim samim namenomlNado-knadimo zamujenoILepo vabim vse in vsakega,pridružite se nasi skupini sicer se utegne komu še kaj hujšega dogoditi.Sajvpose-čati za nastop na odru potrebne vaje,ni le naporno marveč ^gotove strani celo zelo prijetno.Ni redko,ko se na istih siisi obilo sproščenega smeha, v enaki meri se bomo vsi skupaj zelo _ dosti koristnega naučili,spoznaliyse med seboj,sledilo bovzbli-žanje in kar na enkrat se bomo počutili kot doma.Za zaključek pa se bomo vprašali.čemu le smo toliko nerbali nad mrzlo tujino, ko je vendar toliko od nas odvisno kakšno si ustvarimo«
I. M.
Pripomba.
Pisec prednjega članka je osebno sodeč,tisti pogovor nemara kar precej ublažil.Resnica bo se veliko bolj crna,ce si isto hočemo priznati.Juridicno pravilo pa nam pove,da kdor prizna mu je polovico že odpuščenega.Preostalo polovico pa zgrabimo za roge in dokažimo našo bit,proč z vsako škodljivo značilnostjo . naj nam bo geslo v bodoče.Povdariti pa hočem,da je pisec razmeroma blizu resnici kar zadeva predvideno igro "Deseti Brat".Ker pa bo za izvedbo te dragocene umetnine potrebno kar blizu 4-0 ljudi celotnega ansambla,je klic,pridružite se nam,vec kotvza-želj en.Sodeč do poteku celotnih priprav se mi ne zdi preveč tvegano zapisati5koncem meseca junija ali v začetku julija se nam bo naša mlada dramska skupina drugič predstavila na odru.
Ne pozabite naše dobronamernosti s katero Vas na to ze danes opozarjamo hkrati pa tudi zelo lepo vabimo k obilnemu obisku.Dajmo,nudimo jim skromno priznanje,ki jim bo vsaj drobec nadomestila za njihov trud.
Vinko Molan
6.
IZ P A T R O V E TORBE
. Najprej bi se rad v imenu novodo&Lih slovenskih sester iskreno zahvalil za dar,ki ga je SDM poklonilo Slomškovemu domu ob prihodu sester na cvetno nedeljo. Denar je lei za najnujnejše začetne potrebe hiše, križ pa krasi v trajni spomin učilnico. - In sestre? Zdaj se počasi véivljajo v nove razmere, urejajo hišo in vrt ter uvide -vajo, da bo dela med izseljenci dovolj, cim bo enkrat poŽteno steklo. Sno lahko reÖem: è'e vedno imajo na licih isti smehljaj, ki smo gavi deli ob prihodu in se nam*,zdi kot košček domovine, ki je prišel za nami z rodne zemlje. Prežet je s krščansko ljubeznijo pomagati vsem, ki pomot potrebujejo, naj že bo na katerem koli polju.
Želim samo to, da bi se Slovenci vselej zavedali,kàko uelikega pomena je Slomškov dom. Naj bi res postal središče nase mladine, pa tudi starši bodo pri sestrah našli vse razumevanje. Le radi priha -jajte k sestram - vsak, ki pride z dobro voljo, bo gostoljubno sprejet. Dom kljub svojemu šolskemu namenu diha tihoto in zbranost ter obiskovalcem prinese miru, ki ga v naših raztresenih srcih ni dosti.
: Za nami je tudi vpisovanje v Slovensko šolo. Öe se prav spomnim,mi je sestra povedala, da se je vpisalo 28 otrok. Upajmo, da bo to število rastlo in ne padlo, ko se sola enkrat začne. Ce kdaj, je za vse družine zdaj lepa prilika, ki naj je ne zamude.
Kadar koli mislim na slovenski jezik med našo mladino, mi je v mislih osebno dobro poznani Frank LAUSCHE, bivši clevelandski fcupan in governor države Ohio, zdaj ameriški senator. Težko bi našel več -jega Amerikanca - kaj bi ne bil, saj je v Ameriki rojen - pa obenem slovensko čutečega sina slovenskih izseljencev. Po domače govori jezik domovine svojih staršev in nikdar ga ni sram s slovenskim jezikom javno nastopiti. Morda ga prav to dela tako naravnega in nespa -Čenega, da je priljubljen in spoštovan po vsej Ameriki.
Ko bi imeli med nami po avstralskih slovenskih družinah veS takihle Frankov LauschetovJ Ne mislim bodočih županov in governerjev in senatorjev, Četudi bi se jih menda ne branili, ampak zavednih o -trok zavednih staršev. Avstralija bi imela enkrat dosti veS od njih kot pa od nenaravnih in polizanih značajev, ki se sramujejo govori -ce svojih starcev ali pa njihove polomljene angleščine.
: Sem s li Sai, da se nam zopet obeta odrska predstava. Bog daj J Saj imamo malo kulturnih prireditev med nami. Naš poklon vsem, ki hodijo na vaje. Le korajžo v svojih žrtvah za skupnosti
: Tudi s cerkvijo gremo korajŽno naprej: počasi pa gotovo. Do danes Oe 771 darovalcev, v vsoti pa smo skočili čez pol osemnajsèèga tisočaka. Prisrčna zahvala vsem.'	_ ... .
---P. BazilijOFM
TAJNIŠTVO S. D.M. POROČA
*	Kot smo poro&ali jo zabava, ki jo je SM priredilo skupaj z pevskim zborom "TRIGLAV" na velikonočni ponedeljek izredno uspela.Tokrat naj navedemo, da je prinesla S324-90 čistoga dobička, kateri jc bil v celoti vplačan na račun odplačila Slovenskega doma.Se enkrat zahvala g,Trampu žu in njegovim pevcem za sodelovanje. V slogi je moc.
*	Dne 23„ aprila je SUI priredilo zabavo v Sunshine-ski dvorani "Marianna Hall".To priliko je uporabilo nekaj naših članov, ki potujejo 9„junija t 1. na obisk v staro domovino zato, da se z majhno "farewell party" poslove od svojih prijateljev.Za mizo bogato obloženo z^jestvinami in pijaco so se izletniki ga Ivanka Brode j,ga,Vera Korošec z hčerko Suzan, ga Jiarija Jakob, g Tono Zagore z hčerko Cotonino in g Tone Slavic,zbrali preko štirideset svojih prijateljev. Ob^tej priliki je tajnik SDII g. "T. peršič, v imenu društva, vsem članom naše izlstne skupine želel v kratkem nagovoru sreCno pot.Zahvalil se je posebej g T„ SlaviSu za izvedbo organizacije potovanja, ge Brodejevi in g Korošcu za obloženo mizo ter med drugim posebej povdaril, da se jo odbor S.U.", ko je odobril pripravo tega izleta prav dobro zavedal, da bo to morda povzročilo razne govorice in obdolžitve. " . T'Taj ob tej priliki ponovim dejstvo, " je dejal govornik, "da jo naš odbor pristal na pripravo tega izleta iz enega samega ..razloga, to jo omogočiti .našim Slanom zelo znaten pristedek pri potnih ßtroBkifi. ' ÌTaj p.: vdarim, da sifr s tem ni nameravalo koristiti režimu v domovini, kajti n, /'.en nagega društva ni niti pomagati rešimu tam, niti ga rušiti. Delovanje našega društva je usmerjeno v en sam cilj» biti v pomoč našim ljudem, posameznikom, kakor tudi nam kot celoti pri gradnji našega obstoja v novi domovini. V tem smislu je vse naše delovaijo in v tem smislu je bila tudi organizacija tega skupnega izleta...."
*	wagi izletniki odpotujejo dne 9 junija z èssendone in bodo leteli z lotalom družbe BOAC do Rime, od tam pa jih bo drugo letalo poneslo preko Dubrovnika v Zagreb, .kjer so bodo razšli vsak po svojih poteh, po^ dveh mesecih so bodo zopet skupno vrnili v Avstralijo.pri potnih stroških "bodo na ta način prištedili okoli S300, da ne vzamemo v račun prihranka na gasu. Zato se ni Suditi,ako slišimo, da ima g Slavic ze na listi nekaj potnikov za izlet v letu 1967«
*	ITaSn naslednja zabava bo spet v Mariana Hall v Sunshinusv soboto dne 4.junija.
*	Igralska grupa SD"I so je začela pridno vaditi za igro po romanu Josipa Jurčiča "Deseti brat"Priprava igre bo zahtevala mnogo dela in upajmo, da jo bo kljub ogromnim zaprekam uspelo spraviti na odor Vsak kdor jc se pripravljen sodelovati bo sprejet odprtih rok.
*	Od Slovensko-/vstralskegr društva v Canberri smo prejeli zelo vzpodbudne vesti0Slovensci tam bi bili zelo zadovoljni, ako bi jim naša igralska skupina prišla gostovat,Prav tako nam tamkajšnji tajnik g Brosnik piše, da bi bili vosoli naše delegacije ob priliki občnega zbora njihovega društva,Ker se ta vrši sele meseca avgusta, bo nas odbor imel Se šas o
tern razpravi jati, Je pa razveseljivo dejstvo, da se skušajo navezati stiki med bratskimi slovenskimi društvi po Avstraliji.	g^
*	sloveaske častne sestre v Xew "bodo pričele s slovensko šolo 2a nase male.gola bo predvidoma imela pouk vsako prvo in tretjo nedeljo
v me socu» Vpisovanje so je vršilo v nedeljo 15.t.m,Kdorkoli jo zamudil to prav gotovo šc vodno z veseljem sprejet,
*	Slovonaci v ; olbournu srno imeli zopet priliko v svoji srodi po zdraviti^ g.. patra /mbrožica is Sydneja. Razveseljivo je "bilo videti, da so mu zo"b casa prav nič ne pozna ter njegova osebnost še vedno izžareva nozmanjSa.no energijo, katera nadajmo se bo so veliko let nasla nam neprecenljiv izraz v "" "islih".
*	Immigrants ./ dvisory Service, katerega vzdrzuje The Commonwealth Trading Bank nam je poslal za nase člane razmnožene informaci je o novem dccimalnem denarnem sistemu na "Jugoslovanskem jeziku". \r resnici je bil pisao, v srbohrvaščini. Odgovorili smo jim, da bi njihovi tolmači morali vedeti, da jugoslovanski jezik ne obstoja, mi pa da prihajamo z dela Jugoslavije, kjer se govori slovensko in nam zato njihove informacije na na srbohrvaškem
no pomagajo preveč. Pac pa smo jim pripravljeni ustreči in p evesti njihove okrožnice na slovenščino,
*	Upravni odbor sta zapustila iz osebnih rszlogov in radi prezaposlenosti njegova večletna Slana g. stane < linar in g.Jožo žužek, posebno gospod žužek jo bil poznan mod našimi prijatelji, saj je vrsto
lot pomagal organizirati zabave SD!". Delo obeh gospodov je prav tako hvale vredno, kakor vseh, ki so v desetih lotih našega obstoja kakorkoli pripomogli k uspavanju našega društva«, vsak je daroval gotov dol svojega truda, energijo in časa ter so seveda ne more zahtevati, cl.r bi lo eni in isti ljudje morali vodno del ti za skupnost, Z vesoljem lahko ob isti priliki poročamo, da so je odboru SD. po letih odsotnosti spet pridružil gospod Vokoslav ^erdoner, G Žerdcnor je bil mod soustanovitelji slovenskega kluba v 'olbournu, pozneje SD" ter njegov prvi blagajnik. Lepo in vzpodbudno je videti, da so med nami ljudje, katerim_ je slovenska stvar vedno pri srcu, no glede na čas in razmero,Z gospodom Zcrdonorjem jo nas odbor pridobil zolo močno silo in njegovo dolo ter vpliv upamo, nam bo pomagalo vzdigniti ugled društva ter nam tako pritegnilo so voc novih in starih sodelavcev v našo aktivno vrste.
*	Slavonska knjižnica v SI. vo iskom domu je na razp la^o vsem članom in nečlanom društva.Poslužite se to prilike in izp sodite si lepo slovensko knjigo proti malenkostni odškodnini,Vos dohode : izp sojevalnine so bo uporabil izključno za nabavo novih slovenskih knjig, prav tako lahko pri aas nabavite plošče slovenskih ponmi katoro je posnel nas slovo -iski pevski zbor v melbournu "Triglav".pridite brez z droge in n. 'S gospodar in knizniea:, g ^Senborger Vzm bo rade volje postregel ob vsakem Času, fas lov je 371a Park Street,Princess Hill, Tol. 38 I679
*	Bliža so letna skupščina sue? X'e nič drugega vsaj to je dolžnost vsakoga člana, da se poleg plaćanja članarino enkrat na leto udeleži toga sestanka na katerem se sklopa in odloča splaošna smer po kateri naj odbor vodi društvo v prihodnjem lotu,Tu jo prilika, da se iznose jo pritožbe ali pohvale ter da se izbore jo osebe, ki bodo sestavljalo upravo društva
v novi slovni dobi, fli možato, da se zabavlja mod letom za hrbtom odbornikov Pravilen način jo, d. so na skupščini pošteibo pogovori, do hvali. Pograja in sklepa.	9.