71. številka. Izdanje za torek 15. junija 1897 (v Trstu, v torek zjutraj dne 15 junija 1897.) Tečaj XXII. „BDINOIT" izhaia po trikrat na teden v ieetlh is-danjih ob torkih, četrtkih Ja oo^otfth. Zjutranje izdanje ii-faaja ch S. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanj« stan«; m Jerlentpeoeo . f. 1.—, le ven Avstrija f. 1.50 tU raesao... 3.— . s . 4,SO ■o pol let« ... 6.- . , , 8— n v«e l«to . . . 12.— . , .18.— Nari6itae J« plačevati naprej m »retke priložene naročnine ee sprava ezlr«. Poanta i(re iitevilke «e dobivajo ▼ pro-iajalnic&h tobaku v lratu po M nvć. izven Trsta po 4 nvč. EDINOS Oglasi «e račune po tarifn ▼ petita; *i naslova z debelini črkami ee plačuje prostor, kolikor oblega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnico in javne zahvale, do. naći oglasi itd. se računajo po pogodbi Vsi dopisi naj 80 pofiiljajo uredništvu ulica Caserma it. 13. Vsako pismo movi biti frankovnno, ker nefrankovuna te m ■prejemajo. Bokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacijo iu oglase sprejema upravniitvo ulica MoUnc pic-oolo hftt. 3, II. nadat. Naročnino in oglas« je plačevati loco Trst. Odprte reklamo oije so praste poStnin«. 61 politič •„F edinosti J» mm' i, pomoč! (Izt. dop. iz Istre.) „AbjBSUS abyssum iavocat". Soparna teža visi dolgo, dolgo že nad umirajočimi Slovani eminentno važnega Primorja. Tu pTeži na nas Scylla — tam Charybdis — od se-verja Nemec, od jaga Italijan. Uničnjejo nas od dveh stranij in ial 1 uničili so nas že veliko. A šlo je počasi t poltisočletju benečanskega gospodstva in ravno tako vse stoletje za nas le mačehinskega gospodovanja raznih zistemov. Toda tek časa, doba krutega nasilstva se jim giblje prepočasi. V stoletju para in elektrike velja, da izginjamo brže s površja zemlje. Na morju nas napadajo Ćožoti, kričeči nam : Morte agli Slavi 1 Od morja življenja odrinjajo nas čifatski kapital in kremplji gladnih nasprotnikov. Ne puste nas niti do mršavih služeb, ako ne služimo italijanskim nalikom, in Se tam vohajo vedno za nami in ova-jajo sreherni naš vzklik, ki se nam izvija v obu-panju do mile matere Slave. Suknjo in škarje v uricah, delajo nam krivično volilno geometrijo, poteki prevar in nasilstev so sled vsaki volitvi naši. A plaća in nasledek? Preganjanja morajo trpeti naši sokoli, slovenske žene ibtijo k nebu za pomoč, deca joče, proseča kruha — a koliko jih je, ki ne najdejo kruha radi sovragov! Bežć tje v Ameriko in v Egipt umirat lakote, zamirat Majki Slavi. Po Tržaškem in Goriškem se čimdalje bolj umika naša govorica laščini. D4, mi umijemo, naši so le — grobovi! K s j pa nasprotniki ? Ne zmeneči se za naše solze, odirajo s« nase zapnščene sirote, veseleči se vedno novih „zmag*. Nikdar nikjer ne privofičajo našincen pomoči, četudi so uas odrli do kostij in četudi vse žrtvujemo za njihovo lakomnost inpre-kanjenost. Oni ne poznajo hvaležnosti do nas. A kaj še le gospoda njihova in prvaki P Naj* prvi poglavar Primorja se je smejć se sprehajal po Pttiu, ko so v parlamentu letele na njega srdite pišice. PODLISTEK Fromoot mlajši & Risler starši. Zakaj ? Saj se ni bati ni njemu, ni njegovim pobočnikom, ker jih varujejo — „visi oziri". O zistem, o zistem, ki si toli nehvaležen svojim Slovanom, ki so že toiikokrati žrtvovali svojo srčno kri za to ljubljeno državo 1 Kdo ne bi razumel be3ed jednega najvećih vladarjev, ki je obrnjen proti kipubrezsmrtnega Sobieskega, vzklikal o nehvaležnosti do Slovanov ? I j »Da, vi državniki naši, vi'ste tisti, ki tu doli na jugu redite gada, ne jednega, nego 100 gadov za sebe in za branitelje države — za nas! Rodoljubi 1 Slovani! Mi toženi in mučeni, a Že na pol obupani, še branimo sebe, našince in Slavo — a do kedaj bomo še mogli ? P ? Kaj bode pa za nami P 1 Aprćs nous le deluge 1 Ker nam torej nikdo noče pomagati in ker celo državniki pravijo, da ne morejo pomagati iz „ viših ozirov", torej za Božjo voljo, pomozitel — pomagajmo si Slovani sami 1..... A kako 7 Najveći slovanožerec zadnjega polstoletja, glasoviti Bismarck, on jo je pogodil, ko je zapričel gigantiški boi z Rusijo. Ker je ui mogel uničiti ali vsaj ponižati z vojsko in politiko, pričel je proti njej strahovito gospodarsko vojno. Tako pak je po9tal nezadovoljen njeni najveći dobrotvorec. Bistro oko Aleksandra III. je uredilo čudovito lepo ruske finance in sploh domače gospodarstvo, a kar ni dovršil on, to nadaljuje z žilavostjo jednako genijalni sin in naslednik njegov Nikolaj II. »lovenci, Slovani — to nam bodi v izgled 1 Ne obupajmo še 1 Gospodarski se združimo, pomagajmo jeden drugemu 1 Otresimo se najprvo gospodarskih spon! Naše avstrijako Primorje je v posebni nevarnosti. V Istri je okolo 50 občin, v Gorici jih bo zdaj najbrž malo več, v tržaški okolici manje. Naši kmetje bi se radi oslobodili raznih trgovcev in pa oderuhov. V vsaki občini bi bilo treba povprek najmanj kakih pet narodnih »štaeun*, poleg vsakovrstnih narodnih podpor. A 121 ROMAN. — Francoski epieal Alpbente Daudet, preložil Al. B. — Razsrjena je nstala; kakor da je njegov o-trok se je obrnila do njega, a on jo je vsprejel kakor beračico! Hvala Bogu, tako daleč še niso. „Ali res misliš ?" je vprašal Gardinois ter jej nlobno namežikoval. Tresoča se, ne da bi odgovorila, se je obr-niia Klara proti vratom; starec jo je zadržal z okretom. „Pazi... ti ne veš, kaj zametaš. Vedi, da sem ti ponudil tvojo korist, da moža pošlji sem. Ti niti ne slutiš, kako živi v Parizu, ne moreš slutiti, sicer bi ne bila prišla mene prosit denarja, da gre isto pot, katero je šel tvoj... Jaz pa vem, kaj dela tvoj gospod soprog, kajti jaz imam svoje opazovalce ravno tako v Parizu in Asničresu, kakor v Savignyju • jaz vem, kako dečak živi svoje dni in noči in nočem, da bi moji tolarji spoznali kraje, kamor on zahaja... niso dovolj dostojni za pošieno dobljen deuar.a Z začujenimif plaho odprtimi očmi ga je pogledala Klara; čutila je, da ta hip prodira velika nesreča v njeno življenje skozi podla zadnja vrata opravljanja. Porogljivo smejć se, je nadaljeval sta- rec: „Zobe ima kakor divja zver... tista mala Si-donija..." „Sidonijal* ,No, da, ker sem že povedal ime... Sicer bi je pa morala zvedeti prej ali slej... Cel6 čudno je, da ves ta čas... a ve ženzke ste tako šopirne... da bi vam kdo mogel biti nezvest, to vam ne gre v glavo... A tako je!... Sidonija je vse požrli, kar je on imel, in njen mož je bil zadovoljen s tem.' In brez usmiljenja je pripovedoval mladi ženi, odkod je prišel denar za letovišče v Asnićreau, za voz in konje in kako sta opravila lepo gnezdeče v Avenue Gabriel. Vse je vedel, vse je opisal do pičice. Vse je kazalo, da je o tej priliki do dobra sadovoljil svoji strasti za oglednštvo. Mogoče, da bi se bil dal tudi najti kakor podlaga vsemu temu tihi srd nasproti njegovi mali Chebe-ovi, jeza starčeva, nikdar odkrite zaljubljenosti. Klara ga je poslušala nemo, z lepim smehljanjem nevere. To smehljanje je jezilo starca ter ga podžigalo v novo zlobnost. »Tako, ti mi ne verjameš... ti hočeš imeti dokazov l* In dal jej je dokazov, vrhovatil drugega ua drugega ter jih jej kakor bodala zasajal v vrče. Treba jej je bilo iti samo k Darchesu, zlatarju v Rue de la Paix. Tam je pred kakimi štirnajstioai dnevi kupil Georges de-mautno ovratnico za trideset tisoč frankov. Podaril jo je Sidoniji za leto. cvenka ni. Zato posodite nam bratje, kar vas je bogatih, par milijonov za Goriško, Trst in Istro! Polovico upamo, da Vam bomo mogli vrniti, morda tudi vse, v kacih 20 letih: ali ako bi tudi žrtvovali jeden del /a dom in Slavo, vedite, da postanete največi dobrotvorci Slave, da ste oslobud.li avoje umirajoče brate iz krempljev sovražnika. Hvaležni slovenski rod, sosebno potomci naši bodo v solzah radosti poljubljevali grudo zemlje, kjer bodo počivale Vaše trudne kosti. Onda pa rodotfubi-ljubitelji, truditelji na delo, vsaki v svoji občini, ali vsaj v vsakem sodnem okraju, v lepi organizaciji. Brez prave orgaaiza-cije bo trud le piškov ali le polovičarski; še škodovati bi nam utegnilo tu in tam, ker bi sovrai-nik zavohal naše slabe strani. Najprvo pojdimo na roke zvestim izkušenim rojakom, katerim preti najveća pogibelj; potem onim, ki imajo največo življensko moč v sebi, a sprva ne morejo ustati brez. podpore. To se zna, ako nas prevare, prepustimo jih njihovi žalostni uaodi. Glejmo dobro zlasti ob mejah, da ne pokupi tujec naše zemlje, kakor je v Št. Ilji blizu Maribora, kjer je morala propasti prej narodna občina. Kolikor mogoče, čuvajmo narodno posest! Našim poslancem braniteljem priporočamo posebno toplo to točko. Snujmo si ua dalje kmetijske podružnice, ali bolje kmetijske zadruge in slovenske posojilnice ter poučuj-mo ljudstvo o varčnem gospodarstvu. Občine naj pak čurajo, da velik zapravljivec, ali naroden iz-• dajalec ali sicer velik sovražnik ne bo smel dolgo upravljati svojega lepega gospodarstva. Vse seveda na krščansko-narodni podlagi. Narodni učitelji, pa tudi bralna in gospodarska društva in druga: vsi morate vršiti to veliko, krasno nalogo. Tako se reši in ojafii nad narod, lepa Adrija ostane morje slovansko in nikdar se ne bokroho-tal naš srditi, zloradi sovrag: Finis Sloveniae, nego uresniči se stoletni rek našega Vodnika: Ilirija (Slovenija) bo oživljena, Slovenija bo vzveličena! I. M. rodoljub. Za trideset tisoč frankov demantov, ko je bil bankrot pred durmi 1 Tako bi bil lahko govoril ves dan, in Klara bi mu ne bila segla v besedo. Čutila je, da bi ae jej o najmanjšem naporu udrle solze, ki so jej stale v očeh, in hotela se je smehljati, smehljati se do konca, draga, pogumna ženska. Tam pa tam pa je pogledala na cesto, kajti želela si je iti proč, da bi ušla zlobnemu glasu, ki jo je mučil tako neusmiljeno. Slednjič je prenehal: vse je bil povedal. Ona se je priklonila in šla proti vratom. „Ti odhajal... zakaj tako naglo ?" je vprašal ded, spremljaje jo ven. Na tihem se je sramoval svoje grozovitosti. „Ali nočeš zajutrekovati z menoj P" Ona je zmajala z glavo, govoriti ni mogla. .Počakaj vsaj, da bode upreženo, daia te peljati na kolodvor..." Ne, zopet ne. Pri tem je šla dalje, ia starec njej za petami. Ponosno je stopala, po koncu drž6 se, preko dvorišča, tako bogatega sanjo otroških spominov. Ozrla se ni niti jedenkrat. In vendar je bil marsi-kak odmev njenega veselega smeha, marši kak žarek njenih mladih let obtičal na uajmaojšem peščenem zrnu tega dvorišča. (Pride še.) P. S. Cenjen'1 listi slnenki in hrvatski Vam drag-. n-tt^nire ta o\\ •[ v - k i j k j'otap-ljajočih SI »vinov! Slovansko bogosluženje. K*-r je n divno .Triesterica' telikštu veseljem omejila neke krpanje nt*ktgn obšli ur ne g a cerkve-n ea zgodovina rja,« katerim zrnatim je hi>tel dokazati ta naulušeni — ital'ja li/atm-, d t slovansko bogosluženje ui opravičeno zgudovii' -ki, marveč da to je bili jeli uvajati posamičniki proti volji in brez vednosti viš.h cerkvenih oblasti — ko je bil toraj v fTriestericiM in ct lo na prvem mestu priob-čen članek zoper opravičenost slovanskega bogoslu-ženja, takrat smo bili opozorili l-pš nemški listna korenito zares zgodovinsko delo kanonika V o 1 a-r i č a. Izrekli smo hiii nado, (Ja omenjeni list. — oziram na to, da se toli rud ponaša svojo objektivnostjo — navede i to, kar trii in kar je tudi dokazal veleučeni gosp. kanonik Volarič: da ima namreč slovansko bogosluženje v nekaterih kra jih naših dežel popolno zgodovinsko opra-virenje. Menili smo, da bi bilo to jako koristno za one Čitatelje, ki bi se radi overili o resnici, a za »Triesterico* da bi bilo tako postopanje cel6 dolžnost, ako hoče, da jej bodemo verjeli še nadalje, da stoji res na objektivnem, ne pa na — lta-Ijanskem stalisču one laške gospode, ki ne zahajajo v cerkev, ki so pa iz politiik o-narodnih vzrokov uprav nasilno ntikajo v cerkvene stvari ki se toli ljuto bore proti ohranjenju slovanskega bo osluženja — to pa ne iz ozirov na hinavski povdarjeno potrebo „jedinstvenosti" katoliške cerkve, arjipak iz ozirov na poznane naredno-politiške cilje, ki so v kričečem nesoglasju ne le s pogoji obstanka cdokupnosti te naše države, ampak so tudi navpično naperjena ostrina proti mesu naše cerkve. Takovo je bitstvo, takov je postanek, o gospoda pri „Triesterici* I, bojn, ki se bije sedaj zoper ohranitev slovanskega bogosluže-nja. Na boj zoper slovanstvo in na boj za itali-janstvo — in izključljivo na ta boj mislijo oni, ki se bore zoper ohranitev zgodovinske pravice slovanskega jezika v cerkvi katoliški in naj že ti razni .zgodovinarji" tiče v posvetni suknji ali pa v duhovenski halji. Zastonj smo čakali do danes, da nam .Tnesterica" dokaže svojo objektivnost vsaj v tem cerkveno-zgodovinskem vprašanju. Nemškemu liitu menda nI dovolj avtoriteta naš Volarid. No, do ljubezni ri možno siliti nikogar, in tako ne moremo siliti „Triesterice", da bi upoštevala učenjake ki jej niso ljubi iz vzrokov, katerih moramo iskati v vsakdanjih poli tiskih borbah in v z i-stemu, kijev veljavi sedaj na Primorskem. Oo takih dispozicijah bi bilo paS prazno delo, ako bi se hoteli nadalje prepirati s ,Triestericou o tem vprašanju, ki je življenskega pomena za vse duševno življenje slovanskega prebivalstva v teh južnih pokrajinah. Pač pa ne bode škodilo dvomljivcem izven tabora „Triesterice" in njenih prijateljev — ako navedemo tu, kar piše o tem vprašanju dobro nemški »Deutsches Volks-blatt", zajeti hočemo torej iz vira, ki je vzvišen nad vsakim sumom knkoršnega si bodi prijateljstva do „panslavističke propagande*. Rečeni list piše: „Madjarski listi poročajo o nekih namišljenih pripravah za uvedenje slovanskega bogoslu-ženja med jugoslovanskimi katoliki. Nedavno so se vršila v Lakrurau posvetovanja, katerih so se udeležili: nadškof sarajevski, dr. S t a d 1 e r, škof kotorski U c c e 1 i n i, škof dubrovniški Marce-t i d, nadškof barski M i 1 i n o v i č. Povabljeni so bili tudi škofji: p oreški, spljptski, sebeniški in nadškof v Zadrn, le-ti pa niso prišli. Jedini predmet posvetovanjem je bil predlog nadškofa d.ra Stadlerja, naj bi se vsi škofje Hrvatske, Slavonije in Dalmacije sestali v konferencijo, na kateri naj bi sklenili, da je uvesti slovansko bogosluženje ne le v trojedini kraljevini, ampak tudi v Istri in v Bosni-Hercegovini. V ta nanen naj bi se sestavila posebna spomenica do svetega očeta. Tako madjarski listi, iz katerih govori le jeza, ker so ostala brezvspešna vsa madjarska prizadevanja, da bi papež pritrdil uvedeuju madjarskega bogoslnženja v grško-katoliški Cerkvi Ogerske Ti listi kažejo s tera le neverjetno nepoznanje jugoslovanskih cerkvenih odnosajev. To je ravno, da ne vedo madjarski pisači, da slovansko bogosluženje v jugoslovanski cerkvi obstoji že kako tisočletje in je še danes v navadi v senjski škofiji na Hrvatskem in deloma tudi v Dalmaciji. Jng>- slovan ko ho?oslu*enje n; nikitka novotarija tudi z*t • ker «« jf» ob zasnutjn • a . barske nategnilo tuli a t» nad k tih. Tu gre torej k većemu le z« restitucijo, rooetro r V vi jen je pravice do slovanskega bog«*lnž nja v nekaterih škofijah. To bogosluženje je le ns korist katolicizma samoga ker bi po istem najprej došlo do zbližanja katoliških s pravoslavnimi Jugoslovani'. Aii si cula „Trieateiic*! !* Tako piše nemški list, ki zgodovinskih dejstev ne sodi z nizkega stolpa aktuvelne politike na Primorskem!! Tako piše list, ki more pisati — svobodno. »Triester Zeitung* se je seveda tnoiala postaviti nastalisSa „»ladjarskih pisačev, ki kažejo gorostasno nepoznanje jugoslovanskih cerkvenih odnošajev14, ker mora zagovarjati politiko, v slovanskih in cerkvenih stvareh iako sorodno z raadjarskoll Politiške vesti. V TRSTU, dne 13. junija 1897. Jednakopravnost češkega jezika. Finančnemu ravnateljstvu v Pragi so došle izvršilne naredbe k jezikovnim naredbam. S temi izvršilnimi naredbami se proglaša češki jezik notranjim uradnim jezikom in j zikom za občevanje se strankami, \ občinami in avtonomnimi organi. To določilo pa ne velja za notranje službene stvari, ki niso v zvezi z uradnimi stvarmi strank. Pobotnice o plačah in pokojninah se smejo sestavljati v obeh jezikih. Avstrija, Rusija in Nemčija. Kadarkoli se oglaša stari Bismarck v svoji osamelosti v „Frie-drichsruhe', vsikdar dobivajo poštenih lekcij sedanji voditelji nemške politike, Češ: vse gre krivo } pot, vpliv Nemčije se manjša neprestano, odkar nisem več na krmilu jaz, železni Oton Bismarck. j V tem zraislu se je oglasil zopet te dni list tLeip-ziger Neueste Nachrichten*. Jedro teh izvajanj je to le: dokler je Bismarck vodil politiko Nemčije, je imela ta v rokah, da je ali se svojimi od-nošaji do Petrograda pritiskala na Dunaj, ali pa je se svojimi odnošaji do Dunaja pritiskala na Petrograd. To je bila namreč tista zvita, a skrajno nemoralna politika Bismarckova, da je vodil za nos danes tega, jutri onega; danes je spletkari 1 z Rusijo za hrbtom Avstrije, jutri z Avstrijo za hrbtom Rusije. To so bili tisti srečni časi, ko je Nemčija pomočjo nelojalne iu neiskrene politike Bismarckove vodila vso svetovno politiko. Sedaj pa — toži omenjeni list —, so se raz- j mere močno preinenile, odkar so nasledniki Bis< marckovi pokvarili odnošaje Nemčije do Rusije. To je umela izkoristiti Avstrija. Le ta je stopila za hrbtom Nemčije v dogovarjanja z Rusijo in je srečuo došla v istotako srečno položenje, v ka-koršuem je bila Nemčija za Bismarckovik časov: da namreč se svojimi odnošaji do Petrograda more pritiskati na Berolin. Sosebno pa skrbi omenjeni Bismarcku udani list potovanje našega cesarja v Petrograd iu bi hotel vedeti zlasti to, da-li se je sedanji dogovor med Avstrijo in Rusijo sklenil ob vednosti Nemčije. — Kakor rečeno: taka dreza-nja od strani Bismarcku se ponavljajo vsako toliko in se zanima svet zanje toliko, kolikor za brcanje na tleh ležečega obnemoglega leva. Ali nekaj druzega nas je presenetilo to pot: odgovor, ki ga je dobil omenjeni list od — ogerske strani. Mi »e ne spominjamo, da bi bili kedaj še čitali v madjarskih glasilih kaj tako ostrega na nemško adreso. „Pester Lloyd* odgovarja namreč, da Bismarckova zvestoba in zanesljivost sta bila taka, a sta bili nezdružljivi h predpogoji za pošteno zvezo. To Bismarckovo postopan je da je bilo zavratno in izdajsko, z bodalom prežeče na partnerja, menečega, da je v varnosti. Tako je postopal Bismarck zoper našo državo vsikdar v kritičnih trenotkih. In ob vsem tem se je še »tulil intimnega prijatelja naši državi. Kaj tacega, da je zmožen le človek, ki dela — ne da bi se vznemirjala vest pri tem — iz svoje navidezne odkritosrčnost le morilsko jamo onemu, ki ne sluti nič hudega. Tako sodi sedaj „Pester Lloyd« o Bismarcku. Dobra, opravičena sodba. Toda nam se dozdeva, da so isti Madjari svojedobno prav radi zahajali v morilsko jamo Bismarckovo po sredstva za utr- ianje moči. Svarili pa so vsikdar le Slovani" Kdo je bil torej prijatelj monarhije ? 1 Ali germauo-in a adjan fi i, ali pa tako obrekova'ii — „p*n-slavHti'1 ? Liberalizem in krona. Rafiniranost obstruk-cijoni-tov in njihovih glasil gre že tako daleč, da d su ^bvek mora čuditi, kako se vse to v Avstriji! Zdaj so jim že besede vladarjeve nekako na poti. Nikakor jim ni naravnost po volji, d i je cesar izraz i svojo zadovoljn >st na postopanju poste-n i h Neme -v v državnem '.boru. Seveda, so to tisti ljudje, ki demonstrativno zapuščajo zbornice dunajsko, kadar se ima našemu vladarju zaklicati „Slava !• Ti ljudje podtikajo sedaj poštenim Nemcem, da le-ii vlečejo osebo vladarja v stankarske boje, jedino radi tega, ker je .Linzer Volksblatt" doslovno objavil cesarjeve besede. — Nesramnost židovske ,N. Fr. Pr.* res ne pozna mej, kadar hoče braniti svoje stališče iu stališče tistih, ki hočejo menda od vladarja samega vse drugo nego pravičnosti. Zoper Crispija se bode postopalo strogo, neizprosno. Tako je zatrdil neki viši sodi uradnik v Bologni. Crispi, ta prijatelj glasovitoga Tan-longa, je tožen radi raznih zločinov, ki jih je storil kakor minister, radi zlorab, ki jih je storil kakor ministerski predsednik, in radi prostih zloči-novi ki jih je storil kakor zasebnik. Crispi je sle-paril banke in zasebnike. Ta pravda da spravi na dan nezaslišanih stvarij, v katere so zapletene tudi veliko više osebe. — No, to nam je pričakovati lepe kulturne sličice iz blažene Italije. A po našem menenju vendar ni prav, da se vsa krivda vali na brezvestnega starca. Mož je le dete sedanje de-moralizovane Italije. Mož smrdi, ker se je valjal v splošni kaluži. Atentat na predsednika francozke republike. Včeraj popoludne bi bila kmalu predsednika francoske republike Faure-a, zadela ista tragična usoda, kakor njega prednika Carnota. Ko se je vozil v log Boulogne, vrgel je nekdo pod voz bombo, napolnjeno z raznim razstreljivom. Bomba se je sicer razpočila a na srečo ni rauiia nikogar. Neko sumljivo osebo z imenom Gallet so prejeli takoj na licu mesta, toda ni se moglo konstatovati, da je to resnični napadalec. Faura, vračujočega se domov, je množica pozdravljal* navdušeno. Različne vesti« Mestni svet tržaški. Ob blisku in treskajo v vihttiju iu gromenjii je porodila gora našega občinskega sveta — smešno miško. Zbrali so se torej miuole sobote na veliko sodbo o slovenskem „barbarstvu", ki se je baje na toli grozen način pojavilo te dni v Skednju, ko slovenski in nemški delavci uiso hoteli gledati mirno načina, kakor se je »ladkim romanjolom zljubljalo razsteljevati mine. Sešlo se je 40 svetovalcev, med temi 4 slovenski. Vlado je zastopal namestuištveni svetovalec baron Conrad. Predno so odprli veliko luknjo viharja in ogorčenja zoper slovensko barbarstvo, povedal je župan dr. Dompieri, da je svetovalec Artelli odložil svoj mandat po 24 letnem delovanju v mestnem svetu izjavivfii, da je ta korak njegov nepre-klican. Po stari lepi navadi so sklenili gospodje, naj župan poskusi še jedenkrat dovesti Aitellija do tega, da bi vendar preklical svoj „nepreklican" korak. In potegi je pričela itroga sodba. Prvi je spregovoril prvi, glavni, „veliki sudac" : župan Dompier. Rekel je, da so brutalni in divjaški napadi od dne 5. t. m. pod Skednjem pretresli dušo vsemu prebivalstvu. Dogodki da so prišli nepričakovani, kajti ni magistrat ni policija nista ničesar slutili o tem, kar se je pripravljalo tam pod Skednjem. (To je naravno, da nista mogla slutiti. S^j tudi slovenski iu nemški delavci sami niso slutili tega. Kako naj bi bili vedeli, kako bodo „sladki" romagnoli o poludne razstreljevali miue. Ako so jih torej prehvapili dogodki, na tem naj se zahvalijo DompiBri in družba le svojim romagnolskim varvancem. Op. ured) Redarstvo da ni bilo posebno navdušeno o aretovanju „krivcev", kajti število zaprtih da ni v nikakem razmorju s številom onih, ki so se udeležili izgredov. (To je zopet jako naravno, velesp. g. župan, ker je marsikateri resnični krivec odnesel svo.ia pete v deželo polente, lakote in Abrucov. Op. ur.) Storil je torej potreb- nih korala v na namestništvn 'ri pr.licij-, da s- v čast deiele i, e| > . i ponavljanje tnUih ti - kov in da se ka/uuj j > riv'ci. (No, nsi smo uli, daje župan donel si« nimsestuištvo še 2 neko »i r u g o i 1 -s i n n a c i j o, up av gorostasno insinuacijo Mi si niti mi-liti ne moremo, da bi zahteva župana 11 a«la poslušnih us a na uamestništvu. Kajti stvar bi u tegnila po tati ^plošno-avstrijske važno-ti. Saj avstrijski dižavjjftui — tndi če so le deia-ci — menda se smejo bivati v Trstu. Le-ti pa Italijanom niso simpatični le zato, ker so Slova: i. Op. ured.) Ukr.nsi 1 s* je vse potrebno za varnost italijanskih d-lavcev (Kdo bi vam zameril ? Op. stavca.) in isti bi bili lahko šli zopet na de,lo. Toda oni so raje odšli, ko *e je popolnoma zadostilo vsem ujih zahtevam. (Zakaj so pa odšli vzlic temu, da je bilo popolnoma preskrbljeno za njih varstvo?! Tu bo že morali govoriti posebni vzroki; saj poleu-tarji sicer jako radi bivajo v tujih deželah 1 Op. ured.) Zaključuje je rekel župan, da to mora ra-vdajati z indignacijo vsakogar, ako se v civilizo-vani pokrajini dogajajo take stvari. Stvar pa da je tem žalostneja, ker se taki izgredi na škodo italijanskemu žiUju v noveji Čas ponavljajo ne le v Trstu in okolici, ampak tudi v Istri in na Goriškem. Govor župunov jo bil prav po volji glaso-vitemu občinstvu ua galeriji. A ravno to je bil glavni kainkteristikon tega govora. Zatem je svetovalec Venezian hotel dokazati po vsej sili, da vzrok tem dogodkom ni bila zavist kruha, ampak narodna mržnja. Uprav diven je bil Venezian, ko nam je pokazal, koliko ceuijo ta gospoda — avstrijsko državljanstvo. Menil je namreč, da po isti pravici kakor romagnolom bi se moglo očitati Kranjcem in Čehom, da jemljejo kruh izpred ust domačinom 1 Potakem je g. Venezianu brez pomena avstrijsko državljanstvo, da niti ne razlikuje med avstrijskimi podaniki ia iuozemcill Njim sta Čoh iu n.tnagnol vse jelno. Nam pa, in z nami slehernemu lojalnemu Avstrijcu, to ui vse jedno. Italijani zahajajo k nam zato, ker so lačni, od Čehov pa prihaja velik del onih milijonov, ki jih mora trositi drŽava v blagor Trsta in v povzdigo trgovine. Čehi so prolili že potokov krvi za to državo, italijanski varvauci naše mestne gospćde pa so stali na bojišču vedno le kakor — nasprotniki te države. Č!ovek bi rekel torej, (ia imajo Čehi vendar-le nekoliko več pravice do kruha v Trstu, nego pa podaniki tuje države. Potem je govornik kadil redarstvu pod nos, ker baje ni znalo preprečiti teh dogodkov iu tako sub rosa je očital istemu strankarstvo na korist Slovanov. Dolžnost občinskemu svetu da je torej, opozoriti vlado na nevarnosti, preteče italijanskemu življu. Temu govorniku je odgovoril svetovalec Ivan G ori up na kratko, a jedrnato in odločno. Povdarjal jo, da dogodki pod Skednjem niso bili vprašanje narodnosti, ampak vprašanje kruha. In to ni bilo prvikrat, da je bilo izgredov proti italijan kim delavcem. Jednake, in še hujše stvari ,so »e godilo proti Italijanom na Fraucoskem, v Švici in v Ameriki. (Po tej izjavi je zahrumela galerija, zadelo jih je do živega. Op. urel.) Žal, da je tako, ali resnica je, da v lepi Italiji danes manjku — kruha! (Tulenje, kričanje in vsklikanje na galeriji 1 Hvala gosp. Goriupu, to je bila prava beseda na pravem mestu.) Italijanski delavci si morajo iskati kruha v drugih deželah. Govornik obžaluje izgrede, a povdariti mora, d« na i/gre lih se niso udeležili le Slovenci, ampak tudi delavci druzih narodnosti). Žebelj na glavo pa je zadel g. Goriup, ko jo rekel, da to, kar poročajo jaški časniki, 30 same intamije! .Piccolo" in »Indipen-dente", kadar govorita o Slovencih,- rabiti vedno najbolj sramotilnih izrazov, kakor da so Slovenci sami zločinci. Na ta način se še bolj ogorča itak že razburjena duša okoličanov ; iz tega no more priti druzega nego — nesreča. Ker je svetovalec Benussi na to očital Goriupu, da je zagovarjal nasilstva, a čemer si ne pridobi simpatij, kakoršnili bi lahko užival v mestnem zboru, je odgovoril gosp. G o r i u p, da se noče dotikati narodnega vpraianja. Povdariti hoče, le, da Čehi in Kvaujci so Avstrijci, dočim so r o m a g n o 1 i —tujcil (Zopet hrup na galeriji') Za iem je vstal C a m b o n, ki je zopet govoril na dolgo in široko o izgredih Slovencev proti Italijanom ; obžaloval je, da vlada ne postopa za do sti .strogo se Slovenci. (No, dogodki iz starih in nnjnovejih časov pričajo nasprotno, nego trdi g Cambon. Op. ured.) N". to je gosp. Cambou stavil slovenskim svet valeči* svoj ultimatum: ako m pretrSejo sleherno vzajemnost s provzroJitelji takih izgredov, jih on, gosp. Cambon, ne bode smatral vrednimi členi tega mestnega sveta. (Ali dobri gospod Camtron, čemu se vendar zaganjate v vrata, ki ?o že odprta ua stežaj! Ali ne videte, da slo-venski svetovalci dosledno ustrezajo vaši želji l N «j bi rekel! Jaz sem zahteval uaj mi navede vzrok, a 011 je rekel da kamen se že naredi tode treba plačati — kolek. Dogovoril sem se i »jim za ceno, obljubil mi je da bode vse gotovo v 14 dn-h kar se je, po vsem gori navedenem, tudi zgodilo. Kamen je izdelal in ua grub postavil Zanetti Paolo, klesar nasproti glavuemu vhodu rimo-katoliškega pokopališča. Dotični je izjavil da je pripravljen vstreči vsaki zahtevi tudi v slovenskem jeziku. To dajem naznanje slovenskim strankam, da se bojo vedele kam obrniti. Omenjam še, da Zanetti noče nobenih predplačil in da, akoravno Italijan, je vreden, da ga podpiramo, dokler niraHmo svojih klesarjev. Nebodigatreba. Obrtna novela. Po noveli ki jo je bil sklenil državni zbor in ki je stopila sedaj v veljavo, ima mojster oziroma njegov namestnik, ne le dolžnost, izučevati vajence strokovno, ampak nadzorovati tudi ujih nravno vedeuje. Vajencem ni nalagati del neprimernih njihovim močem. Ako se hoče vzeti kakemu mojstru pravica, imeti vajence, mora obrtna oblast prej zaslišati dotično zadrugo. Obrtna oblast ne sme več odrekati potrditve izvoljenim načelnikom zadrug, če se je volitev vršila zakonito, pravico ustanovljati bolniške in podporne blagajne za mojstre h katerim mora pristopiti vsak zadružnik, ter smejo ustanovljati skupna podjetja »nakupovalne zadruge" itd. a ne smejo nikogar siliti, naj se udeleži teh podjetj Slovanskim interesom služeč dnevnik. Na Duuaju se osnuje baje nemški dnevnik, ki bode zastopal interese slovanskih narodov v Avstriji. Poroča se, da se je iz nekaterih slovanskih poslancev in drugih uplivnili ose"'> sestavil odbor za izvršitev tega namena, 4a je program listu že določen in potrjen iu da začne list kmalu i /ihajati. — Ko natančno izvemo podrobnosti o tem listu, izrečemo tudi mi svojo definitivno sodbo. Slavnostno otvoritev .Narodnega doma" in blagoslovljenje zastave „Celjskega Sokola" katero se je moralo prtdložiti zaradi navstalih zaprek, vršila s bode yenda» Še to leto in sicer dne 7. in 8. avgusta t. 1. Otboru so je posrečilo premagati vse ovire in tako se bode slavila ta sijajna s'av-nost vkljub g r o m o n j u germanskih valov. Opozarjamo ua današnji oglas gospoda dra. Z a h o r s k e g a. G. dr. Z£horsky je sin bratskega nam naroda češkega. Legalizovanje podpisov. 1 Pravosodni minister je s posebno okrožnico opozoril vsa sodišča, da ne smejo siliti strank k notarjem, ako hočejo iste na sodišču legalizovati svoj podpis, marveč morajo brez prigovora storiti svojo dolžnost. — Tem potom si ljudje zares prihranijo marsikak novčič za nuj-niše potrebe. Samomorska bolezen. Na Dunajn se je hotela 3č letna dninarka Frančiška H. zastrupiti že v osmič tekom 17 mesecev. Vedno pije st*up, a vsikdar jo rešijo. Ko preleži nekaj tednov v bolnici odide zdrava, a kmalu jo dobodo zopet zastrupljeno. Konečno se jej pa morda vendar posreči nje »lepa* nakana. Tramwajski štrajk na Ounaju. Na prizadevanje župana Lue *erja se je posrečilo o binkoštih štraj-kovcem v toliko ritisniti na židovsko družbo, da je ugodila v vseh točkah uslužbencem. Tudi marsikje drugej bi trebalo malo bolj pritisniti na podobue družite. Nova ekspedicija na severni tečaj. Kapitan S ve dr up v Kiiotijaniji, ki ie stS svojo ladijo „Fram" spremljal Na tise ua na njegovem potovanju na sever, pripravlja se za novo ekspedicijo v ledene kraje. Norvežani so uneti za stvar in jo podpirajo na vso moč, da se uresniči. Voda Beaufort - Spontin iz vrelca v Neudonf-u pri Karlovih varih je najbolja in najzdraveja pijača, ker razven dvojne ogljenčeve kisline od magnezije ima v sebi tudi 32 # naravnega ogljenčevega kislica. Zastopstvo za Trst, Istro in Primorje Siegfried Hochwald TRST. — Via Giotto - TRST. v < sinovi. Mirko Buno Dušan Bunc Mirko Pikal Marija Pikel Vera Kalister Gregor Pikel Ivan Bunc Steklenica velja 'JO kr. Zgodovina slovenskega slovstva ID. zv. in pragmatična slovenska hvaležnost (Dr. K. Gl.isor.) (Dalje) Oii ene ztrani se je očitalo III. ;:zv. da*'je porabljenih preveč listov in nekateri obsegajo sauae čestitke. Kar se dostaje teh, sem .'namenoma porabil B!eiwenova lista Murscu in Maruiiču, da se razvidi, s kako ljubeznijo je on objemal sever in jug slovenske dežele, in da se Bleivveisa izpozna tudi nekoliko od znotrajne srčn« strani. Pred '12 leti s*m izdal na Dunaju knjižico : Alojs Vaniček; Biographinche Škizze. C. Konegen 8«. 65 str. Nemški list iz .Rajha* je pisal: Einen besonderen Reiz verleihen dem Biichlein die eingestrenten Briefe ▼on Avg. Schleicher und Georg Curtius itd. itd. Torej mislim, da tudi moji knjigi ne škodujejo nič. List slavnega hrvatskega pesnika Trnskega bi se inače izgubil, da ga nisem porabil in vreden je, da se otme pozabnosti. Nisem tega menenja, kakor ljubljanski dopisnik v .Edinosti*, da bi zavist narekala ocene, nego vodi jih pretiran učenjaški ponos in mlade-niška nepremišljenost in nedostatno poznavanje ▼sega kompleksa naših narodnih razmer, na katere se moramo ozirati v naših malenkostnih razmerah. Pokojni Oblak je enkrat v Arch. f. slavische Phi- lologie dr. Sketu, ocenjujš njegove čitanke, privoščil Zotootiol olajšujejo tudi ukor (Riige). To sem Oblaku odločno očital zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani iS . , . . (Dunajska cesta) ^e na peritenjl slovenstva pisatelji delajo osam- katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in k ljeni, od mlajših Ijadij nikakor ne zasluže ukorov j ViB PreJ"Hne^pe^e^toU>naBlednje-udo^mdvojvodmje zraven praznih priznalnih besed. Ukore zasluže --- - • samo ~ paglavci, pa ne akademični izobraženci. Štajerski pisatelji so bili od nekdaj bolj prizanesljivi in mili. .Edinost' je Jani objavila nekoliko uredniških pisem Trstenjakovih in tam se pravi med drugim: .Več zmožnih slovenskih pisateljev bi ne vzelo v roke peresa, ako bi izhajal samo „Zvon", ker imajo ljudje svoje predsodke in se bojijo strogosti in zabavljanja nekaternikov. "Vedoči, da imam jaz nekov upliv na ,KresM in da sem zmeren i potrpežljiv človek, oklepajo se ti rajši „Kres" nego li .Zvon-. In najnovejši mlajši pisatelji pa so zapustili te dobre in premišljene tradicije, in pa zakaj ? Gospod ocenjevalec v „Dom in Svetu" pogreša v „Slomškovem krogu" marsikaterega sodelavca in g. Vidic pa marsikaterega ne vidi rad, on ljubi samo velikane. Da ne morem ustreči vsem, ni ne dela mnogo t-krbij, dve stroki bi vendar rad videl obdelani natančno, to je „Bogoslovje* in „Vzgojeslovje* vsaj v ^dobi od 1848. do 1898., obe bi zanimali dva yažna faktorja v organizaciji slovenskega naroda, duhovnike in učitelje, pa tudi kulturnega in literarnega zgodovinarja slovenskega. To bi se dalo storiti tako, da se tisek priloge IV. zvezka preloži na 1898. 1. med tem bi jeden bo-goslovski in vzgojevalski pisatelj, živ6 v Ljubljani, kjer so vsi dotični viri, sporazumen z odborom „Slov. Matice* dopolnil ti stroki do natačnosti. Ko koncem meseca junija slavnemu odboru .Slovenske Matice" odpo.sljem rokopis, tam nataujčno razložim avoje misli. Da bi se pa, kakor je rajni Oblak menil v omenjeni in priloženi dopisnici, izvršila ob jednem tudi bibliografija, bi kazalo iz I. zv. ponatisniti in ob tej priiijti dopolniti vso bibliografijo, da se morejo vse 4 priloge združiti v jedno knjigo. Med tem letom bi pa tisti ocenjevalci, ki so doslej pogrešali opisanje duševnih struj, k vsakemu izmed 4 zv. lahko napisali razprave iu jih poslali si. odboru .Slov. Matice*, jeli bi spoznala sa potrebno, da jih doda kakor prilogo. Tako bi t Tužnim srcem javkamo s tem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preblaga mati gospa Helena udova Kalister rojena Rebec danes ob 10. uri predpoludne previđena se sv. Sakramenti, po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bode vršil dne 14. t. m. ob 5V, uri popoldne iz hiše žalosti št. 17, ulica Coroneo v cerkev sv. Antona novega Trst, 13. junija 1897. Marija Pikel Ivanka Bunc unuki. } hčere. Zdenka Kalister rojena Dr. Tischler sinaha. J zeta. T»i(ovinak« brsojavke in viaci. Budimpešta. PSenioa sajeson 7.58 7.60 Pšenica juni 1H97 8*95 do 8.30 Ovei ao j«>sen 6.25 -5.27. — Ki -m jesen 5.90 6.03. Koruza m juni 1897. 3.79 3 80 P>W w a nova od 78 kil. f. 8.60—8.55 o,i 79 k lo. 8 £5 8 60 n . 80 kil f. S.65—8 70, od 81. k!1. f. 8 70 8 75 , od Ha for. —.--.—. .leiuson 6* —8'— l-rmo 5-75-- 6-20. Pšenica: dobre ponudbe, omejeno povpraševanja. Prodaja 25000 nit. st. 10 nv6. ceneje. Oves 5 nr£. Rž 10 nvC. Koriua 6 nvfi ceneje. Vreme : lepo. ; r»ffA. Noralinii-tim sladkor tor. 11.47 do Novi po f. 11.60. n&rve. TCavn fl^nto- jcoo-l a*»rnqf« za juni 46.25 sa oktober 47.50 mirno Sarin ur ft. Stnntov«w ltt. junija ifi«7. pred t<" era j danen DrJftvnl doig r papirju .... 102-30 „ „ T »irnbrn .... 102 30 Avstrijci):a renta r zlatu . . . 123.30 w r v kroudli . . . 99.90 kreditne akcije ....... 367.— L mdon 10 L*t........119.50 Nt-joioo*.!.........9.52 20 mark .......11.73 05 it«i:. Ur ... 45.40 102.25 102.25 123.38 100.85 368.-119.60 9.521/. 11.73 45.45 Tvlit« oene (Cene se razumejo na debele in s carino vred.) Domači pridelki. Cena od for. do for. PiSol; Koks...........100 K. 13.— —.- Mandoloni..........._ ——.— svetlorudeči tem norudeči kanarček . bohinjski . beli veliki . „ mali . 6.75 7.26 zeleni, dolgi....... " rli....... se ustreglo tudi na to stran.*) (Pride še.) *) Gospod Vidic k svojim štirim zvezkam lahko na-fiue štiri „psihologške romane." Ker pa v romanih nastopajo tudi ženske in ker jih v prejšnjih dobah poznamo premalo, (iz protestantovske dobe poznam samo Trubarjevo Oeljanko in lepo vdovo Stobejko iz Kamnika čije gorečo ljubezen do Knafla koder opisuje v romanu „Luturani"), a« gospica Marica iz „Slovenke" lahko posodi brhkih so-hrudnic za romane. Najnovejše vesti* Dunaj 14. Včeraj jio^oludne ob 1. uri bilo je mini9tMiko poavetovanje, kateremu je predsedoval Nj. Veličanstvo cesar. Na posvetovanju so bili: obojestranska ministerska predsednika ingifiaančni ministri. Carigrad 13 Jutri bode peta seja za pogajanje miru. Pogajanja se vrae v radnem tiru. Do-sdaj ni bilo nepričakovanih rednih zadržkov, ki bi ■tegnili ustavljati pogajanja in onemogočiti dolo-cet r dobo za zvrsetek. okrog mešani hrvatski . . „ štajerski . . Kaslo fino štajersko . . . Ječmen št. 10...... : 1:::::: Zelje kranjsko...... Bepa „ ...... Krompir, . . . • Proso kranjsko...... Leča, kranjska...... speh ogorski ....... Mast ....... Eava Mocoa....... Coylon Plaut. lina . . „ Perl..... Portoricco..... Java Malang . . . . Guatemala . . . . . Ban Domingo . . . . Malabar Plant . . . . „ natire. . . . Luguayra Pltint . . . „ native . . . SautoB fini ..... „ arednje fini . . „ srednji . . . . „ ordinar .... Rio oprani..... „ najfiniji..... „ srednji . . . . . Slrdkor Centrifugal I. vrste Concanaš..... v glavah ..... razkosani . . . . Bil italijanski fini . . . . „ srednji . . . Japan fini AAA . . . . „ arednji . . . • Raagoon extra . ... • I...... II. . . . 7.— 8.— —.— 7,75 8!- 7.— 7^60 5.25 —.— 5.75 —.— 65.- 70 — 8.75 —.— 9.75 —.— 11.50 —.—• 2.80 3!- 8.- 8.50 56*— 58.— 48.- 49.- 150.- 152,- 170. - 171.- 180.-- 182,- 154,— 156,— 132.- 134.- 129.— 131,- 134"— 186— 110.'— 112* — 103.— 105-- 95.- 96- 90.— 91- 106.— 1-08 - 98.— 99.- 33.25 33.50 84.75 35.25 36.— 36..l0 36.5- 36.25 24.50 —.— 24.- „,— 17.— —.— 16.50 —.— 13.24 13.50 12.25 12.50 10.26 10.50 Petrolej tuski v aodih .... v zabojih od 29 kil. Olje italijansko najflneji . . . , Hrednjefino ■ . bombažno, amerik. . . dalmatinsko ...... Limoni Mefriniiki ..... Pomarančo B ..... Mandbljnl Dalmatinski I Bari . . i Pinjoli .......... Božiči Dalmatinski novi . . , _ Puljefiki....... 3.-,0kve Pulješke ..... „ Grško v vencih, S 1tanina) VamperliJ 0'boDe Kodra galloa Polenovke srednje velikosti „ velike .... B male..... Slanlkl v velikih sodih . . _ » T v. . ... Žveplo . • ....... zaboj 100 K. v venoin, . . . f| .......... IJ novi.......... 7.75 32. — 83,-- 24.-46,- 47 Rojančani pozor! Te dni je prevzel naš rojak Ivan? Bufon pekarno in prodajalnico jestvin j Arcon, nahajajočo se v Rojanu it. I (pri cerkvi). On je uredil pekarno popolnoma, da o d g o 1 varia na vse strani. Priporoča se, da \ | pogonoma podpira po ge^lu „Svoji k svojim\ ' Ima na prodaj vsakovrstna moke iu >i- dš''ic l po primernih cenah in s prejema domači kinh * v peko Postrežba je točna in poštena. Nadejajo se obilnoga obiska ue v naprej prav toplo zahvaljuje Ivan Bufon. 1 U. dr. Ani IMi pomočnik na porodia in zdravnik za ženske. ulica Carintia štev. 8, ordimije od 9—10 in od 2—4. Za uboge od 8. da 9. ure zjntraj. G? V? % " <3S> <3E> Fran Valetič krćmar ulica Solitario štev. 12 toči jako fina vina dma in bela, ka-kor tudi pravi kraškiteranpo zmernih v cenah. Drži izborno puntingamsko £> pivo v sodčekili in v steklenicah. <3c> E> Ima tudi trupinovec, briiijevec, slivove c, <2 & [> vermouth itd. Krčma je odprt i od 7. <3 zjutraj do 1 popolnoči. q <£> ^ Za mnogobrojni obisk se priporoča ^ 9> prav toplo rojakom svojim, zahvaljetaje ^^ se jim v naprej, spoštovanjem ^ ^ Fran Valetič ^ krćmar, nj ^ ^^ĆS P t? Lastnik kensorcii lista .Edinost^. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godni k. — Tiskaraa Dolenc v Trstu.