Poslano.*) Gospod Oblak so govorili. Vzeli so v roke veliko brezovo metlo in začeli pošteno pometati. Kamor stopiš, vse v smeteh, za vsakim oglom polno gnilobe. O, uboga fara, zakaj se ne očediš! Tudi podpisani čepim v tem smradu in še vedno se vlivajo name polne golide napadov. Gospod župnik me je že dvakrat v svojem ljubljenčku, znanem nDomoljubu", pošteno naklestil, zato mu dolgujem nekoliko odgovora. Kdaj, vprašam Vas, se nisem zmenil zaVaše želje in ukaze? Eaj ste mi zaukazali, da bi se ne bilo zgodilo, kje so tiste želje, ki se niso zgodile? * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Eavno nasprotno. Ni ga menda učitelja na Kranjskem, ki bi bil toliko tlačanil cerkvi kakor sem jaz. Povsod so organisti plačani za šmarnice, povsod dobivajo nagrade za zornice in druga izvanredna opravila. Koliko ste mi pa dali Vi? 0 misijonu sem bil skozi 10 dni vprežen kakor živina, odjutra do večera drakrat v šoli, trikrat v cerkvi inzasvoj trud nisem bil vreden niti navadnega Bbohlonaj". Pri pogrebih se mi je godila naravnost krivica, ki vpije do neba. Eažuni so znasali večkrat od 30—40 gld, organistu se je pa vrglo 6—7 kronc. Tako ste mipožrlimnogo, mnogotrdo, pošteno zasluženih krajcarjev in jih vtaknili v svojo nenasitno, nikdar polno malho. Lansko leto ste prosili, naj naučim Marijnarce nekaj pesmi. Tudi to sem storil, kaj hočete še ve5 od mene. Nadaljevanje t tem pouku je bilo sploh nemogoče. Menda še niste pozabili na štrajk, da sem ostal sam na koru. Seveda ste se v inojem stanovanju smehljaje zvijali, češ, eaj ste vi gospodar na koru, ubogati vas morajo, a žal, oni časi in to prakticirate Vi sami najbolj, gospod župnik, minevajo, ko sejekaj zastonj storilo za čast božjo. Za one umazane kronce, ki so jih med letom lovili okrog farovža, jih nisem mogel kar nie za ušesa vleči in sem bil zadovoljen, da so se pri svojih ogromnih dohodkih vsaj toliko redno držali častne službe. Dobro ste vedeli za napetnost in mržnjo med mojimi pevci in Marijnarcami, a tiščali ste v me, kakor podrepna muha z zlobnim namenom izvršiti polagoma naklep, ki se Vam je posrečil letošnjo zimo. Cisto vest imam, da sem Testno opravljal svojo službo in se vsekdar ravnal po vaših ukazih v delokrogu cerkvenega organista, Vi ste pa pokazali svoj značaj v taki luči, ki se gabi in studi vsakemu treznomislečemu žloreku. Zakaj mi očitate izpoved, zakaj podpise, Slov. Narod itd.? Kaj mislite da farani ne vedo, da ni za temi očitanji nič drugega,kot kup grde nevoščljivosti in lakomnosti? Bero pobašem jaz, ste si mislili, novega organista placam kakor sam hočem in tako se pokaže pred menoj zopet lep kupček dobička. Bes, dokaj žita so mi darovali farani, za kar sem jim in j im ostanem hvaležen, a gospod Oblak naj si zapomni, da sem dobil veliko, veliko zavoljo šole rjasen dokaz, kako ljudstvo ceni in upošteva težavno službo učitelj skega stanu. Vaša usta so bila dolgo polna hvale, kako zadovoljivo ste se izražali o petju in orglanju in sedaj — naenkrat vse zanič. če je bilo kdaj kaj proti vaši volji, če ste imeli kako posebno željo, zakaj niste prišli k meni ali me obvestili pismeno, saj loči naju samo cesta. Delali ste vednolezahrbtno, intakega človeka sinsoj am imenovatijavnopodlegahinavca. Odločno lnoram pa tudi odbijati ostudne laži o celih vrstah mož, ki mi ne zaupajo več svojih otrok in zahtevajo naj se ven spravim. Kako grozno! čudom se čudim, da me niso že kar po Temenici poslali tja dol čez hrvaško mejo. Pa šalo na stran. Pravite, naj vprašamo može iz Dolgenjive, Mažjega dola, Vi ga imenujete Marš dola, Martinje vasi in Vrhovega. Kje je pa ostalih sestnajst vasi? Ali je samo teli dvanajst mož merodajnih zacelofaro? Inše izmed teh je nekaj takih, to je gola in čista istina, ki so Vas obsojali vpričo mene, sedaj se vam pa hlinijo in prilizujejo. Pac žalostno! Danes tukaj, jutri tain. Pri vsem tem pa čutim neko sumničenje in izjavljam: Kdor bo trosil pofari govorioo, dasemjazvkakizveziz dejanjem na župnišču, ali da sem koga v tohujskal in nagovarjal, proti temu uvedem brezobzirno strogo kazensko postopanje. Niruam povoda župnika gladiti, saj dovolj ruje proti meni, a ker nisem kriv, se smem in moram pognati za svoje poštenje. ln sedaj moje vsiljevanje. Ali Vas ni sram kot duhovnika, kot bežjega namestnika mamiti ljudstvo s takimi lažmi in ga hujskati proti meni? Nikdar in nikjer se nisem vsiljeval že zaradi bolezni ne, vdal sem se le na pritisk faranov, da bi ne imeli z novim organistom nepotrebnih stroškov. Samo to je resnica, vse drugo je izmišlj eno. Kar pa veste o mojem ugledu med Ijudstvom, kar nič prikrivati, le na dan z njim, jaz nisem brez napak, Vi tudi ne, pa nesiva vsak svoje maslo na solnce. 0 logiki rajši molčite. če človek prebira Vaše klobasarije, bi Vas najrajši poslal nazaj v gimnazijo, Četudi imate vrhutega še kup lemenatarskih študij. nKdo je mož, ki je to naredil", tri pike. To je — že spet pike, nadzornik, predsednik, zopet pike. Pa to, kar je mož, je in ostane. Kako uženo! To pogruntajo le gospod župnik, a jaz revček, ki nisem pokukal nikdar v višjo gimnazijo, pa tuhtam in tuhtam te pike in naslove, da mi kar plešejo po glavi. Verujte mi, da je klečeplaztva ravno pri Vas največ in smelo trdim, da je Vaša črna suknja z Vašim letanjem okolo vseh slojev moškega in zlaBti ženskega spola zatemnila že ves seyerni in zapadni del šentlovrenske fare. Da nisem s ,,poslanim" v nikaki zvezi, to naj blagovoli slavno uredništvo blagohotno potrditi. (Op. ur.: Potrjujemo.)Učiteljstvo se je potegnilo zame in s tem pokazalo svojo kolegialnost. Vem, da bote prišli na dan zopet z raznimi budalostmi o cerkvenih nazorih, o nepokorščini itd., a enoje, kardrži: Izgubili ste zadnjo iskro sočutja, v moji bolezni ste padli po meni in se tako lotili najgršega sredstva, ki smrdi do neba. Tukaj tiči vaša črna duša, to je pečat, to je neizbrisljiv madež, ki ga boste nosili do konca dni svojega življenja. Fran Potokar, nadučitelj.