Rusija je šla dovolj daleč. Treba bo obrniti
^VEXtAK
DRI^HD
PAR tNOOGMj.

rtMERISKH
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 169	CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, JULY 20TH, 1931	LETO XXXIII—VOL. XXXIII
Nemški ministri v Parizu, da izposljujejo sporazum s Francijo
Državni prohibici jski agenti so aretirali mehi-kanskega konzula
Cleveland Press priredi Zanimive vesti iz življenja prihodnji teden sijajno naših rojakov po širnih opero v stadionu naselbinah Amerike
Naš narod je pevec in poje, v žalostnih, slabih, dobrih in bridkih časih. Pesem ga potolaži, pesem mu daje smernico življenja. Pojemo, če smo potrti, žalostni, pojemo če smo veseli in radostni. Neštevilna pevska društva po Ameriki po slovenskih naselbinah, pričajo o tem. Slovenska pesem je pesem, ki doni širom sveta. Ni čuda, da se amerikan-ski krogi vedno bolj zanimajo za
Rojaki v Sheboyganu, Wisconsin, so te dni praznovali 30 letnico obstanka prvega slovenskega podpornega društva "Ilirija," ki je bilo ustanovljeno leta 1901. 23 rojakov je društvo ustanovilo, in med ustanovniki jih je še pet živih. Društvo šteje danes 150 članov in ima $12,-000 premoženja.
Miss Mitzi Tomše, iz Milwaukee, Wis., bo 31. julija pela na
našo pesem. Kjerkoli je kakšna .WISN radio postaji. Zapela bo
prireditev prve vrste, pa vabijo slovenska pevska društva k prireditvi. Mesto Cleveland, na prizadevanje časopisa "The Cleveland Press," priredi v dnevih med 28. julijem in 2. avgustom, v mestnem stadionu veliko pevsko tekmovanje. Uprizorile se bodo prvovrstne opere, nastopili bodo najboljši pevci Amerike in Evrope, opere kot "Carmen," "Aida," "Rigoletto" bodo na programu. Opera je draga stvar. Toda po prizadevanju omenjenega časopisa bo lahko sleherni poslušal briljantne pevce v mestnem stadionu v Clevelandu v tednu od 28. julija do 2. avgusta. Vstopnina k opernim predstavam bo samo $2.00, $1.00, 50 centov ali pa celo 25 centov. In Vsak sedež je rezerviran. Mest-n,a vlada je sodelovala, da se ta SlJajna vprizoritev omogoči. In kot se nam poroča, bo tekom te operne prireditve,tudi "Slovenski večer." Podrobnosti o' tem večeru prinesemo v prihodnjih številkah. Na vsak način je pa častno, cla Amerikanci ne morejo imeti te ali one prireditve, he da bi povabili nas Slovencev. Kaj in kakšen bo program slovenskega večera, bomo pravočasno poročali.
dve pesmi, eno angleško, eno pa laško, škoda, menda bi se slovenska pesem lepše glasila.
John Vogrič, blagajnik S. N. P. J. je sedaj že toliko okreval, da je lahko zapustil bolnico in se sedaj zdravi na domu.
V	Chicagi je umrla Marija Ule, stara 40 let, članica ŠNPJ.
V	Denver, Colorado, je umrla Jchana Papež, stara 43 let. Zapušča pet sinov in 2 hčeri.
Nagle smrti je preminul v La-Salle, Illinois, ugledni rojak Jože Gende, star 53 let. Peljal se je s svojim sinom na farme ,da bi obirala češnje. Med potjo pa je omahnil in zdihnil. Zadela ga je kap. V naselbini je bil ranjki zelo priljubljen.
Paris, 18. julija. Sem je dospel nemški kancler Bruenning in nemški zunanji minister Cur-tius. Prišla sta sem v spremstvu več drugih državnikov, da se do-
Oklahoma City, Oklahoma, 18. julija.. Ilermenegildo Valdez, mehikanski konzul v tem mestu, in njegova svakinja, Miss Kay Barrett, $ta bila aretirana danes
govore z zastopniki francoske jod državnih prohibicijskih agen-vlade glede posojila, ki ga Nem- tov. Pripeljana sta bila na poli-čija nujno potrebuje, ako se ho-:cijsko postajo, kjer so proti nji-če izkopati iz nevarnega položa- ma dvignili obtožbo, da sta pose-ja. Zaupanje med nemškim na-jdovala in izdelovala — pivo. rodom, da bi se položaj obrnil Konzul Valdez je silovito prote-
na bolje, pa ni veliko. Komuni sti trdijo, da je pariška konferenca "nov poskus postaviti skupno fronto proti Moskvi," dočim trdijo desničarji, da bo Nemčija doživela na pariški konferenci nova ponižanja. Naj bo tako ali tako, glavno kar Nemčija takoj potrebuje, je denar, in dobiti ga mora od $500,000,000
stiral na policijski postaji, češ, da kot diplomat, ne more biti aretiran. Konzula in njegovo svakinjo so seveda takoj izpustili in pozneje tudi izbrisali iz policijskega zapisnika obtožnico. Policija se je izjavila, da je dobila na domu Miss Barrett 4'5 pintov pive in ves material ter priprave za izdelovanje pive.
do $700,000,000, in če ga ne do- Mestni manager in policijski na-
Pozivi na Hooverja za pomoč brezposelnim
Oklahoma City, Oklahoma, 18. julija. Cicero Murray, načelnik državne komisije za odpomoč brezposelnim, je danes poslal brzojavko predsedniku Hoover-ju, da skliče zasedanje kongresa ne pozneje kot 15. septembra. Zasedanje kongresa naj se peča 2 a k u t ni rr^ vprašanjem glede brezposelnosti. In Hoover bo — seveda molčal.
Položaj v Nemčiji
Paris, 19. julija. Ves teden so trajale v Parizu konference med nemškimi in francoskimi ministri, toda doseglo se ni nič kaj posebnega,. Sklenilo se je le, da bodo francoski in nemški zastopniki vlade sodelovali na konferenci ekspertov, ki se začne te ni v Londonu, da še dožene, na (akšen način naj dobi Nemčija finančno podporo od Francije. Ameriški državni tajnik Stim-scn, državni zakladnik Mellon in angleški zunanji minister so že odpotovali v London, da se pripravijo na konferenco. Nemci in Francozi odpotujejo danes.
Benderjeva plača
George Bender, razvpiti republikanski politikar v Clevelandu in ravnatelj mestnega stadiona, bo dobival od sedaj ntprej $7,-500 letne plače. Bender si je določil prvotno $10,000 na leto, toda to se je zdelo ^endar-le pre več pol i Likar j em, in mestni Manager Morgan je končno odredil, da dobi Bender $7,500 na leto. In za ta denar bo kadil cigare in se pogovarjal s svojimi Prijatelji v uradu, katerega so baš ta teden opremili z najfinejšim pohištvom, ki bo veljalo dav koplačevalce $4,000. Menda j a
Taborišče komunistov
šerif Blanche iz Ashtabula °kraja je šel včeraj v taborišče komunistov blizu Conneauta. Tu imajo komunisti kakih 60 otrok katere učijo komunistični nauk Šerif je dal voditeljem dva dni Časa, da se poberejo iz okraja, kar so komunisti tudi obljubili.
Delniška seja
Delničarji Slovenskega Doma opozarjajo, da se vrši pol-letna delniška seja v torek, 21. ju-»Ja v dvorani št. 2, v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Bodite gotovo navzoči.
bi, je Nemčija skoro uničena. Nemčija je pripravljena pristati na nekatere francoske zahteve, toda gotovo je, da Nerrtčija ne bo sprejela nobenega ponižanja. Medtem je pa predsednik Hindenburg podpisal dekret, ki upel ju je strogo cenzuro časopisja. Vlada je zatrla glasom tega
čelnik sta se takoj začela posvetovati, kaj narediti z jetniki. Mestni pravdnik jima je svetoval, da čimprej izpustijo aretirane, boljše bo za mesto. Gover-ner države Oklahoma je bil silovito jezen, ko je slišal o aretaciji. Izjavil se je, da se aretacija ne bi smela z vršiti. Tudi v
dekreta že 22 časopisov. Obenem j Washingtonu je vsa zadeva izva-
bodo ocl ponedeljka naprej Nemci lahko jemali svoje prihranke iz banke, toda nihče ne more več dvigniti kot 20 mark na en dan.
la neljub prepir. Mehikanska vlada bo seveda protestirala.
Se mu mudi
V soboto nas je obiskal v uredništvu mladi Mr. Joseph Zore, sin poznane in priljubljene Zor-čeve družine iz Waukegana. Pripeljal se je v Cleveland z zrakoplovom. Povedal nam je, da se mu je mudilo videti gostoljubni Cleveland, zato je pa vzel kot prevozno sredstvo zrakoplov Prihranil si je skoro en dan. Dobrodošel, Joe, v naši naselbini. Mr. Zore stanuje pri družini Mr. Ivan Zupana.
Prišel iz domovine
Iz Mostec pri Brežicah je do*-spel v Cleveland k svojemu očetu Frank Lorber, 14205 Thames Ave. Pred 18. leti je oče pustil mladega sinkota, štiri leta starega, v domovini, in "sinko" je sedaj 22 let star, ko se je zopet sestal z očetom. V resnici je bilo srečanje po 18. letih iskreno in ganljivo. Dobrodošel med nami, mladi Slovenec!
Napredujemo
Mestna elektrarna pravkar priobčuje veselo vest, da je za služila tekom meseca junija veliko več kot kdaj prej. Skupni dohodki so znašali $207,728.64 ali za sedem tisoč dolarjev več kot v istem čjisu lansko leto.
Iz Minnesote
Iz Ely, Minnesota, pošiljajo pozdrave Mr. Rud.'Perdan ter Mrs. Perdan in "baby." Enako tudi Mr. Joseph'Pishler, glavni tajnik J. S. K. Jednote in Mr. M. Pogorele. Vsem lepa hvala!
* 7 oseb je bilo od psov ogrize-nih včeraj v mestu.
Bomba je eksplodirala na vrtovih papeževe palače v Vatikanu
Rim, 18. julija. Bomba je ponoči eksplodirala na vrtu Vatikana. Pok }e bil tako silen, da so se vsi ljudje v Vatikanu zbudili. Tudi papež Pij je vstal in vprašal po vzrokih eksplozije. Podal se je potem nemudoma v molitvenico. Bombo so odkrili popoldne, in sicer pod nekim sedežem v cerkvi sv. Petra. Zavita je bila v časopis. Bombo so odnesli v policijske barake Vatikana, kjer so sklenili, da jo končno prenesejo na samotni del vrta, nakar jo prihodnji dan uničijo. Toda ob 1:30 zjutraj je vatikanske prebivalce zbudila strašna eksplozija. Ministerski predsednik Mussolini, ki je zgodaj vstal, je bil silno razkačen, ko je slišal o razstrelbi. Upelja-ti je dal nemudoma strogo preiskavo. Ako bombe ne bi pravočasno odkrili, tedaj bi gotovo se razletela v cerkvi sv. Petra, ki ^'e prva katoliška cerkev na sv^tp, in v kateri se nahajajo Umetnine vseh mojstrov šveta, in' kjer bi
Stotine rojakov je pose-tilo Madison in Geneva v nedeljo
gotovo povzročila strahovito škodo.
15-letno dekle priznalo,
da je ubilo očeta
Jasper, Tennessee, 18. julija. 15. letna Clara Roberts je danes priznala oblastem, da je ubila v spanju svojega očeta dne 9. julija. Rekla je, da je očeta ubila, ker jo je dan prej pretepel. Dekle se je potepalo okoli s fanti, dokler je oče ni vzel v roke in jo hudo pretepel.
Lep poklon
Miss Mary Udovich in Josephine Lausche-Welf sta dobili te dni od Columbia Graphophone družbe iž New Yorka prijazno prošnjo, da pošljeti svoje slike na glavni urad Columbia družbe v London, Anglija, kateri urad želi sliki naših pevk rabiti v Jugoslaviji. Pač lep poklon za obe priljubljeni peyki.
Kamorkoli si prišel včeraj na farme v Madison, North Madison, Genevi, Thompson, Perry <ili okolici, vsepovsod si dobil naše ljudi, ki so iskali oddiha pred žarečim vremenom v Clevelandu. Mnogo jih je prišlo že v soboto, v nedeljo pa je prihajal avtomobil za avtomobilom. In prijetna sapica je pihala po Genevi in Madisonu v nedeljo do nekako druge ure popoldne. Kot nam pripovedujejo naši farmarji, dežja nimajo dosti. Kadar v Clevelandu grmi in treska in naliva, tedaj je v Genevi in Madisonu vse—suho. Dežja precej potrebujejo. — Mrs. Mary Stro-jin zdravi te dni svoje štiri prste, na katerih je dobila pri delu na polju krvno zastrupi j en je. In pravi, da bo kmalu bolje, dasi je v začetku nevarno zgledalo. Pri delu ji sedaj pomaga prijazna M&ry, njena hčerka. Imajo tam \^eČ "bqarderjev." Kot smo zvedeli, pride ta teden, tja<tudi Mrs. Josephine . Haffner s 1 svojitrii otroci na tedenski oddih. — Računamo, . da se nahaja pri naših farfriarjih v Madisonu in Genevi nad 300 otrok in mladine iz Clevelanda. Otročiči imajo prav "good time." — Naš farmar Mr. John Kocjančič na River Rd. misli, da mu bo zmanjkalo krme za živino, pa jo je prišel iskat v nedeljo zjutraj k Jerry Strojinu. — Pri Joe Gramcu nas je v nedeljo sedelo za mizo pri kosilu kakih—40. Steklasa, Banič in Pete, pa oče ter Joe so pa po kosilu s pomočjo reporterja teh vrstic marsikatero "pametno" uganili. — Mr. Frank Kumelj, farmar "tam na hribu" je imel v nedeljo lepo družbo obiskovalcev Clevelanda. Imeli so nekak
Vlada nasvetu je farmer-jem,naj ne prodajo pšenice po nizkih cenah
' Washington, 18. julija. Zveza ameriških farmarjev je napro-
18 let star, pa so ga sili radi umora
San Quentin, California, 18.
Poljski ogleduh je bil obsojen na smrt
Varšava, 18. julija. Vojno sodišče je tu spoznalo krivim vo-
julija. Tu je bil danes obešen hunstva generalštabnega ma-
Charles Simpson, star 18 let. Spoznan je bil krivim, da je vlo-
jorja Petra Dombrovskega. Vohu ni lje v prid Rusije. Obsojen
mil v neko grocerijo, kjer je je bil na smrt. Ako ga predsed-
sila vlado, naj proglasi morato- umoril sta™ lastnico trgovine.jnik Mosicki ne pomilosti, bo
i 1/ — m«	_______' 1 * _ M „ X ^ « 1	- ____- itrtTv^rt I i rt.M » T O A i i 14 li
rij na njih privatne dolgove, kar pomeni, da se dolgovi farmarjev ne iztirjajo tekom enega leta. Zvezni farmarski odbor je odgovoril farmarjem, da tega ne more narediti, pač pa je svetoval farmarjem, da naj nikar ne prodajajo svojega žita v tem času, pač ga naj držijo toliko časa, da dobijo boljšo ceno za žito. Zvezna vlada je dala razumeti farmarjem, da glede moratorija absolutno ne more ničesar narediti, ako bankirji, industrijalci, zavarovalne družbe in trgovci v to ne privolijo. Položaj farmarjev je danes v Ameriki naravnost obupen. In dočim so se cene vsem farmarskim pridelkom znižale, in farmarji zlasti za žito ne dobijo skoro nobene cene,-je. pa cena kruhu še vedno visoka. Hlebec kruha velja danes ravno to-Iikp, ko se pšenica prodaja za centov bušelj, kot je veljal pred tremi leti, ko se je bušelj pšenice prodajal za 75 centov. -o--
*	5,000 avtomobilov v Clevelandu je opremljenih z radio aparati.
*	Tri dekleta, sestre, so vtoni-le pri Kopanju v Sheridan, Ind.
Ko jo je umoril, je sežgal njeno truplo.
'Bohinjsko jezero'
ustreljen v 24 urah.
V
Iz Chicage
Cleveland je dospela
na
Te dni nam je poslal sloven- partedenski oddih Miss Helen skim Clevelandčanom dobro po- Pekel iz Chicage. Prišla je Mr. znani Mr. Vekoslav Fon, bivši J°hn Podržaju naSchaefer Ave., major v jugoslovanski armadi, nakar obišče tudi Mr. Math krasno sliko mladega slovenske- Strumblja na St. Clair Ave. So-
lz
družinski piknik. — Tone Debe-vec ima sedaj "koksar" fižol v bujni rasti. Toliko ga je, da ga 50 ljudi ne pobere v dveh tednih. —■ Grozdje po vseh farmah imenitno kaže. Zdi se, da je letos
narava podarila tega sadu več kot kdaj prej. Ako ne bo ujme, bo pridelek velik. V cerkvi v Madisonu v nedeljo zjutraj je bilo menda pol Slovencev. Eden je poznal druzega, pa so bili vsi iz—Clevelanda. Računa se, da je bilo v nedeljo skoro 1,000 naših ljudi na farmah, in da pri tem pri vožnji ni prišlo do nobene nesreče nas prav veseli. — Omenimo naj še, da smo videli nekega petelina v omedlevici na Debevčevih farmah. Revež se je preveč napil od vročine. Mrs. Brezovar in Mrs. Mahne so za pričo.
ga akademskega slikarja Anto nova. Slika predstavlja "Bohinjsko jezero." Izdelana je na dobrem platnu v oljnatih barvah in je naravnost očarljiva po svoji dovršenosti in originalnosti. Sliko smo podarili g. Primož Kogoju, našemu Gorenjcu, Jri zna ceniti take stvari. Začasno je j slika razstavljena v izložbenem oknu Josip Grdine, 6121 St. Clair Ave., v slovenski knjigarni. Podrobneje bomo o tem še poročali,
Novi naročniki
Pretekle dni so se naročili sledeči naši rojaki na dnevnik "Ameriška Domovina:" Vene Klemen, Ana Erbežnik, F. Kure, vsi v Clevelandu. Frank Pire v Braddock, Pa., Mary Francel v Pueblo, Colo., Josip Modic v Ge* neva, O., John Hočevar v Wil-loughby, O., John Lipar v Uni-ontown, Pa., Frank Bricel v Noble, O. in Frank Zupančič za Jugoslavijo. Iskreno jih pozdravljamo v krogu naših naročnikov in se priporočamo še drugim!
Zopet Filkowski
V nedeljo so opazili poznanega roparja in morilca Filkow-skega na E. 9th St. in Euclid Ave. Nemudoma je bila obveščena policija. Vsi radio križarji so se podali na lov, toda Filkow-slcega ni so dobili. Iščejo ga že eno leto, in dasi vedno ropa v Clevelandu, pa policiji ne pride v roke. Menda bi ga našel kapitan MacMaster?
progi štrumblja in Podržaja sta si sestri, in mati Miss Pekolove je tretja sestra. Prav dobrodošla med nami!
Hčerka umrla
Staršem Dominik in Ana Ka- " stclic, E. 81st St., je umrla v soboto 15 mesecev stara hčerka Genevieve Dolores. Pogreb se vrši v pondeljek zjutraj pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Naše irkreno sožalje staršem!
Zrakoplov na jardu
Na dvorišče Hedge Lawn Inn, na Lorain in Dover Center Rd. je padel včeraj zrakoplov. Oba zrakoplovca, ki sta se nahajala v njem, sta dobila večje poškodbe.
Na operacijo
Vsoboto popoldne je bila na-gloma odpeljana v bolnico dobro poznana Mrs. Gertrud Pokier, 1269 Norwood Rd. Podvreči se je morala operaciji. Obiski zaenkrat še niso dovoljeni.
Na obisku
Na obisk k Mr. JohnSKami-nu, 1006 E. 78th St. sta prišli iz Forest City, Penna., Mrs. Josephine in Miss Molly Kamin. Dobrodošli!
Delegat
Mr. Josip Okorn je bil izvoljen pri društvu Slovan, št. 3 S. D. Z. za delegata sedm? redne konvencije S. D. Zveze.
Vreme
"Tako je deževalo, pa vse nič ne pomaga, še bolj vroče je," pravi naš Jože. "Menda sam krop pada iz nebes! V .
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
BLOVXNZAM DAILY NSWSVAriH
Published dally except Sundays and Holidays
MABOCNINA:
ta Ameriko In Kanado na leto ...,|5.60 Za Cleveland, po poitl, celo leto fft.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta 11.50 Za Cleveland po raznafialclh: celo leto $5.50; pol leta (3.00 Za Kvropo celo leto 17.00, pol leta $3.60. Posamezna Številka S cente.
JACK CALLAHAN:
VLOMILEC NA DELU
Vsa pisma, dopisa ln denarne poSllJatve naslovite: Amerlika Domovina. 1117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0831.
JAMIH DIBEVBO and LOUIS J. PIRC, Kdltors and Publishers
Entered as second class matter January 6th, 1D0B, a* the Post Office »t Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 137».
No. 169, Men., July 20th, 1931
Milijarde za brezposelne
Sedanja republikanska vlada v Washingtonu do danes glede brezposelnosti m edameriškim delavstvom ni še ničesar naredila, razven par malenkostnih ukrepov, ki so brez pomena. Hoover in njegov režim sta dodanes glede brezposelnosti ukrenila sledeče odredbe:
Farmarjem se je dovolilo nekako petindvajset milijonov dolarjev podpore, in še to po hudem boju z nastopniki farmarjev. Kongres je dovolil nekako $30,000,000 več 2a javne zgradbe, kot je prvotno nameraval, poleg tega je pa Hooverjeva vlada dala prešteti brezposelne in dognala, da jih je letos več kot lansko leto. In dosti praznih obljub za boljše čase smo tudi že slišali v našo tolažbo.
Vlada je priznala, da je dobila od tisočerih državljanov prošnje in nasvete, naj se vendar kaj stori od strani vlade, da se položaj spremeni. Vlada pravi, da je ustavila naseljevanje, da s tem bolj skrbi za ameriške delavce, toda videti je, da čimbolj ustavljajo naseljevanje, tem več je ljudi v Zedi-njenih državah brez dela. Naseljevanje torej ni vzrok brez poselnogti.
Te dni je dobil predsednik Hoover poslanico, katero je podpisalo 1,200 ameriških županov, d.uhqvnov, delavskih ^voditeljev in socialnih delavcev. V tej poslanici omenjeni zahtevajo od predsednika, da skliče nemudoma izvanredno zasedanje kongresa, ki naj likrenivse potrebno, da se olajša beda brezposelnih delavcev v Ameriki.
Kongres bi moral nemudoma dovoliti $3,000,000,000 za javna dela, to je, za javne zgradbe in za javne ceste. Poleg tega naj se po razmerju prebivalstva odkaže posameznim državam $1,000,000,000 k njih gradbenim načrtom, in $250,-000,000 naj bi se dovolilo takoj za olajšanje bede v resnici trpečih.
Poslanica pravi, da so blagajne skoro vseh dobrodelnih družb v posameznih mestih in državah že izčrpane. Vlada, ki je podelila $500,000,000 za stradajoče Ruse, vlada in ameriški narod, ki pošilja letno stotine milijonov dolarjev na vse strani sveta v uteho lačnim, vlada, ki ima na razpolago tisoče milijonov bušljev žita,, ta vlada bi morala pač nekaj narediti za potrebne siromake doma.
Vendar bo tudi ta poslanica kot vse dosedanje zadela na gluha ušesa. Prvič je Hoover absolutno proti sklicanju ii vanrednega zasedanja kongresa, ker od kongresa ne pričakuje ničesar dobrega, drugič je pa Hoqver v principu nasproten denarni podpori za brezposelne, kar je že večkrat zaporedoma izjavil.
Ne bomo pisali o principu, če je pametno in gospodar sko, da vlada daje darila iz skupne blagajne nekaterim po trebnim denar, katerega so pomagali spraviti skupaj vsi davkoplačevalci. O tem Hoover končno tudi nima odločati, pač pa je ta zadeva seveda pripuščena kongresu, v katerem ima jo republikanci večino.
Kar pa bi Hoover lahko naredil je dejstvo, da bi ustanovil posredovalnice dela, kot je bilo že predlagano v kon gresu, toda je Hoover odklonil, lahko bi pospešil javne zgradbe s tem, da bi že dovoljeni denar, spravil v promet, lahko bi precej znižal tarif, ker ima od kongresa to oblast, lahko bi storil še mnogp drugih del, toda ne stori ničesar, pač pa nam je podal potom delavskega tajnika vlade nesrečno Statistiko, da je bilo letos v maju mesecu število brezposelnih večje kot pa v maju mesecu lanskega leta.
ln, seveda, v kratkem bomo zopet slišali lepo pesem, da bo v treh mesecih se obrnilo na bolje, in da bodo razmere zopet normalne. In to storijo poslušamo že, odkar je predsednik Hoover v uradu. Da, bolje bo, toda brez pomoči Hooverja, kadar bo on odstranjen iz urada predsednika Zedinjenih držav.
Girard, O.—Konvencija naše Slovenske Dobrodelne Zveze se bliža in ne bo dolgo, ko se bodo delegat je in delegatinje zbrale skupaj in bodo zopet začrtali pot za bodoče delovanje naše Zveze, članstvo se dobro zaveda, da je naša organizacija na trdni podlagi in nima nobenih primanjkljajev v nobenem skladu. Zato je naša dolžnost, da jo čuvamo in delujemo za napredek in še za močnejšo Zvezo.
Kar se tiče naših sedanjih pravil, so popolnoma v soglasju za našo organizacijo in nam ni potreba boljših. Eden ali drugi pravi, da se da še izboljšati eno ali drugo točko. To je res, pa dokler naša organizacija tako lepo napreduje, nam je sprememba pravil več v škodo kakor v korist. Kajti skušnje nas učijo od drugih jed not: več sprememb, več stroškov in nobenih
koristi za članstvo.
Pri naši Zvezi se nekateri ja-ko zavzemajo za lastno glasilo, kar ni popolnoma nobene koristi za Zvezo, obratno pa samo stroški za članstvo. Dokler je glasilo od naše Zveze priobčeno v Ameriški Domovini, smo stoprocent-no na boljšem. Ker dnevnik vsak čita in tako tudi uradne objave naše Zveze. Ako pa bomo imeli lastno glasilo, bodo ta list prejemali samo člani, ki ga večinoma še ne pogledajo. Potom dnevnika se da narodu priložnost, da spozna delovanje in napredek naše Zveze. Zatorej delegatje, delujte na to, da boste konvencijo zaključili tako, da bo naša organizacija pokazala, da se da a trdno voljo doseči velik uspeh, ki bo v korist našemu članstvu in Zvezi.
Končno še omenim, da se vrši piknik našega društva št. 42 S.
(Nedavno smo v. našem listu priobčili spis: "Jetnišnice — visoke šole zločinstva," katerega je spisal Jack Callahan, bivši zločinec, vlomilec in bandit, ki ima za seboj 17-letno zločinsko lcarijero. Callahan se je pozneje, 'reformiral' ter se posvetil poštenemu poklicu, in zdaj od časa do časa priobčuje v ugledni ameriški reviji "The Outlook" razne sjrise, v katerih opisuje dogodivščine in izkušnje iz svojega zločinskega življenja. Tudi naslednji spis je zelo zanimiv, zato ga tukaj podajamo našim cenjenim čitateljem v prevodu).
Hišnega vlomilca smatram za najnevarnejšega in najdesperat-nejšega zločinca na svetu. On je nevarnejši kakor bandit, ki deluje ob belem dnevu, nevarnejši kot bančni ropar ali Cestni razbojnik. Njega malokdaj doseže roka pravice, kajti svoje umore izvrši navadno ponoči, pod plaščem črne teme.
Od 1,500 poštenih ameriških državljanov, ki jih vsako leto umorijo zločinci v tej deželi, je ena četrtina umorjena od vlomilcev. Jaz, bivši vlomilec, izjavljam na tem mestu, da bi bili vsi ti, moški in ženske, ki so bili umorjeni na svojih domovih od vlomilcev, še danes živi in zdravi, če ne bi postopali nespametno, ko so odkrili vlomilca v svojem domu. če vam je drago vaše življenje in življenje vaših domačih, tedaj prečitajte natančno to, kar vam imam povedati glede svojih starih tovarišev, in ravnajte se po'mojih nasvetih., Vlomilcev je dvoje vrst: taki, ki vlamljajo v domov<j ob času, ko je navadno družina pri večerji, in taki, ki vlamljajo v pozni noči. John Brown in njegova družina pravkar večerjajo. Vlomilec je vlomil v hišo skozi okno prvega nadstropja. Rodbina ga sliši. Mr. Brown takoj vstane in gre v prvo nafefipjg, da se prepriča, kaj je. Vlomilec ga sliši prihajati in se skrije v prostor,, kamor spravljajo obleko. Vlomilec se noče srečati z gospodarjem, in če bi imel Mr. Brown dovolj pameti v glavi, bi gledal, da se ne sreča z vlomilcem. Ako Mr. Brown ne najde vlomilca, bo vlomilec potem dokončal svoje delo in zapustil hišo. Toda, če Mr. Brown vlomilca najde ter ga poizkuša aretirati, oziroma izročiti policiji, tedaj ga bo vlomilec na mestu ustrelil, ali pa ga v najboljšem slučaju pobil s kopitom svojega revolverja na tla,
Če bi bil jaz na Mr. Browno-vem mestu, ne bi šel v prvo nadstropje stikat za vlomilcem, čim bi slišal sumljiv šum ali ropot, bi storil eno izmed dveh stvari: stopil bi tiho k telefonu ter poklical policijo, ali pa bi poslal kakega člana rodbine ven po najbližjega policista. Ako pa bi hotel prestrašiti vlomilca, bi začel glasno kričati v telefon, naj t;*-koj pošljejo policijo v hišo; ,
Sigurni ste lahko, da bi jo ?o-poj jadrno odkuril, čim bi slišal, da kličete policijo. Zapomnjte si, da pride vlomilec v vaš dom zato, da vas okrade, ne pa, da vas umori. Njemu samemu je mnogo na, tem, da prav tako neslišne odide, kakor je prišel, če ga ne pritirate sami v zagato. Nikar si ne prizadevajte postati junak v očeh svoje žene ali ostalih žensk, ki so morda zbrane pri vas, kajti v takem slučaju bo šla žena, kmalu za vašim pogrebom.
Vlomilec, ki vlamlja v stanovanja zvečer, je pa še angel v primeri z vlomilcem, ki vlamlja
D. Zveze na dan 25. julija zvečer, v SJovenski Bistrici, po kateri ima naše društvo tudi ime. Torej ste vabljeni rojaki od blizu in daleč na ta zabavni večer in se tako nekoliko razveselite v prosti naravi. Pozdrav vsem skupaj!
John Dolcic,
član društva št. 42 SDZ.
o polnoči. Ti polnočni vlomilci so podvrženi večinoma vsi raznim omamilom, kakor morfiju, kokainu itd. Gorje moškemu ali ženski, ki prekriža pot tej strupeni kači v človeški podobi, ki se priplazi v dom pod zaščito gluhe noči!
Preden vam povem, kaj vam je storiti, če vidite, da je tak polnočni vlomilec v vašem domu, naj vam povem, kaj dela in misli on, ko pride v vaš dom. Ko sme bil še sam vlomilec, sem najprej sezul svoje čevlje, privezal oba čevlja skupaj za trakove ter ju obesil okoli vratu. Kakor vidite, mi je bilo mnogo na tem, da sem bil neslišen in da vas nisem prebudil. V desnici revolver, v levici električno svetilko, sem se pomikal počasi in previdno po prstih iz sobe v sobo. Če ste se zdramili, ko sem bil v vaši spalnici, sem se potuhnil. V takem slučaju vam ne bo vlomilec nič storil, če ga sami ne pritirate v zagato, in bo odšel iz sobe, kakor hitro mu bo to mogoče. In- če ste pametni, ne boste stopali vlomilcu na pot.
Če s<3m jaz naprimer v drugem delu vaše hiše, pa začujem vaše stopinje, tedaj je moja prva misel: Ali ste me slišali? Ako menim, da ste me, tedaj takoj odidem iz hiše. Toda če ste mi vi tesno za menoj in mi hočete prestriči umik, tedaj potegnem revolver. Vseeno je, ali me zasledujete v temni, ali v razsvetljeni sobi: jaz imam prednost pred vami. Jaz vas vidim in slišim prihajati, dočim vi mene ne vidite, ker sem skrit, čemu torej izpostavljati svoje življenje? čemu me ne bi rajši pustili, da grem svojo pot? Kaj je par draguljev v primeri z vašim življenjem?
Zdaj pa vzemimo, da je v hiši sama gospa s svojimi otroci, ko vlomim v hišo. Vzemimo dalje, da sq me spodaj slišali, ko sem vlomil v hišo.Kaj bo v takem slučaju storila ^pametna ženska T, V takem slučaju naj pametna ženska odpre okno in iz vsega grla kliče na pomoč, češ, da so tatovi v hiši. In zagotovljeni bodite, da jo bo vlomilec pobral preko plotov vašega dvorišča, da se bo vse kadilo za njim! Povem vam iz svoje lastne izkušnje, da ni.č ne napolni vlomilčevega srca s tako grozo, kakor glasno in histerično žensko vpitje. V takih slučajih bi jaz vselej rajši slišal žvižganje svinčenk okoli svojih ušes, kakor pa to histerično kričanje ženske, ob katerem mi je zledenela kri v žilah.
Naj vam povem še o nekem dogodku, ki sem ga doživel pred leti v hiši nekega bankirja, kamor sem vlomil. Vlomil sem \ hišo, ko je bila rodbina pri večerji, in sicer sem prišel v hišo skozi okno prvega nadstropja v ozadju hiše. Ko sem nabral že vse, kar sem hotel in ko sem se pravkar pripravljal, da odidem iz hiše, kaj ugledam? V soba se priplazi nenadoma velik, divje izgledajoč Zamorec-vlomilec. .Jkž sem še naglo; stisnil ža za-store in ga opazoval, ko je pričel stikati po sobi, kakor malo trenutkov prej jaz. Nenadoma pa se je »podtaknil nad nekim stolom, ga prevrnil ter s tem izzval pozornost rodbine. V naslednjem hipu sem začul prihajati po stopnicah nekoga gor. Zamorec je planil k bližnjemu klosetu, kamor spravljajo obleko, toda preden ie dospel do njega, se razlije svetloba po sobi in na pragu iste se je pojavila neka ženska. Zamorec je nemudoma planil k njej, jo zgrabil za vrat ter vrgel na tla. V tistem trenutku pa se je v meni zbudi) galantni gentleman, videč Zamorca napasti belo žensko, dvignil sem revolver, skrbno pomeril ter ga ustrelil v hrbet, da je takoj padel z obrazom naprej na tla, glasno kričeč od bolečine. Jaz pa, sem planil izza zastorov ter pobegnil, kolikor so me mogle nositi noge.
Leto zatem so me aretirali, ker sem pustil tedaj na oknu od-
tis svojih prstov. Detektivi so prepričali sodišče in poroto, da sva bila jaz in Zamorec tovariša in da sva delala roko v roki. Dejali so dalje, da sem streljal z namenom, da bi ubil žensko in da sem samo po nesreči zadel Zamorca. Na moje zagotavljanje, da sem hotel ubraniti žensko pred Zamorcem, so se samo sme-
jali. In prisodili so mi petnajst let ječe!
Torej še enkrat vas svarim, gospod državljan! če slišite vlomilca v svojem stanovanju, nikar ne hodite stikat £a njim! Kajti sigurno je, da vas bo ubil, če ga pritirate v zagato, iz katere se ne more rešiti!
-o-
KAJ DELAJO BIVŠI VLADARJI
Velika družina bivših, vladarjev, ki so izgubili svoje prestole, je izgubila enega svojih članov, ko je romunski kralj Karol zopet zasedel prestol, na njegov prostor pa je prišel zadnje čase Alfonz, španski kralj.
Ti, bivši kronani vladarji, pa ne žive tako nesrečno, kot bi si človek mislil, čeravno so morali stopiti z svojega zlatega prestola in se podati v pregnanstvo. Recimo bivši španski kralj\Alfonz, ni bil samo kralj "po poklicu," temveč je imel v svojem življenju še druge ambicije, ki mu sedaj zelo prav pridejo. Za časa svojega vladanja si je Alfonz pridobil ne-številno prijateljev v športnih krogih Anglije in Francije. Alfonz je izvrsten strelec, dober jahač, ima rad ribolov, igra polo in izboren voznik avtomobila. Zelo se je zanimal za poljedelstvo, živinorejo in konjerejo.
Če se hoče Alfonzu sebi primerne družbe, obišče v Angliji bivšega portugalskega kralja Manuela, ali pa bivšega grškega kralja Jurija. Bivši portugalski kralj se je v svojem dvajsetletnem pregnanstvu v Angliji popolnoma udomačil. Živi pravo aristokratsko življenje, pozimi gre na Riviero, toda nikdar ne hazardira. i
Vzrok revolucije leta 1910 na Portugalskem, je bil to, ker je Manuel kupil neki francoski plesalki biserno ovratnico, ki je veljala toliko, kolikor velja moderna bojna ladja. Njegovi prijatelji sicer zatrjujejo, da to ni bila resnica, vendar ta govorica je stala Manuela prestol.
Bivši grški kralj Jurij, ki je v pregnanstvu od leta 1923, ja-ko ljubi šuinno življenje v Londonu in Parizu. V Londonu se ga večkrat vidi v luksuznih restavracijah, na plesih in drugih zabavah.
Mirno in tiho življenje živi v Koburgu, sivolas mož Ferdinand, bivši kralj Bolgarski. Ko je zbežal iz nehvaležne Bolgarske, je nesel seboj lepo vsoto $50,000,000, od katere sedaj prav udobno živi na svojem krasnem posestvu, v svojih cvetličnih vrtovih in lepih parkih. Pravijo, da je zelo skop in ko ga je sedanji bolgarski kralj Boris prosil pomoči, mu jo je ta kratkomalo odrekel.
Ruprecht, ki se je smatral za pravega Bavarskega kralja in o katerem Bavarci še vedno pravijo, da se povrne kot nemški cesar na prestol, živi v svojem razkošnem gradu v Berch-tesgaden. Skozi visoka okna gradu zre na visoke Alpe, katerih vrhovi so pokriti z večnim ledom in snegom. Je to še vedno lep in postaven mož, katerega še vedno zanima evropska politika, ki jo pazno zasleduje.
Bivši nemški cesar Viljem najbrže zavida prostost svojih sinov ,ki se svobodno gibljejo v Berlinu ali na svojih posestvih. Viljem ob država v svojem pregnanstvu v Doornu strogo dvorno etiketo, kot je vladala na njegovem nemškem dvoru pred svetovno vojno. Posrečilo se mu je bilo, da je rešil nekaj svojega bogastva v pregnanstvo. K temu mu je prinesla še njegova sedanja žena lepo premoženje in Viljem živi danes brez vsake skrbi za bodočnost. Vsak dan se sprehaja v svojih, parkih in seka drva za zdravje in razgib. Vsak dan mu morajo predložiti izrezke iz časopisja o svetovnih dogodkih, katere skrbno bere. Kadar piše, piše vedno stoje, ob posebni mizi.
Viljem je edini bivših krona-
nih vladarjev, ki si ne upa zapustiti posestva v Doornu, kjer živi v pregnanstvu — boji se za svoje življenje.
V tihem podeželskem kraju živi bivša črnogorska kraljica, s svojim sinom, kateri, kakor pravi, je postavni naslednik črnogorskega kralja Nikite. Po svetovni vojni se je črna gora združila z drugimi balkanskimi državami v današnjo Jugoslavijo in črnogorska dinastija se je morala odpovedati prestolu.
Nekaj časa se je sicer mislilo, da bo skušala Italija postaviti na črnogorski prestol kralja, posebno še iz razloga, ker je laška kraljica iz črnogorske kraljeve rodbine in ker bi dobil Mussolini rad dobrega zaveznika qnstran Jadranskega morja, toda do danes se ni še ničesar ukrenilo v tem oziru. Bivša črnogorska kraljica pa tudi ne dela nobenih sitnosti v tem oziru, ker živi od podpore,-ki jo redno dobiva od jugoslovanske vlade.
Vsa drugačna pa je bivša avstrijska cesarica Žita, ki skrbno vzgaja svojega sina Otona, ki je, po njenem zatrdilu, edini pravi dedič ogrskega prestola. Zitin soprog bivši cesar Karol je bil slabič in Žita ga je popolnoma obvladovala. Ona je bila, ki je zelo nasprotovala odpovedi prestola, čeravno se je vse naokrog rušilo, šele, ko se jo je prepričalo, da dedne pravice do prestola ne bodo izgubljene, je dovolila Karlu, da se je odpovedal prestolu. Kraljeva dvojica je najprej zbežala v Italijo, odkoder je Karol dvakrat poskušal priti nazaj na prestol, toda obakrat se mu je to ponesrečilo. Kmalu zatem je Karol umrl.
Žita je odšla v Švico, od tam pa, po posredovanju papeža, v Paris. Ker ni imela skoro nobenih sredstev za preživitev sebe in svojih otrok, je z skrbjo zrla v negotovo bodočnost. Vendar ji je priskočila n* pomoč ogrska vlada, ki ji je dovolila nekaj stalnih dohodkov od njenih velikih posestev na Ogrskem.
Žita se je hotela za stalno naseliti v Angliji, toda Anglija je njeno naklonjenost vljudno odklonila. Usmilil se jo je belgijski kralj, ki ji je dovolil, da se je naselila v bližini Louvai-na, kjer se še sedaj nahaja.
PROSLAVA GEORGE WASHINGTONA
Kongres Zedinjenih držav je dovolil iz vladne zakladnice gotovo vsoto, ki se bo rabila za velikansko proslavo leta 1932, ko se bo slavila 200-letnica rojstva Washingtona. Narodne slavnosti se bodo pričele dne 22. februarja. Posebna komisija dela sedaj filmsko sliko, kjer bo pokazano vse življenje očeta naše domovine Amerike. Za sliko se bo rabila Washingtonova obleka, kakor tudi obleka njegove žene, kar se bo vzelo začasno iz muzeja, kjer je ta obleka spravljena. Kongres je tudi odločil, da bodo vsi kvodri, ki bodo kovani leta 1932, spominski kvodri na Washingthona.
Ce verjamete al' pa ne.
TUDI VZROK ZA RAZPO-ROKO
V Chicagu se tožita za razpo-roko Frank E. Scott in njegova žena Laura. Ona pravi, da je neke noči njen mož skozi štiri ure prižigal in ugaševal luč v spalnici, da ni mogla spati. Nasprotno pa on toži svojo boljšo polovico, da mu je na novi sivi obleki naslikala dolge črne črte z barvo.
Evropejka je bila na potovanju po Kitajski in je bila povabljena nekoč na kosilo k mandari-nu. Ko je bilo kosilo v kraju, je osem mandarinovih žen povabilo Evropeko v njih sobane na razgovor. Ena izmed mandarinovih žen je bila bolj radovedna,, pa vpraša Evropejko:
"Slišale smo, da znajo Evro-pejke vse taKe stvari,. Ki jih navadno opravlja samo mož."
"Gotovo," odgovori Evropejka.
"Potem znaš gotovo jahati in plavati?"
"Gotovo1 znam."
"Potem moraš biti pa močna skoro kakor moški ?"
"Da, vsakega se ne bojim."
"Potem bi gotovo ne pustila, da bi te kak moški pretepal, niti tvoj mož?"
"Da bi me kdo pretepal? še tega se manjka in rada bi poznala tistega, ki bi si upal name položiti svojo roko," odvrne samozavestno Evropejka.
Vseh osem mandarinovih žen se spogleda, potem pa reče ena počasi:
"Sedaj pa že razumemo, zakaj imajjo Evropejci samo pto eno ženo — strah imajo pred njimi."
A
Videl sem Štefana Pirnata, ki se je vrnil iz počitnic v Pennfeyl-vaniji. Po njegovi barvi na obrazu se pozna, da morajo imeti tam strašno dobro pijačo, če mu ni mar barvo dalo solnce.
A
"Mama, zakaj pa nosijo neveste pred poroko belo obleko?" vpraša mali Binček.
"Bela barva pomeni radost in poročni dan pomeni za nevesto najsrečnejši dan v njenem življenju."
Binček nekaj časa molči, potem pa zopet vpraša:
'^Zakaj pa imajo ženini pri poroki vsi črno obleko?"
"Boš šel spat, smrkavec!"
A
Po dolgem času se srečata dva prijatelja in eden vpraša:
"France, kako se kaj imaš?"
"Slabo! Veš, kar se nisva videla, sem se oženil in tak trubel imam s svojo ženo, da je strah."
"Kaj pa je? Ali si slabo izbral?"
"Slabo sem izbral ja. Veš, da me ta baba vsak nad nadleguje za denar, že dve leti, kar sem poročen, ga ni bilo še dneva, da me ne bi naganjala za kak dolar. Jaz tega že kar prenašati ne morem več."
"Kam pa dene ves ta denar?"
"Ne vem. Se reče, saj do sedaj ji še nisem dal nobenega centa."
Ne bo drugače, odvaditi se bom moriji cigaret. Ga ni dneva, da me ne bi obiskal kak prijatelj v oficu, tako "mimogrede" in me gredoč napumpa vsaj za eno cigareto, čudno je to, da vsi moji prijatelji kadijo cigarete zadnje čase. Ampak če mislijo, da sem jaz odprl kako opaldo, se motijo. Torej se bodo v bodoče samo taki upoštevali, kjer se bo meni reklo: "Na, pa eno prižgi!"
Pridigar1 je govoril o svetopisemskih prerokih. O vsakem posebej je povedal, v čem je bil posebno dober in vsakega jei postavil v svojo posebno vrsto, kar se tiče njegovih zmožnosti in prorokovanj. Pridiga je trajala že dobri dve uri in nekateri poslušalci so postali že nestrpni. Končno reče pridigar: "Imamo še proroka Habakuka. Kam naj pa tega dene* mo. .
"Pa naj se vsede na moj sedež," reče eden v zadnji klopi in gre ven.
M 00II "A
* 1' ' ■

vsem onim
II mmS
MODEL "A
* 1' ' ■
TUNE In — Enjoy the Maytag Radio Hour ovir N.1J.C. Coast to Coast Blue Network—-Every Monday,Daylight
cx^i&mir.
earlier.
ono
Mnogo Maytag aluminum pralnih strojev, ki so jih rabile pralnice in apartment hiše, je opral vsak 5,000 do 6,000 peril—kar je več kot sto let rabe v povprečni družini. Ti pralni stroji so še v dobrem etanju.
Ne samo, da je Maytag sestavljen za celo življensko vporabo, tudi aluminast čeber iz enega kosa, kavčugov izžemalec in mnogo drugih prednosti, ki so originalno May-tagovi, so posebnost Maytaga.
POKLIČITE za poskusno pranje ali likanje, ali oboje. Če se Maytag sam. ne proda, ne obdržite ga. Razdeljena pla-Cila so lahka.
THE MAVTAG^ANT, ^
MAYTAG ^U NOW MAKES A WASHER MODEL F
(aK>r /uusraArfo) THAT SELLS FOR LESS THAN
MAYTAG SALES CO. 35 Colonial Arcade CHerry 3442
GRBINA FURNITURE CO. 6019 St. Clair Ave.
Tel. HEnderson 2088 15301 Waterloo Rd.
Tel. KEnmore 1235
KREMZAR FURNITURE CO. 6108 St. Clair Ave.
Tel. ENdicott 2252
MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd.
Tel. KEnmore 1282
Z HaBolinskilm motorjem »a domove brez .elektrike
WASHER TABLE IRONER
1931
JULY
1931
C
u
21|3 9 10
a
251
ran
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
JULIJ
26.—Piknik Slovenskega Doma, Holmes Ave., na Močilni-karjevi farmi.
26.—Društvo Nanos, piknik na Hartmanovi farmi, North Royalton, O.
26.—Slovenska Ženska Zveza, podružnica št. 10, piknik na Štrumbljevih prostorih.
AVGUST
2.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo piknik na Špel-kotovi farmi.
2.—-Društvo Tabor št. 139 SNPJ, piknik v Maple Gardens, Maple Heights.
2.—Double Eagle Bottling Co., izlet na Hartmanovi farmi, North Royalton, O.
2.—Podružnica št. 18 Slovenske Ženske Zveze priredi piknik na Goriškovih prostorih blizu St. Clair Ave.
9.—Društvo Kranj, piknik na Pintarjevih farmah.
9.—Klub Slovenskih Žena, Slovenske Delavske Dvorane, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Heights.
16.—Dramsko društvo Naša Zvezda, piknik na Goriškovih farmah v Noble, O.
16.—Klub zapadnih slovenskih društev priredi piknik na Frank Železnikarjevih prostorih, 4002 Jennings Rd.
16.—Proslava 25-letnice cer kve Marije Vnebovzete, banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
23.—Društvo Cvet, piknik na Prostorih fare sv. Lovrenca. 30—Društvo Ribnica št. 12 piknik na Goriškovi far-niivNoble, O.'
SEPTEMBER
5.—Društvo	George ington št. 180 JSKJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N Doma.
6.—Slovenski	Delavski Dom, koncert in po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
7.—Društvo	Brooklynski Slo venci, piknik na Hartmanovi farmi, North Royalton, O.
13.—Društvo Srca Jezusovega št. 55 SDZ, blagoslovitev in razvitje zastave, v Knausovi • dvorani.
27.—Ženski odsek S. D. D., Ples v.spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
OKTOBER 4.—Skupna društva S. S. P. Z., koncert, po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
11.—Društvo Verovšek, igra, Po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
17.—Društvo George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
18—Društvo Collinwoodski Sokol, koncert, po koncertu Ples v spodnji dvorani S. D. Do-na Waterloo Rd. 25—Društvo Hrvatska Slo-boda, vinska trgatev, v spodnji dvorani S. D. Doma na Water-Joo Rd.
25.—Društvo Collinwoodske Slovenke, banket ob priliki 10-Jetnice, v Slovenskem Domu na holmes Ave.
31. — Društvo Strugglers, Hallowe'en ples, v obeh dvoranah S. D. Doma na Waterloo
Rd.
NOVEMBER
!•—Socialistični klub št. 49, Prireditev v obeh dvoranah S. Loma na Waterloo Rd.
NAJDBA SREBRNEGA ZAKLADA V POMPEJIH
14.—Društvo	Friendship Grove, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
15.—Društvo	sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi igro, ples in prosto zabavo v šolskih' prostorih fare sv. Kristine na Bliss Road.
15.—Društvo Jutranja Zvezda št. 137 JSKJ, proslava 10-letnice obstoja društva, z banketom, v Knausovi dvorani.
15.—Društvo V Boj, proslava 25-letnice obstoja društva, v obeh dvoranah S. D. Doma na Waterloo Rd.
15.—Slovenska Ženska Zveza št. 10, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 20-letnice in razvitje nove zastave popoldne; zvečer plesna veselica v obeh dvoranah S. N. Doma.
22.—Društvo Jadran, koncert, po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
25.—Društvo	sv. Jožefa št. 169 KSKJ, banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave. ..
26.—Ženski	odsek S. D. D., ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
29.—Društvo C o 11 i n w o o d Hive, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
DECEMBER
13.—Društvo Verovšek, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
25.—Ženski odsek S. D. D prireditev v S. D. Domu na Waterloo Rd.
27.—Društvo	Hrvatska Slo-boda NHZ, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
31.i—Društvo Jadran, zabavni večer, v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
Italijanski arheolog Amadeo Maiuri je izreden ljubljenec sreče. Dolgo let je vodil izkopavanje v Rhodosu in na sosednjih otokih z največjim uspehom; dolgo vrsto let je deloval kot ravnatelj oddelka za starine v neapeljskem muzeju, zdaj pa nadaljuje z izkopavanjem v Pompejih, nekdanjem cvetočem mestu, ki ga je pred clvetisoč leti zasul ognjenik Vezuv z la-vq in pepelom.
Arheolog je našel te dni v Pompejih, v hiši Menanderja, čudovit srebrni zaklad, ki je največja antična najdba sreb-a, ki je bila še kdaj najdena in izkopana. Zaklad obstoja iz namiznega pribora, to je iz namiznega orodja in krožnikov iz solidnega srebra; teh kosov je 117. Lastnik zaklada je bil bogat prebivalec Pompejev, ki je imel spravljen svoj srebrni za-' dad v lesenem zaboju v kleti, in vsak posamezni kos je bil skrbno zavit v platno.
Takoj po tej srečni najdbi so zaklad skrbno očistili. Vsi ti predmeti so zdaj čudovito trasni, ko se svetijo in blešče V neapeljskem muzeju, kot bi bili pravkar izdelani. Ves ta namizni pribor je za štiri osebe. Krožniki so v dveh velikostih, kozarci in žlice v treh, nekateri pladnji stoje na trinožnikih, ki so z zlatom okrašeni. Za umivanje rok po jedi so služile srebrne posode, izdelane v obliki školjk, z ročaji.
JANUAR
1.—Proslava 5-letnice otvoritve S. D. Doma na Waterloo Rd.
10—Društvo Waterloo Grove igra, po igri ples v spodnji dvo^ rani S. D. Doma na Waterloo Rd.
23.—Ženski odsek S. D. D. zabavni večer, v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
31.—Društvo Združene Slo-1 venke, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
FEBRUAR
Pustni torek—Ženski odsek S. D. D., maškeradna veselica, S. D. Dom na Waterloo Rd.
13.—Društvo Strugglers, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
pet podobe iz pastirskega življenja in podobe antičnega gledišča. S temi se zopet menjavajo podobe iz domačega življenja. Na nekem kozarcu je upodobljen Heraklej, na drugem pa je vrezano ime Apellesa.
Dalje je med tem srebrnim zakladom krasno, srebrno ročno ogledalo, okrašeno z reliefno žensko glavo, manjši predmeti iz zlata in zlati novci z glavo rimskega cesarja Vespazijana.
Po opremi hiše se da sklepati, da posestnik iste ni bil samo premožen mož in navaden par-veni, marveč da je bil tudi mož finega okusa in da se je pečal učenjaškimi študijami. Na stenah atriuma so naslikane različne maske. Na stenah stranske sobe ugleda obiskovalec slike iz Trojanske vojne; krasno je ohranjen na tej sliki tudi lesen trojanski konj. Nato uzre oko obiskovalca v drugi sobi na steni naslikan krasen fantastični vrt z eksotičnimi pticami.
Naj krasne j še pa so slike v peristilu. Med mizami, na katerih leže tragične maske, je videti sedeti v naravni velikosti troje pesnikov, katerih vsak drži knjigo v roki. Na skrajni desnici sedi na lepem antičnem stolu pesnik Menandros, mladosten i rt gladko obrit. Pod sliko tega pesnika je njegovo ime, in po njem je bila imenovana tudi hiša, v kateri so našli ta čudovit srebrni zaklad.
STRAŠNA VRAŽA
V vasi Zipser na čehoslova-škem, je bila neke temne noči aretirana vdova Andrejcak, ko je nesla s pokopališča truplo nekega otroka. Pred policijo je izpovedala, da je postal njen ljubimec, neki Joseph Koery, napram nji zelo hladen, zato je šla na pokopališče ponoči, izkopala truplo malega otroka, ki so ga pokopali pred nekaj dnevi, namenom, da bo iz trupla skuhala ljubezensko pijačo, da se bo njen ljubimec zopet povrnil k nji.
BREZ KOPALNIH OBLEK
V Santa Barbara, Calif., se Posebno umet- je pojavilo na obrežju ob veče-
MALI OGLASI
Izjava
Spodaj podpisana tem potom izjavljam, da mi je žal za akt, katerega sem storila zadnjič po seji direktorija S, N. Doma, napram članu direktorija. Mrs. L. Trenta.
Stanovanje
se da v najem, tri sobe. Jako pripravno z;a malo družino. Po-zve se na 6124 Glas Ave., v pe-kariji.	(169)
Naprodaj je
player piano. Proda se po najnižji ceni. 1281 E. 55th St. (169)
Soba
se da v najem za enega ali dva fanta. Vprašajte na 1167 E. 74th St.	(169)
Stanovanje
se odda, štiri sobe, vse udobnosti. 15615 School Ave.
(Jul. 18. 20.)
no-historično vrednost pa imajo ti srebrni predmeti radi svojega reliefnega okrasja, ki kaže na helenske predpodobe. Tako je videti na posodju žerjave, ki žro kače, dalje lov na leva in glavo neke boginje. Na dveh kozarcih je upodobljen v več reliefnih slikah ljubezenski prizor iz življenja Aresa in Afrodite, na drugih posodah so zo-
rih mnogo kopalcev, ki so se kopali brez kopalne obleke. Ljudje so se pritožili in zahtevali, da policija aretira vse kopalce, ki nimajo na sebi kopalnih oblek. Policija je pa našla neko mestno postavo iz 1- 1881, ki pravi: Med 8. uro zvečer in 6. uro zjutraj, ni protipostavno kopati se brez kopalne obleke na obrežju.
I OGLEJTE SI
) novo otvorjeni dom, ' zgrajen po slovenskem ' stavbeniku Aug. Kau-šku, na 18321 Neff Rd. ' Odprta za ogled vsak ^ dan od 2. do 9. ure zve-: čer.
Velikonočna nedelja — Ž en-
skiodsek S. D. D., ples v S. D. Domu na Waterloo Rd. MAJ
Mother's Day—Društvo Waterloo Grove, prireditev v S. D. Domu na Waterloo Rd.
D.
8—Društvo Verovšek, igra, P° igri ples v spodnji dvorani s- D. Doma na Waterloo Rd.
14.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
14—Pevsko društvo Soča, Nabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
200 ljudi ranjenih v spopadih s policijo
Dunaj, 18. julija. Dvesto oseb je bilo danes ranjenih v spopadih s policijo, ki je razgnala zborovanje občinstva, ki je prišlo na protest proti ukrepu vlade, ki je odslovila mnogo znanih 'učiteljev iz službe.
500 oseb vtonilo v povod-
nji na Kitajskem
Iz Cantona, Kitajska, se poroča, da je v tamojšni okolici vtonilo včeraj nad 500 oseb, ko je nastala povoden j. Nad 5,000 ljudi je ostalo brez strehe.
Delegat
Mr. John Rosa je bil pri društvu Volga, št. 39 S. D. Zveze, Canton, O., izvoljen za delegata sedme redne konvencije S. D. D.
ZAHVALA
POVODOM SMRTI MOJEGA ISKRENO LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA
lvan-a Krall
je moja iskrena dolžnost, da se tem potom zahvalim vsem onim, ki so ga obiskali na mrtvaškem odru in ki so se udeležili pogreba s svojimi avtomobili. Prav iskrena zahvala vsem skupaj za darovane vence in vsem onim, ki so darovali za svete maše. Naj bo izrečena še enkrat vsem skupaj iskrena zahvala.
Žalujoči ostali:
IVANA KRALL, soproga,
JENNIE KRALL, hči.
Naj bo lahka ameriška gruda ranjkemu. Njegov spomin bo za vselej ohranjen v naših srcih! *
tmsmmnmmmmmmimmtttttmmt
POZOR!
Pri nas se dobi v pet-galon-skih kantali LIBERTY LIQUID MALT. Pokličite telefonično in mi vam ga pripeljemo takoj na dom.
ANTON DOLGAN
15617 Waterloo Rd.
Tel. KEnmore 12G4-J
tojmt8mmmmm:»m:mmm«m«ma
čas«
m
r< 1 I i
1
s
SLOVENSKI p
FOTOGRAF y
1
i i
V
it
i t
se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom zu izdelovanje krasnih po-ročnih, družinskih in posameznih M slik. Predelujem tudi it malo slike v velike, po najnižjih cenah. Delo garantirano. Odprto vsak dan in ob nedeljah.
Maytag
aluminum
Washer
MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Rd.
Tel. KEnmore 1282
J. S. WIDGOY
485 E. 152d St. COLLINWOOD, O.
i
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
JOSEPH J. OGRIN
ODVETNIK
401 Engineer« Bldg. Malo 4128
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1694
Michael Casserman
18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING
KEnmore 3877

GLAVNO JESENSKO
skupno potovanje
V STARI KRAJ
bo na znanem rekordnem parniku Cunard Linije
MAURETANIA
DNE 2. SEPTEMBRA, 1931
Potnike tega potovanja bo spremljal jj. M. Ekerovlč od New Yorka do Ljubljane. On bo skrbel, da bo vsak potnik v njegovi skupini čim udobneje potoval, kar bo tem lažje dosegel, ker ima v spremljevanju
potnikov dovolj izkušenj.
f .
Ako hočete hitro in udobno potovati, pridružite se temu potovanju, kajti za slovenske potnike bodo preskrbljene razne posebnosti.
TRETJI RAZRED OD NEW YORKA DO <fcl7KL LJUBLJANE IN NAZAJ SAMO............................................................If J
Za nadaljna pojasnila pridite k
John L. Mihelich Co.
(v Slovenskem Narodnem Domu) 6419 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio
./VOVI MAYTAG BOSTE IMELI ZA VSE SVOJE ŽIVLJENJE
Žalujoči ostali

VIŠARSKA POLENA
• Spisal
NARTE VELIKONJA
"Če Matijca poznata?" je vprašal župnik. "Da ga poznata!" "In da on ni?" "Da ni!" je dejal Blaž. "Zahvaljen Bog, ki si se po-služil otrok za resnico!" je gorela ženska.
"Saj nič ne vemo!" je dejal župnik. (
"Pa pojdimo vprašat!" je dejal starec...
"Komaj te dohajam!" je tožil župnik.
Vrh jame sta na klancu pasla dva otroka kozo. Deklica je bila stara pet let, fantek šest. črn pes je ležal pri njiju.
"Nikoli več ne bova!" 36'stisnil fantek skozi zobe, ko je stopil župnik k njima.
"Hvaljen Jezus, reci!"
In fantek je med solzami dejal: "Hvaljen Jezus!"
"Kako je bilo, fantek?" je vprašala Klančarka.
"Saj ne bom več!"
Blaž je pojasnil, da ju je pokaral, ker sta se šla umor. Mlajša da je orala z leseno kljuko, starejši pa stopil k njej in dejal: "Goljuf!" in jo udaril po glavi.
"Nič se ne boj!" se je zavedel župnik. "Zdaj povej, koliko je bilo mož v dolini! Tistikrat."
"Najprej eden in potem še eden in potem še eden!" je pripovedoval fantek.
"In drugi je udaril!"
"Da! In je tekel !"
"Kod?" je vprašal župnik.
"Tukaj!"
In so vsi šli za njim.
"Navzdol?" je vprašal Blaž.
"Tu gor!" je dejal fantek. "Drugi je tekel tu gor, in potem je tekel še eden tam dol in tu gor!" je kazal fantek. "Tu gor. kjer je šel pes!"
"Kakšen je bil?"
"Velik!"
"In eden tudi velik!" je dejalo dekletce. "In potem je bilo dosti mož!"
"In tisti je uaaril, ki je dejal: goljuf!"
"In zakričal!" je prikimalo dekletce.
"Zdaj vem!" je prikimal župnik. "Vsi moramo v mesto, da spričamo!" je hitel. "Vsi, da naj odložijo, da se preišče!"
"In tu je še nekaj," se je pri-pognila Klančarka v grmovje in izvlekla iz njega hranilno knjižico.
"Martin Božič!" je bral župnik. "To ni nič, Tine že ni! Prijatelja sta bila z rajnikom, še za pričo mu je bil. To je slučajno izgubil, ko so iskali sled!"
stimo, da oskrunijo plemenito kri!"
, "Vziemite ga Tatarjem!' je 'ponovil knez. "Poiščemo zastav-nika, odkupnino pa naj plača sam. .Gospod VojniloviČ, dvigni svoje ljudi in naj ga vzamejo s silo, če ne pojde izlepa!"
"Jaz se ponudim Tatarjem tta zakladnika!" je zaklical gospod Gnoinski.
Vtem se je Volodijovski približal Kmiticu in rekel:
"Andrej! Kaj si vendar napravil? Naj se on popolnoma izmuzne iz te nesreče?"
Na to je skočil Kmitic kakor ranjen bin.
"Z dovoljenjem, mil osti vi knez!" je zakričal. "To je moj ujetnik! Jaz sem mu daroval življenje, toda pod pogoji, ki mi jih je prisegel na svoj krivover-ski evangelij, in naj se zgrudim jnrtev, če se iz vi je iz rok, v katere sem ga oddal, preden mi vsega ne izpolni."
Po teh besedah je izpodbodel konja, zastavil pot in že se"ga je začela lotevati prirojena raz-dražljivost, zakaj obraz se mu je skrčil, razširil je nosnice in začel bliskati z očmi.
(Dalje prihodnjič)
"Martin Božič!" se je stresel Blaž.
38.
Sivi zagovornik je vstal, si obrisal naočnike in začel:
"Če bi mogla govoriti žival, bi Človek mnogo laže prišel do resnice. Gospod državni pravdnik je na to resnico pozabil in sklepa iz kretenj živali na človekovo dejanje. Poslušajte človeka, ki pravi, da je nedolžen. Ta človek pravi preprosto, da je nedolžen. In gospod državni pravdnik misli, da tak preprost človek tako zvito misli. Dovolil si je opisati tudi njegov značaj. In kot obtežilno je navajal ,da mož ne popiva in ne pleše in da je potuhnjenec. Ali ne gleda iz vsakega njegovega dejanja sama dobrota? In kdaj je dobrota ubijala? Dovolil si je tudi navajati, da kmečki človek misli prej na konja, potem na človeka. Povprečni človek, toda ne tak značaj, kakor je obtoženec. Pri takem človeku se oglasi najprej dobrota. Gospodje porotniki, ali ne vidite moža pred seboj. Miren, premišljen, preudaren mož. ki ni nikoli mislil in namerjal slabega!" je pokazal z roko. "Jaz sam se moram zagovarjati pred njim. On trdi, da jaz ne verujem v njegovo nedolžnost. Ali je sploh treba verovati v njegovo 'nedolžnost? Verovati se pravi, nekaj imeti za res, česar le dokazati ne moreš, toda njegova nedolžnost se da dokazati! Kakor se mu krivda ne da dokazati, se mu da dokazati nedolžnost^ Pa ne z živalskimi pričami, ki so neme, temveč z živimi pričami, ki govore. Gospod državni pravdnik je dejal, da je obtoženec umor pripravljal. Iz golega' maščevanja! Izbral si je skoraj poldne, ko solnce sveti in ima vsak grm oči, kot najugodnejšo priliko za umor. Pod najmočnejšo božjo lučjo! Šel z namero, da nekoga ubije, kakor greš po petelina na dvorišče. To je tisti pogrešek, ki ga dela gospod državni pravdnik. In zdaj mi še molite tiste čevlje pod nos. Pes je planil na čevlje. Ali je planil tudi na človeka? Ni! Matij ec Mohor ni imel tistih čevljev na nogah, to je vse! Zato ker je nekdo vzel njegove čevlje, ne morete klicati gospodarja na odgovor. Za svoje čevlje na tujih nogah le ne bo dajal odgovora! Zdaj pa še to! čevlje sezuje ter jih vrže pod klop, obleke pa ne sleče, če je tak prebrisanec, da je vse premislil že od davna, potem priča to dejanje proti tej prebrisanosti, če pa ni prebrisan, potem pa vse te okoliščine niso nastale po njegovi krivdi. Ne delajte sile človeku, temveč pripisujte človeški pameti le toliko, kolikor res premore, in ne človeški neumnosti, česar ne zmore."
Tine se je vzradostil. "Pa ga bodo le oprostili. Samo da ga ne obsodijo, da ne bom kriv njegove nesreče. Saj ga niti sam nisem namerjal umoriti!"
"O umoru pa sploh ne moremo govoriti. Opraviti imamo samo z enim udarcem, opoldne, na njivi, na božji dlani pod okoliščinami, ki kažejo le na uboj," je nadaljeval zagovornik." Storilec je udaril z otiko in ni prinesel nobenega orodja s seboj. Kdor bi bil pripravil ta zločin od davna, bi bil počakal ponoči za grmom, ko ga nihče ne vidi, ne opoldne sredi njiv."
"Res je!" je potrdil Tine skoraj na glas. Zdelo se mu je, da zagovornik gleda vedno nanj, kakor je prej državni pravdnik.
"Toda če Matijca oproste! . . . Potem bodo iskali naprej in našli mene! Saj bi bilo prav, da bi me našli!" je nanadno zaživelo
OGLEJTE SI
novo otvorjeni dom, zgrajen po slovenskem stavbeniku Aug. Kau-šku, na 18321 Neff Rd. Odprta za ogled vsak dan od 2. do 9. ure zvečer.
HENRIK SIENKIEWICZ
POTOP
lz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE
sedi. "Izdal se boš sam in potem, potem boš visel!" Ta strašna misel se mu je neprestano vračala in dušila vsako boljše nagnenje v srcu. "Visel s spa-čenim obrazom tri pedi od tal!"
"Da, celo storilec ni namerjal umoriti. V jezi je udaril. Bog ve, zakaj je šlo. Vse dejanje kaže bolj na nesrečo. Izvršilo se je v prepiru. Nepremišljeno!" je dejal zagovornik.
M
/ (Dalje prihodnjič.)
v njem. "Vse bi bilo poravnano ! Tako pa sem poročeii in nisem poročen, ko Franca že ve o Francetu, sem hlapec in sem tudi brez denarja. Vse je zmaliče-no, da sedim tu za pričo, name sto da bi sedel na zatožni klopi! Kaj je dejal Blaž o zlodeju? Kaj bi dejala mati, mati, ki mi je zapustila sedem goldinarjev? In sedaj sedi Matijec, ki mi .ni nikoli nič žalega storil, na zatožni klopi namesto mene! In dela pokoro, zame! On dela pokoro zame, in ne Blaž, oče! O kakšen
oče! Da bi me le našli!"
S čudnotoplo željo v srcu js sedel in poslušal zagovornika. Groza pred obsodbo se mu je tajala in rastlo je v njem trpko-sladko pričakovanje, da se nekaj zgodi, kar ga bo odrešilo.
"Meni je za človeka. Zakaj je rajni umrl, ne vemo, a ni treba zato še nedolžne žrtve. Jaz trdim, da celo storilec ni nameraval moriti!" je poudaril zagovornik.
"Ni, ne!" je potrdil Tine polglasno in se ustrašil svojih be-
(NadaHevanle)
"Alah, alah! Hvala ti, vojskovodja, hvala, zmagovalec!" so zaklicali soglasno ordinci.
In zopet se je slišalo cmoka nje tisočerih ustnic.
Kmitic si je dal privesti konja, sedel nanj in se spusil 7 delom Tatarjev na bojno polje.
Oddaleč je že uzrl praporščake, stoječe z znaki, toda pri praporih je bilo jedva par sto tovarišev, ker -ostali so se zagnali za sovražnikom. Tolpe služabnikov so se kretale po bojnem polju, slačile trupla in se tu pa tam teple s Tatarji, ki so opravljali isto opravilo. Posebno ti poslednji so bili nad vse strašni z noži v rokah in z okrvavljenimi rokami do lahta. Dejal bi, da je jata vran padla iz oblakov na bojno polje. Njih divji smeh in vrišč se je razlegal po vsem bojnem polju.
Nekateri so držali še kadeče se nože v ustah ter vlačili z obema rokama padle za noge, drugi so se žogali z odsekanimi glavami, drugi so si polnili vreče, drugi so nosili kvišku kpt na semnju krvave obleke, hvaleč njihovo popolnost, ali pa so ogledovali ugrabljeno orožje.
Kmitic je najprej prejezdil bojišče, kjer se je prvč srečal z rajtarji. Človeška in konjska trupla, posekana z meči, so ležala tu okoli; tam pa, kjer so prapori sekali pehoto, so bile nakopičene cele grmade, a mlake strjene krvi so pljuskale pod konjskimi kopiti kakor blato.
Težavno je bilo jezditi tod sredi polomljenih kopij, mušket, trupel, prevrženih taborskih voz in krdel Tatarjev, ki so se podili okoli.
Gospod Gosievski je stal še dalje na okopu zavarovanega tabora, a pri njem so bili knez stolnik Radzivil, VojniloviČ, Volodijovski. Korsak in nekaj ljudi. S tega vzvišenega mesta so lahko pregledali bojno polje do najoddaljenejših krajev in mogli oceniti obsežnost svoje zmage in sovražnikovega pora za.
Ko je Kmitic ugledal gospodo, je izpodbodel konja, a gospod Gosievski, ki ni bil le srečen vojskodovdja, a tudi vrl riiož, je zaklical, ko ga je ugledal, brez sence nevoščljivosti ^ srcu:
"Glejte, tu prihaja pravi zmagovalec! Njegova zasluga je, da smo danes zmagali in jaz sem prvi, ki javno to priznam. Gospoda, zahvalite gospoda Ba-biniča, zakaj če ne bi bilo njega, bi ne bili prešli črez reko!"
"Vivat Babinič!" je zaklicalo nekoliko desetin glasov, "vivat. vivat!"
"Kje si se ti, vojak, učil vojne, da si takoj razumel, kaj treba storiti?" je vprašal navdušeno hetman.
Kmitic ni odgovoril, ker je bil preveč utrujen, le klanjal se je na vse strani in si brisal z roko lice, umazano od potu in smodnika, Oči so se mu svetile z nenavadnim bleskom, a medtem so klici "vivat" grmeli dalje. Oddelek za oddelkom je prihajal s polja na spenjenih konjih in vsak, ki je prišel, se je pridružil iz vse duše klicem na čast Babiniču. čapke so letele kvišku, kdor je imel neiz-streljene samokrese, je streljal.
Namah se je gospod Andrej vzpel v sedlu, dvignil obe r«>ki kvišku in zagrmel kakor grom:
"Vivat Jan Kazimir, naš kralj in milostivi oče!"
Tu je nastal tak krik, kakor bi se začela nova bitka. Neizrečeno navdušenje je objelo vse.
Knez Mihael je odpadal sabljo, obsuto z diamanti, in jo oddal Kmiticu, hetman ga je ogrnil z lastnim dragocenim plaš-
čem, on pa je zopet dvignil roke kvišku:
"Vivat naš hetman, zmagovalec!"
"Crescat, floreat!" so odgovorili v zboru.
•Potem so začeli znašati dobljene prapore in jih zatikati v okop pod nogami poveljnikov., Niti enega ni odnesel sovražnik; bili so prapori redne pruske vojske, pruskih črnovojniknv, plemiški, švedski, Boguslavovi, vsa njihova mavrica je plapolala po nasipu.
"Ena izmed največjih zmag v tej vojni!" je zaklical hetman. "Izrael in Waldek sta ujeta, polkovniki so padli ail so ujeti, vojska je popolnoma pobita. . .:" Tu se je obrnil h Kmiticu: "Gnspod Babinič, ti si se na oni strani moral srečati z Bogu-slavom . . . Kaj se godi z njim?" " Tu je začel tudi gospod Volodijovski pazljivo gledati Kmiticu v oči, on pa je naglo odgovoril:
"Kneza Boguslava je Bog kaznoval s to roko!"
Po teh besedah je dvignil desnico, a v tem hipu ga je mali vitez odjel.
"Andrej," je vzkliknil, "ne zavidam ti! Bog te blagoslovi!"'
"Ti si mi roko uravnal!" je odgovoril skromno gQspod Andrej.
Toda daljši izliv bratskih čuv-stev je zadržal knez stolnik.
"Ali je moj brat ubit?" je vprašal živo.
"Ne," je odgovoril Kmitic, "ker sem mu daroval življenje, toda ranjen je in ujet. Glejte, tam ga vodijo moji Nohajci!"
Pq.. teh besedah se je pokazalo na obrazu gospoda Volodijov-skega začudenje, a pogledi vitezov so se obrnili proti ravnini, na kateri se je pokazal oddelek Tatarjev, ki se je počasi bližal Naposled je krenil mimo kupa polomljenih voz in se približal za nekoliko korakov nasipu.
' Sedaj se je pokazalo, da vodi prvi jezdec jetnika; spoznali so vsi Boguslava, toda v kakšnem izpremenjenem stanju! . . .
On, eden izmed najmogočnejših magnatov v ljudovladi, 011, ki je še včeraj sanjaril o dedni kneževini, on, knez -nemške države, je šel sedaj z vrvjo na vratu, peš, ob tatarskem konju, brez klobuka, s krvavo glavo, obvezano z umazano cunjo. Toda v srcih viešva je bilo tako sovraštvo proti temu magnatu, da ni to strašno ponižanje zbudilo nobenega usmiljenja, nasprotno, skoraj vsa usta so v eni sapi zakričala:
"Smrt izdajalcu! Raznesimo ga na sabljah! Smrt, smrt!"
A knez Mihael si je z roko pokril oči, .saj so vendar vodili Radzivila v takem sramotnem ponižanju. Namah je zardel in zakričal:
"Gospodje! To je.moj brat, n jaz nisem štedil niti zdravja niti premoženja za domovino. Moj sovražnik je oni, kdor dvigne roko na tega nesrečneža." Vitezi so koj umolknili. Kneza Mihaela so splošno ljubili radi junaštva, radodarno?ti in iskrene ljubezni do domovine.
Ko je padla Litva v hiperbo-rejsko oblast, se je on edini branil v Niešvežu, za časa švedskih vojen je s preziranjem zavrnil Januševa vabila in je eden izmed prvih pristopil k tišovjec-ki konfederaciji; zato so tudi sedaj ubogali njegov glas. Končno se morda ni hotel nihče zameriti tako mogočnemu gospodu, dovolj, vsi so vtaknili sablje v nožnice, nekateri oficirji, Radzivi-lovi klienti, so celo zavpili:
"Vzemite ga Tatarjem! Naj ga sodi ljudovlada, toda ne pu-
Naznanilo in Zahvala.
Globoko potrtega srca naznanjamo s tem vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest o izgubi in smrti ljubljenega nam sina in brata
Joseph F. Rosenbergei-ja, ml.
ki je nanagloma umrl dne 21. junija ob 6. uri zvečer. Pogreb se je vršil dne 24. junija na pokopališče sv. Martina v Fair Oaks, Pa.
Pokojnik je bil rojen v Beričevem, fara Šmihel pri Novem mestu, Jugoslavija, dne 16. decerrf,bra, 1909, v Ameriko je prišel 27. junija, 1912 in je ves čas živel tukaj v Ambridge, Pa.
Iskreno zahvalo izrekamo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, za vso prijaznost, uslugo in pomoč v teh dnevih .naše velike preskušnje in žalosti. Hvala društvu Revelers, št. 699 SNPJ, društvu Dobri Pastir, št. 183 KSKJ in W. B. U. district No. 1 Lodge za njih pomoč in prijaznost. Hvala za izkazano nam prijaznost in pomoč Mr. in Mrs. John Knafelc, Mrs. Frank Rosenberger, Mrs. John Rosenberger, Mrs. August Rosenberger, Mrs. Louis Verchek in drugim, katerih imen se žal več ne spominjamo. Hvala lepa councilmanu Louis Grosdecku za vse usluge, da je zastonj preskrbel toliko število avtomobilov za pogreb; tako moramo tudi izreči našo zahvalo Mr. Charles Grosdecku za njegovo neu-trudljivo delo in pomoč v teh naših žalostnih urah.
Lepe vence so darovali sledeči, katerim naj velja iskrena hvala: Družina Frank Rosenberger iz Park Road, družina August Rosenberger, družina John Rosenberger, družina John Knafelc, družina Mike Knafelc v Struthers, O., družina Branzel v Braddock, Pa., družina Lozar v Clevelandu, O., družina Slopko, Cleveland, O., družina Erjavec, Pittsburgh, Pa., družina Gorup, Pittsburgh, Pa., družina Jaksa v Millvale, Pa., družina Anton Bas-nik, Pittsburgh, Pa., Mr. in Mrs. Fred Ogulin, Misses Justine in Frances Lokar, Pittsburgh, Pa., Mrs. Gorisek, Pittsburgh, Pa., družina Mike Turk, Pittsburgh, Pa., družina Peltz, družina Louis J. Drosdeck, družina Hoche-var, družina Posega, Mr. in Mrs. M. Ballay, James Storer, Mike Preskar, Miss Tillie Jakovac v Varona, Pa., Messrs. Frank in John Liker v Midway, Pa., Miss Angeline Repovsh v Sewickley, Pa., društvo Reveliers v Ambridge, Pa., društvo "Naš Dom" v Ambridge, društvo "Dobri Pastir," v Ambridge, Pa.,, W. B. U. District No. 1, An^bridge, Pa., društvo "Grozd," Alliquippa, Pa., društvo "Excelsiors," Alliquippa, Pa., društvo "Morning Star," Pittsburgh, Pa,, društvo "Musketeers," Moon Run, Pa., društvo Joe Zavertnik Jr.," Library, Pa., Buddies of Main Shop A. B. Co., Ambridge, Pa., the Gang from Pittsburgh, Pa., First Ward Athletic Club, Ambridge, Pa., in South Side Girl Friends, Pittsburgh, Pa. Ce smo morda pri tem kako ime izpustili, naj velja tudi vsem tistim naša hvala.
Dalje se lepo zahvaljujemo onim, ki so naročili ter darovali za sv. maše zadušnice za pokojnikom in sicer: Mr. John Golobic, Mr. John Perko, Mr. in Mrs. Aiiton Shelih, Mr. in .Mrs. Joseph Lokar, Mr. in Mrs. Mike Vigrin in Mr. in Mrs. Louis Verček.
Pri pogrebu je bilo številno avtomobilov brezplačno danih na razpolago, da se posameznim lastnikom tem potom ne moremo zahvaliti; za vašo uslugo ter prijaznost naj velja vsem skupaj prisrčna naša hvala.
Dalje izrekamo zahvalo gospodu župniku cerkve Božjega Odrešenika Rev. I. S. Herkelnu za vse cerkvene in pogrebne obrede. Tako tudi hvala številnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se udeležili pogreba. Vsak prijazen čin, usluga in izraz sočutja nam je bilo v edino tolažbo v teh naših nadvse žalostnih urah. Ponovna iskrena zahvala torej še enkrat vsem skupaj; hvala tudi onim, katerih imena morda niso .tukaj označena.
Počivaj v miru v grudi tej Ameriški Ti dragi! Spomin njf Tebe za vselej ohranjen nam bo blagi!
Joseph in Mary Rosenberger, starši. Edward, brat; Mary, sestra.
Ambridge, Pa., meseca julija, 1931.
Življenja Tvojega načrt, velike upe, nade, prekrižala je bridka smrt, ki jemlje tudi mlade.